Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.10 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 99 6709702 6707698 2026-07-11T13:55:22Z XJaM 3 /* S */ 6709702 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – {{sopomenka|[[2-vektor]]}} – <!-- == bivektor --> [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[antisimetrični tenzor]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Giusto Bellavitis|Bellavitis, Giusto]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – <!-- 2-vektor --> [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – {{sopomenka|[[Calabi-Jaujev prostor]]}} – [[Calabi-Jaujeva mnogoterost]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial (matematika)\|diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[dogovor o predznakih]] – [[matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz, da je 22/7 več kot π]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna geometrija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidske ravnine v trirazsežnem prostoru]] – [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija več spremenljivk]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == {{sopomenka|[[Gabrielov rog]]}} – <!-- == Torricellijeva trobenta --> [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – {{sopomenka|[[Grassmanova algebra]]}} – <!-- == zunanja algebra --> [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[infinitezimalni račun več spremenljivk]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – [[integral kubične sekantne funkcije]] – [[integral sekantne funkcije]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integralski račun]] – [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o gradientu]] - <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – {{sopomenka|[[konturni integral]]}} – <!-- == konturno integriranje --> [[konturno integriranje]] – <!-- konturni integral --> [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovarianca]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovariantni odvod]] – [[kovektor]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejev odvod]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Carl Gottfried Neumann|Neumann, Carl Gottfried]] – [[Neumannov robni pogoj]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> [[normala (geometrija)]] – {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalni odvod]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljiva mnogoterost]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod količnika]] – [[odvod kompozituma]] – <!-- verižno pravilo --> {{sopomenka|[[odvod kvocienta]]}} – <!-- == odvod količnika --> {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale]]}} – <!-- == izrek o gradientu --> [[osnovni izrek homomorfizmov]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek matematične analize]]}} – <!-- == osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parametrizacija (geometrija)]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploskev K3]] – [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[po delih definirana funkcija]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva algebra]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravila odvajanja]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:Adamsova nagrada]] – [[predloga:algebrska števila]] – [[predloga:Fieldsova medalja]] – [[predloga:fraktali]] – [[predloga:funkcionalna analiza]] – [[predloga:grška matematika]] – [[predloga:Heinemanova nagrada]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:infinitezimalni račun]] – [[predloga:integralske transformacije]] – [[predloga:iracionalna števila]] – [[predloga:iracionalno število]] – [[predloga:izočrte]] – [[predloga:L-funkcije]] – [[predloga:linearna algebra]] – [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:matematika]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:numbers (0 E2)]] – [[predloga:numbers (digits)]] – [[predloga:numbers empty]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:osnovna aritmetika]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:poliforme]] – [[predloga:predsedniki Poljskega matematičnega društva]] – [[predloga:prostor]] – [[predloga:razredi deljivosti]] – [[predloga:razredi matrik]] – [[predloga:razredi praštevil]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:razsežnost]] – [[predloga:Savileovi profesorji geometrije]] – [[predloga:Sylvestrova medalja]] – [[predloga:števila]] – [[predloga:številski sestavi]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:teme infinitezimalnega računa]] – [[predloga:teorija grup]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:trigonometrija]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predloga:Wolfova nagrada za matematiko]] – [[predloga:zaporedja in vrste]] – [[predpostavka]] – {{sopomenka|[[predznak (matematika)|predznak]]}} – <!--== pozitivno število --> [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[pretok vektorskega polja]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[proste in omejene spremenljivke]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannov tenzor ukrivljenosti]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Michel Rolle|Rolle, Michel]] – [[Rollejev izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebi adjungirani operator]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemrazsežni vektorski produkt]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevanje vektorjev]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov racionalnih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam limit]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni mešani produkt]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj periodična funkcija]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[smerni odvod]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[tangentna ravnina]] – {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni prostor]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[tangentni vektor]] – [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[Torricellijeva trobenta]] – <!-- Gabrielov rog --> [[torus]] – [[torzija (algebra)]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[unitarni operator]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – {{sopomenka|[[vektorski kvaternion]]}} – <!-- => kvaternion --> [[vektorski mešani produkt]] – {{sopomenka|[[vektorski nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja algebra]] – <!-- Grassmanova algebra --> [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji odvod]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Kazimierz Żorawski|Żorawski, Kazimierz]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] rxf89jmub5c3xmege9oeupxvbsftj3u 6709711 6709702 2026-07-11T14:05:16Z XJaM 3 /* I */ 6709711 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – {{sopomenka|[[2-vektor]]}} – <!-- == bivektor --> [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[antisimetrični tenzor]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Giusto Bellavitis|Bellavitis, Giusto]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – <!-- 2-vektor --> [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – {{sopomenka|[[Calabi-Jaujev prostor]]}} – [[Calabi-Jaujeva mnogoterost]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial (matematika)\|diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[dogovor o predznakih]] – [[matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz, da je 22/7 več kot π]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna geometrija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidske ravnine v trirazsežnem prostoru]] – [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija več spremenljivk]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == {{sopomenka|[[Gabrielov rog]]}} – <!-- == Torricellijeva trobenta --> [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – {{sopomenka|[[Grassmanova algebra]]}} – <!-- == zunanja algebra --> [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[identitete vektorskega računa]] – [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[infinitezimalni račun več spremenljivk]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – [[integral kubične sekantne funkcije]] – [[integral sekantne funkcije]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integralski račun]] – [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o gradientu]] - <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – {{sopomenka|[[konturni integral]]}} – <!-- == konturno integriranje --> [[konturno integriranje]] – <!-- konturni integral --> [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovarianca]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovariantni odvod]] – [[kovektor]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejev odvod]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Carl Gottfried Neumann|Neumann, Carl Gottfried]] – [[Neumannov robni pogoj]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> [[normala (geometrija)]] – {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalni odvod]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljiva mnogoterost]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod količnika]] – [[odvod kompozituma]] – <!-- verižno pravilo --> {{sopomenka|[[odvod kvocienta]]}} – <!-- == odvod količnika --> {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale]]}} – <!-- == izrek o gradientu --> [[osnovni izrek homomorfizmov]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek matematične analize]]}} – <!-- == osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parametrizacija (geometrija)]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploskev K3]] – [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[po delih definirana funkcija]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva algebra]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravila odvajanja]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:Adamsova nagrada]] – [[predloga:algebrska števila]] – [[predloga:Fieldsova medalja]] – [[predloga:fraktali]] – [[predloga:funkcionalna analiza]] – [[predloga:grška matematika]] – [[predloga:Heinemanova nagrada]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:infinitezimalni račun]] – [[predloga:integralske transformacije]] – [[predloga:iracionalna števila]] – [[predloga:iracionalno število]] – [[predloga:izočrte]] – [[predloga:L-funkcije]] – [[predloga:linearna algebra]] – [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:matematika]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:numbers (0 E2)]] – [[predloga:numbers (digits)]] – [[predloga:numbers empty]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:osnovna aritmetika]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:poliforme]] – [[predloga:predsedniki Poljskega matematičnega društva]] – [[predloga:prostor]] – [[predloga:razredi deljivosti]] – [[predloga:razredi matrik]] – [[predloga:razredi praštevil]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:razsežnost]] – [[predloga:Savileovi profesorji geometrije]] – [[predloga:Sylvestrova medalja]] – [[predloga:števila]] – [[predloga:številski sestavi]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:teme infinitezimalnega računa]] – [[predloga:teorija grup]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:trigonometrija]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predloga:Wolfova nagrada za matematiko]] – [[predloga:zaporedja in vrste]] – [[predpostavka]] – {{sopomenka|[[predznak (matematika)|predznak]]}} – <!--== pozitivno število --> [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[pretok vektorskega polja]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[proste in omejene spremenljivke]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannov tenzor ukrivljenosti]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Michel Rolle|Rolle, Michel]] – [[Rollejev izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebi adjungirani operator]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemrazsežni vektorski produkt]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevanje vektorjev]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov racionalnih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam limit]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni mešani produkt]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj periodična funkcija]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[smerni odvod]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[tangentna ravnina]] – {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni prostor]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[tangentni vektor]] – [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[Torricellijeva trobenta]] – <!-- Gabrielov rog --> [[torus]] – [[torzija (algebra)]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[unitarni operator]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – {{sopomenka|[[vektorski kvaternion]]}} – <!-- => kvaternion --> [[vektorski mešani produkt]] – {{sopomenka|[[vektorski nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja algebra]] – <!-- Grassmanova algebra --> [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji odvod]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Kazimierz Żorawski|Żorawski, Kazimierz]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] cn92f2daij9lmttd4pbb9mumb607gbs 6709713 6709711 2026-07-11T14:06:47Z XJaM 3 /* A */ 6709713 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – {{sopomenka|[[2-vektor]]}} – <!-- == bivektor --> [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – {{sopomenka|[[antisimetrična matrika]]}} – <!-- == poševnosimetrična matrika --> [[antisimetrični tenzor]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Giusto Bellavitis|Bellavitis, Giusto]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – <!-- 2-vektor --> [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – {{sopomenka|[[Calabi-Jaujev prostor]]}} – [[Calabi-Jaujeva mnogoterost]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial (matematika)\|diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[dogovor o predznakih]] – [[matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz, da je 22/7 več kot π]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna geometrija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidske ravnine v trirazsežnem prostoru]] – [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija več spremenljivk]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == {{sopomenka|[[Gabrielov rog]]}} – <!-- == Torricellijeva trobenta --> [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – {{sopomenka|[[Grassmanova algebra]]}} – <!-- == zunanja algebra --> [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[identitete vektorskega računa]] – [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[infinitezimalni račun več spremenljivk]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – [[integral kubične sekantne funkcije]] – [[integral sekantne funkcije]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integralski račun]] – [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o gradientu]] - <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – {{sopomenka|[[konturni integral]]}} – <!-- == konturno integriranje --> [[konturno integriranje]] – <!-- konturni integral --> [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovarianca]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovariantni odvod]] – [[kovektor]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejev odvod]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Carl Gottfried Neumann|Neumann, Carl Gottfried]] – [[Neumannov robni pogoj]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> [[normala (geometrija)]] – {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalni odvod]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljiva mnogoterost]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod količnika]] – [[odvod kompozituma]] – <!-- verižno pravilo --> {{sopomenka|[[odvod kvocienta]]}} – <!-- == odvod količnika --> {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale]]}} – <!-- == izrek o gradientu --> [[osnovni izrek homomorfizmov]] – {{sopomenka|[[osnovni izrek matematične analize]]}} – <!-- == osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parametrizacija (geometrija)]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploskev K3]] – [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[po delih definirana funkcija]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva algebra]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravila odvajanja]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:Adamsova nagrada]] – [[predloga:algebrska števila]] – [[predloga:Fieldsova medalja]] – [[predloga:fraktali]] – [[predloga:funkcionalna analiza]] – [[predloga:grška matematika]] – [[predloga:Heinemanova nagrada]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:infinitezimalni račun]] – [[predloga:integralske transformacije]] – [[predloga:iracionalna števila]] – [[predloga:iracionalno število]] – [[predloga:izočrte]] – [[predloga:L-funkcije]] – [[predloga:linearna algebra]] – [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:matematika]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:numbers (0 E2)]] – [[predloga:numbers (digits)]] – [[predloga:numbers empty]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:osnovna aritmetika]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:poliforme]] – [[predloga:predsedniki Poljskega matematičnega društva]] – [[predloga:prostor]] – [[predloga:razredi deljivosti]] – [[predloga:razredi matrik]] – [[predloga:razredi praštevil]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:razsežnost]] – [[predloga:Savileovi profesorji geometrije]] – [[predloga:Sylvestrova medalja]] – [[predloga:števila]] – [[predloga:številski sestavi]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:teme infinitezimalnega računa]] – [[predloga:teorija grup]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:trigonometrija]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predloga:Wolfova nagrada za matematiko]] – [[predloga:zaporedja in vrste]] – [[predpostavka]] – {{sopomenka|[[predznak (matematika)|predznak]]}} – <!--== pozitivno število --> [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[pretok vektorskega polja]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[proste in omejene spremenljivke]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannov tenzor ukrivljenosti]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Michel Rolle|Rolle, Michel]] – [[Rollejev izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebi adjungirani operator]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemrazsežni vektorski produkt]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevanje vektorjev]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov racionalnih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam limit]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni mešani produkt]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj periodična funkcija]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[smerni odvod]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[tangentna ravnina]] – {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni prostor]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[tangentni vektor]] – [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[Torricellijeva trobenta]] – <!-- Gabrielov rog --> [[torus]] – [[torzija (algebra)]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[unitarni operator]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – {{sopomenka|[[vektorski kvaternion]]}} – <!-- => kvaternion --> [[vektorski mešani produkt]] – {{sopomenka|[[vektorski nič]]}} – <!-- == ničelni vektor, vektor nič --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja algebra]] – <!-- Grassmanova algebra --> [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji odvod]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Kazimierz Żorawski|Żorawski, Kazimierz]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] m7lvit0rj6i4lrl8ifq7pwwtlmpo6bb 0 1975 6710008 6576813 2026-07-12T08:10:47Z Octopus 13285 /* Smrti */ Janjan 6710008 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1009''' ('''[[rimske številke|MIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == [[Slika:Mainzer Dom nw.jpg|thumb|right|200px|Katedrala v Mainzu]] * [[31. julij]] - Umrlega papeža [[Papež Janez XVIII.|Janeza XVIII.]] nasledi [[Papež Sergij IV.|Sergij IV.]], 142. papež po [[seznam papežev|seznamu]].<ref>Krstno ime: Pietro Martino Buccaporci. ''Buccaporci'' je verjetno vzdevek, ki se ga je oprijel, ker njegov dobesedni pomen je precej poniževalen. Dobeseden prevod imena: Peter Prašičji Rilec.</ref> Ponovno gre za papeža, ki ga je nastavila takrat prevladujoča rimska rodbina [[Crescenzi|Krescencijev]].<ref>Glej papež Janez XVIII.</ref> O njem ni kaj dosti znano. [[1012]] ↔ * [[29. avgust]] - [[Stolnica svetega Martina, Mainz|Stolnico svetega Martina v Mainzu]] na dan posvetitve močno poškoduje požar. * [[18. oktober]] - Fatimidski kalif [[Al-Hakim]], ki je osvojil Jeruzalem, ukaže do tal porušiti [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Cerkev Svetega Groba]]. ** Papeška bula Sergeja IV., v kateri poziva h [[križarske vojne|križarskemu]] pohodu in izgonu muslimanov iz Svete dežele, je najverjetneje ponaredek, ki je nastal nekaj desetletij kasneje.<ref>Glej [[prva križarska vojna]]</ref> * Prvi poznan zapis imena [[Litva|Litve]]. * Po smrti beneškega doža [[Pietro II. Orseolo|Pietra II. Orseola]] je za novega doža izvoljen njegov sin [[Otto Orseolo]], 27. beneški dož po [[seznam beneških dožev|seznamu]]. Pietro II. Orseolo velja za enega pomembnejših beneških dožev, ki je Benetkam zagotovil prevlado na Jadranu. * [[Sulejman ibn al-Hakam|Sulejman II.]] nasledi [[Mohammed II al-Mahdi|Mohameda II.]] kot kalif Kordobe. * Vietnam: začetek dinastije [[dinastija Ly|Ly]]. Ustanovi jo prvi vladar [[Ly Thai To]], takrat pa je Vietnam pokrival zgolj današnji severni Vietnam v porečju [[Rdeča reka (Azija)|Rdeče reke]] (vie. Sông Hồng). == Rojstva == * [[14. december]] - cesar [[Go-Suzaku (japonski cesar)|Go-Suzaku]], 69. japonski cesar († [[1045]]) == Smrti == * [[14. februar]] - [[Sveti Bruno iz Querfurta|sv. Bruno iz Querfurta]], nemški misijonar (* [[974]]) * [[2. marec]] - [[Mokdžong (Gorjeo)|Mokdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[980]]) * [[31. maj]] - [[ibn Junis]], egipčanski astronom, matematik (* [[950]]) * [[29. december]] - [[Šjao Janjan]], cesarica vdova dijastije Ljao (* [[953]]) * [[julij]] - papež [[Papež Janez XVIII.|Janez XVIII.]] * [[Peter II. Orseolo]], 26. beneški dož (* [[961]]) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1009|*]] 2rdlzvatwjj8nipq0zu90k2b5gesd1p 0 2031 6710007 4225501 2026-07-12T08:08:11Z Octopus 13285 Šjao 6710007 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''953''' ('''[[rimske številke|CMLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Šjao Janjan]], cesarica vdova dijastije Ljao († [[1009]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 953|*]] enxslrw0gyot80e0j1fhq5bpefv8har 0 2760 6709744 6617430 2026-07-11T14:42:47Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6709744 wikitext text/x-wiki '''11. julij''' je 192. [[dan]] [[leto|leta]] (193. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 173 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1302]] – [[Flamci]] so pri [[Kortrijk]]u premagali [[Francozi|Francoze]]. * [[1346]] – [[Karel IV. Luksemburški]] je postal [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]]. * [[1533]] – [[Henrik VIII. Angleški]] je bil [[Ekskomunikacija|izobčen]]. * [[1576]] – [[Martin Frobisher]] je priplul do [[Grenlandija|Grenlandije]]. * [[1616]] – [[Samuel de Champlain]] se je vrnil v [[Quebec]]. * [[1656]] – V [[Severna Amerika|Severno Ameriko]] so prispeli prvi [[kvekerji]]. * [[1740]] – [[Judje]] so bili izgnani iz Male Rusije ([[Ukrajina]]). * [[1750]] – Požar je uničil kanadsko mesto [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]]. * [[1776]] – [[James Cook]] je odrinil na tretjo pot. * [[1798]] – Ustanovljena je bila [[mornarica]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1807]] – V [[New York]]u je bil splavljen prvi [[Robert Fulton|Fultonov]] [[parnik]] [[Clermont]]. * [[1810]] – Ustanovljen je bil [[botanični vrt Univerze v Ljubljani]]. * [[1893]] – [[Kokiči Mikimoto]] je pridelal prvi [[biser]]. * [[1897]] – [[Salomon Andrée]] se je odpravil na neuspešen poskus poleta z [[balon]]om na [[Severni tečaj]]. * [[1906]] – [[Francija|Francosko]] [[vrhovno sodišče]] je rehabilitiralo [[Alfred Dreyfus|Alfreda Dreyfusa]]. * [[1919]] – Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] so izglasovali 8-urni delavnik in proste nedelje. * [[1921]]: ** [[Mongolija]] je postala neodvisna država. ** V [[Irska|irski]] vojni za neodvisnost je bilo sklenjeno premirje. * [[1940]] – Formalno je bil ustanovljen [[vichy]]jski režim v [[Francija|Franciji]]. * [[1943]] – [[Nemčija|Nemci]] so izvedli protinapad na [[Sicilija|Siciliji]]. * [[1952]] – V ''[[Poletove podobe in povesti|Poletovih podobah in povestih]]'' so začele izhajati [[Miki Muster|Mustrove]] ''[[Zvitorepčeve prigode]]''. * [[1955]] – Na [[ameriški dolar|ameriških dolarjih]] se je pojavil napis ''In God we trust'' (V Boga zaupamo). * [[1960]] – [[Dahomej]] (danes [[Benin]]), [[Gornja Volta]] (danes [[Burkina Faso]]) in [[Niger]] so postali neodvisne države. * [[1962]] – Opravljen je bil prvi [[televizija|televizijski]] prenos čez [[Atlantik]]. * [[1971]] – [[Čile]] je nacionaliziral [[rudnik]]e [[baker|bakra]]. * [[1973]] – 122 ljudi je izgubilo življenje ob strmoglavljenju [[Brazilija|brazilskega]] [[Boeing 707|Boeinga 707]] pri pristajanju na [[Pariz|pariškem]] [[letališče|letališču]]. * [[1975]] – [[Kitajska|Kitajski]] [[arheolog]]i so odkrili grobnico s 6000 glinenimi kipi bojevnikov iz leta [[221 pr. n. št.]] * [[1977]] – [[Martin Luther King mlajši]] je posmrtno prejel medaljo svobode. * [[1978]] – Ob eksploziji [[plin]]a v [[Španija|španski]] [[Tarragona|Tarragoni]] je umrlo 200 ljudi. * [[1979]] – [[Skylab]] se je vrnil na [[Zemlja|Zemljo]]. * [[1987]] – Po ocenah [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je število prebivalcev [[Zemlja|Zemlje]] preseglo 5 milijard. * [[1991]]: ** 261 ljudi je izgubilo življenje ob strmoglavljenju [[Nigerija|nigerijskega]] [[DC-8]] pri [[letališče|letališču]] v [[Džeda|Džedi]] ([[Saudova Arabija]]). ** Na [[Havaji]]h so opazovali popolni [[Sončev mrk]]. * [[1995]]: ** [[Združene države Amerike]] in [[Vietnam]] so vzpostavili polne diplomatske odnose. ** [[Srbi|Srbske]] enote so zasedle [[Srebrenica|Srebrenico]] in [[srebreniški pokol|pobile večino prebivalcev]]. ** Ob strmoglavljenju [[kuba]]nskega [[Antonov An-24|AN-24]] jugovzhodno od [[Kuba|Kube]] je umrlo 44 ljudi. == Rojstva == * [[154]] – [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]]) * [[1274]] – [[Robert Bruce]], škotski kralj († [[1329]]) * [[1561]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]]) * [[1628]] – [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]]) * [[1657]] – [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]]) * [[1697]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]]) * [[1754]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]]) * [[1767]] – [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]]) * [[1857]] – sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]]) * 1857 – sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]]) * [[1859]] – [[Risto Savin]], slovenski skladatelj, častnik († [[1948]]) * [[1913]] – [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]]) * [[1916]] – [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]]) * [[1926]] – [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj * [[1930]] – [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik († [[2019]]) * 1930 – [[Mojmir Sepe]], slovenski skladatelj zabavne glasbe in dirigent († [[2020]]) * [[1931]] – [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]]) * [[1934]] – [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec * [[1959]] – [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist == Smrti == * [[472]] – [[Antemij]], zahodnorimski cesar * [[1174]] – [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]], jeruzalemski kralj (* [[1136]]) * [[1183]] – [[Oton I. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda (* [[1117]]) * [[1302]]: ** [[Pierre Flotte]], francoski kancler in pravnik ** [[Robert II. Artoiški|Robert II.]], grof Artoisa (* [[1250]]) * [[1344]] – [[Ulrik III. Württemberški|Ulrik III.]], württemberški grof (* [[1286]]) * [[1362]] – [[Anna Świdnicka]], poljska princesa, češka in nemška kraljica, rimsko-nemška cesarica (* [[1339]]) * [[1382]] – [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]]) * [[1451]] – [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]]) * [[1569]] – [[Matija Klombner]] slovenski organizator protestantizma, prevajalec, uradnik (* pred 1508) * [[1871]] – [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]]) * [[1881]] – [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]]) * [[1905]] – [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]]) * [[1909]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]]) * [[1926]] – [[Fran Detela]], slovenski pisatelj (* [[1850]]) * [[1937]] – [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]]) * [[1941]] – sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]]) * [[1971]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]]) * [[1974]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]]) * [[1989]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]]) * [[1994]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]]) * [[2001]] – [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]]) == Prazniki in obredi == * [[Belgija]] – flamski dan * [[Benin]] – dan neodvisnosti * [[Burkina Faso]] – dan neodvisnosti * [[Niger]] – dan neodvisnosti * [[Irska]] – spominski dan, praznuje se najbližjo nedeljo temu datumu * [[Mongolija]] – [[nadam]] * svetovni dan prebivalstva [[Kategorija:Dnevi v letu|711]] [[Kategorija:Julij|111]] 8stmgys42cqpb2np47z99xajrq4rf3l 0 2931 6710009 6582526 2026-07-12T08:12:21Z Octopus 13285 /* Smrti */Janjan 6710009 wikitext text/x-wiki '''29. december''' je 363. [[dan]] [[leto|leta]] (364. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajata še 2 dneva. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[1890]] – [[Združene države Amerike|Smeriška]] [[vojska]] je ob [[Potok ranjenega kolena|Potoku ranjenega kolena]] pobila več kot 400 neoboroženih [[Indijanci|Indijancev]]. * [[1940]] – [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] je silovito napadla [[london]]ski [[City, London|City]]. * [[1943]]: ** [[Kraljevo vojno letalstvo]] je bombardiralo [[Berlin]]. ** Delovati je začela [[partizanska bolnišnica]] [[Pavla]]. * [[1949]] – V [[Solin]]u pri [[Split]]u je bil izvoljen prvi [[delavski svet]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. * [[1972]] – Prometu so predali prvo slovensko štiripasovno [[avtocesta|avtocesto]], od [[Vrhnika|Vrhnike]] do [[Postojna|Postojne]]. * [[1989]] – [[Václav Havel]] je postal prvi post[[komunizem|komunistični]] [[predsednik]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. * [[2007]] – Krstno je bila uprizorjena prva drama [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]] ''Gugalnica'' v režiji [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. * [[2013]] – V samomorilskem bombnem napadu na [[železniška postaja|železniško postajo]] in [[trolejbus]] v [[Volgograd]]u je umrlo 32 ljudi, 85 je bilo ranjenih. * [[2014]] – Končalo se je dramatično reševanje preživelih iz grškega [[trajekt]]a ''Norman Atlantic'', na katerem je na poti med grško Patraso in italijansko Ancono izbruhnil požar, rešenih je bilo 427 ljudi več kot 10 ljudi naj bi v požaru umrlo. == Rojstva == * [[1019]] – [[Mundžong (Gorjeo)|Mundžong]], 11. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1083]]) * [[1721]] – [[Madame de Pompadour]], francoska kurtizana, mecenka († [[1764]]) * [[1788]] – ** [[Christian Jürgensen Thomsen]], danski arheolog († [[1865]]) ** [[Tomás de Zumalacárregui y de Imaz]], španski general († [[1835]]) * [[1800]] – [[Charles Goodyear]], ameriški izumitelj († [[1860]]) * [[1808]] – [[Andrew Johnson]], ameriški predsednik († [[1875]]) * [[1836]] – [[Georg August Schweinfurth]], nemški botanik, popotnik († [[1925]]) * [[1861]] – [[Anton Števanec]], slovenski ljudski učitelj in nabožni pisatelj na Madžarskem († [[1921]]) * [[1873]] – [[Ovid Densusianu]], romunski folklorist, jezikoslovec, pesnik († [[1938]]) * [[1876]] – [[Pablo Casals]], katalonski (španski) dirigent, skladatelj, violončelist († [[1973]]) * [[1947]] – [[Ted Danson]], ameriški filmski igralec == Smrti == * [[1009]] - [[Šjao Janjan]], cesarica vdova dijastije Ljao (* [[953]]) * [[1170]] – [[Sveti Tomaž Becket]], canterburyjski nadškof, mučenec in svetnik (* [[1118]]) * [[1202]] – [[Igor Svjatoslavič]], černigovski princ (* [[1151]]) * [[1380]] – [[Elizabeta Poljska]], ogrska kraljica (* [[1305]]) * [[1661]] – [[Antoine Girard de Saint-Amant]], francoski pesnik (* [[1594]]) * [[1689]] – [[Thomas Sydenham]], angleški zdravnik (* [[1624]]) * [[1703]] – [[Mustafa II.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1664]]) * [[1825]] – [[Jacques-Louis David]], francoski slikar (* [[1748]]) * [[1891]] – [[Leopold Kronecker]], nemški matematik, logik (* [[1823]]) * [[1905]] – [[Charles Tyson Yerkes]], ameriški poslovnež (* [[1837]]) * [[1919]] – sir [[William Osler]], kanadski zdravnik (* [[1849]]) * [[1926]] – [[Rainer Maria Rilke]], avstrijski pesnik (* [[1875]]) * [[1929]] – [[Wilhelm Maybach]], nemški inženir, industrialec (* [[1846]]) * [[1937]] – [[Don Marquis]], ameriški pisatelj, pesnik, novinar (* [[1878]]) * [[1941]] – [[Tullio Levi-Civita]], italijanski matematik (* [[1873]]) * [[1964]] – [[Ivan Grafenauer]], slovenski literarni zgodovinar (* [[1880]]) * [[1981]] – [[Miroslav Krleža]], hrvaški pisatelj, pesnik, dramatik (* [[1893]]) * [[1986]] – [[Andrej Arsenjevič Tarkovski]], ruski filmski režiser (* [[1932]]) * [[2005]] – [[Jožef Kvas]], ljubljanski pomožni škof (* [[1919]]) * [[2022]] – [[Pelé]], brazilski nogometaš (* [[1940]]) * [[2024]] – [[Jimmy Carter]], ameriški politik (* [[1924]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|C29]] [[Kategorija:December|129]] t87uj1k2ize24bncdpt7n167rzq588h 0 4389 6709672 6689031 2026-07-11T12:51:57Z ~2026-39241-56 262794 6709672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = <big>日本国</big><br />''Nipon-koku'' ali ''Nihon-koku'' | conventional_long_name = Japonska | common_name = Japonska | common_name2 = Japonske | image_flag = Flag of Japan.svg | image_coat = Imperial Seal of Japan.svg | symbol_type = Cesarski pečat | image_map = Japan (orthographic projection).svg | national_anthem = ''Kimi ga Yo''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> | official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> | capital = [[Tokio]] | latd = 35 | latm = 41 | latNS = N | longd = 139 | longm = 46 | longEW = E | largest_settlement_type = največje mesto | largest_city = [[Tokio]] | government_type = [[Ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) | leader_name2 = [[Sanae Takaiči]] (LDS) | area_rank = 61. | area_km2 = 377.972 | percent_water = 0,8 % | population_census = 126.226.568<ref>{{navedi splet|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&layout=datalist&toukei=00200521&tstat=000001136464&cycle=0&year=20200&month=24101210&tclass1=000001136465&tclass2=000001154388&tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=2021-06-26|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_estimate = 125.502.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=2022-04-17|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 11. | population_density_km2 = 332 | population_density_rank = 24. | GDP_year = 2022 | GDP_ref = <ref name="IMFWEOJP">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=Mednarodni denarni sklad|date=April 2022}}</ref> | GDP_PPP = 6,110 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 4. | GDP_PPP_per_capita = 48.814 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 35. | GDP_nominal = 4,912 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 3. | GDP_nominal_per_capita = 39.243 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 26. | demonym = Japonec, Japonka | sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] | established_event2 = [[Ustava Meidži]] | established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] | established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] | established_date1 = 11. februar, 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.² | established_date2 = 29. november 1890 | established_date3 = 3. maj 1947 | established_date4 = <br />28. april 1952 | Gini = 33,4 | Gini_year = 2018 | Gini_ref = <ref>{{navedi enciklopedijo|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD)|accessdate=2021-07-25}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,925<!-- Number only, between 0 and 1. --> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 19. | currency = [[japonski jen|jen]] (¥) | currency_code = JPY | country_code = JPN | time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] | utc_offset = +9 | time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' | utc_offset_DST = | date_format = llll-mm-dd | cctld = [[.jp]] | calling_code = 81 | ISO_3166-1_alpha2 = JP | ISO_3166-1_alpha3 = JPN | ISO_3166-1_numeric = 392 | sport_code = JPN | vehicle_code = J | footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. | footnote2 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. | religion = šintoizem 56 %,<br/>budizem 35 %,<br/>krščanstvo 2 %,<br/>ostalo 7 % }} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nipon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nipon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|url=https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=[https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan/page/n158 143]–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio | issn = 0918-7960}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|url=https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=[https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9/page/n31 22]–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |url=https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=[https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas/page/42 42] |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja [[Nara (mesto)|Nara]]). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Heian. V obdobju Heian (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Taira|klanom Taira]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''[[šogunat]]'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino šogunata Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi [[zen budizem|zen budizma]]. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], slikarska tehnika ''[[sumi-e]]''). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov (''[[Daimjo|dajmjojev]]'') je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |url=https://archive.org/details/historyofjapan00sans|publisher=Stanford University Press|pages=[https://archive.org/details/historyofjapan00sans/page/42 42], 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar pomeni začetek trgovinske in kulturne izmenjave z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Odo Nobunaga|Odu Nobunagu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, s čemer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Tojotomi Hidejoši]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugava Iejasu]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozei]] leta 1603 imenoval za šoguna, v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[šogunat Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|url=https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=[https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn/page/n62 61]}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''buke šohatto''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in [[samuraj]]ev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast pa je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]],<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref> in država se je zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''kokugaku'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white portrait of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Meidži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Meidžija ([[Obnova Meidži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Meidži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Taiša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nanking]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hongkong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|url=https://archive.org/details/sim_international-security_fall-1993_18_2/page/154|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|url=https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=[https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse/page/n16 1]–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|url=https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=[https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom/page/284 284]–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman |date=6.3.2007 |work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007 |archive-date=2016-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411091335/http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |url-status=dead }}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Povzročil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo [[obdobje Reiva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/8 8]–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokaidu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Tokijski potres leta 1923]] je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in potres v Tohokuju leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja regije [[Čugoku]] in [[Šikoku]] ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med deževno dobo<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|url=https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=[https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara/page/18 18]–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[japonski črni medved]] (''Ursus thibetanus japonicus''), [[japonski makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunasti pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Pet naravnih spomenikov (starodavni gozd [[Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Bonin|Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v Unescov seznam naravne svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp Unesco]</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214021405/http://epi.yale.edu/country/japan|url-status=dead}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n79 55]–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega ''Bürgerliches Gesetzbuch'', ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n155 131]|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Japonske}} Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''' (43 prefektur (県, ''ken''), dve mestni prefekturi (府, ''fu'', Osaka in Kkōto), eno 'okrožje' (道, ''dō'', Hokaidō) in eno 'metropola' (都, ''to'', Tokijska metropola).), od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema. 1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, ''gun'') sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi. '''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem: *Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, ''seirei šitei toši''), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, ''šitei toši'') ali mesto z vladnim odlokom (政令市, ''seirei ši''), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke. *Osrednje mesto (中核市, ššChūkakushišš) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji. *Posebno mesto (特例市, ''Tokureiši'') na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena. *Mesto (市, ''ši'') je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini, industriji ali drugih mestnih poklicih. '''Posebni oddelki''' (特別区, ''tokubetsu-ku'') so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]] Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Ivate|Ivate]] # [[Prefektura Mijagi|Mijagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Jamagata|Jamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagava|Kanagava]] # [[Prefektura Nigata|Nigata]] # [[Prefektura Tojama|Tojama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Vakajama|Vakajama]] # [[Prefektura Totori|Totori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okajama|Okajama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagava|Kagava]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Tradicionalne regije === {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * [[Honšu]]: ** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Nigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (mesto)|Nara]] in [[Vakajama]]. ** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katero sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707041720/http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|url-status=dead}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile]] se delijo na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne smejo napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se je predsednik vlade [[Šinzo Abe]] zavzemal za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice |url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date=13.7.2010 |accessdate=12.4.2011 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029205933/http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |url-status=dead }}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017 |archive-date=2007-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613005546/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hongkong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |url=https://archive.org/details/originsofjapanes0000howe_y8v2 |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Meidži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/18 18]–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006|archive-date=2006-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061120013846/http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|url-status=dead}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en |archive-date=2020-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419144553/http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |url-status=dead }}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=Svetovna banka|accessdate=2020-11-11}}</ref> Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=2012-05-22|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}</ref> Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;<ref>{{navedi časopis|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}</ref> kmetijstvo predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.<ref>{{navedi splet|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=2020-11-11|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620151745/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|url-status=dead}}</ref> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ |url-status=dead }}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227131900/http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |url-status=dead }}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ|url-status=dead}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2013-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131106174001/http://www.oica.net/category/production-statistics/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413073332/http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |url-status=dead }}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014 |archive-date=2017-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161435/http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |url-status=dead }}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301183653/https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo.]] {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem}} Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202070544/https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|url-status=dead}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''[[rjokan]]'' in vrelcev tople vode ''[[onsen]]''. Japonska ima [[Kraji svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine:<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> *Budistični spomeniki na območju Horyu-ji *[[Grad Himedži]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]] (mesta Kjoto, Uji in Otsu) *Zgodovinski vasi Širakava-go in Gokajama *[[Spomenik miru v Hirošimi]] (Genbaku Dome) *[[Svetišče Icukušima]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]] *[[Svetišča in templji Nikko]] *Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju *[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki]] *[[Narodni park Širetoko]] *[[Rudnik srebra Ivami Ginzan]] in njegova kulturna krajina *[[Hiraizumi]] – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo ([[Mocu-dži]]) *[[Otočje Bonin]] *[[Fudži]], sveto mesto in vir umetniškega navdiha *[[Svilarna Tomioka]] in sorodna mesta *[[Meidži industrijska mesta|Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo]] *Dela arhitekta [[Le Corbusier]]ja, izjemen prispevek k modernemu gibanju: [[Narodni muzej zahodne umetnosti]] * *[[Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata]] *[[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]] *[[Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki]] *[[Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske]] *[[Obdobje Džomon|Prazgodovinska najdišča Džomon]] na severu Japonske == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232155/http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009 |archive-date=2010-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309181812/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=International Road Assessment Program|archive-date=2014-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140702172231/http://www.iraptranstats.net/jp|url-status=dead}}{{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116212758/http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomembna so tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10 % trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|url=https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=[https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak/page/n71 63]|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=Reuters|date=5.5.2012|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924163821/http://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|url-status=dead}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006212730/http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf |date=2021-10-06 }}, June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413172202/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |date=2020-04-13 }}, retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in jezero [[Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009|archive-date=2015-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208075044/http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|url-status=dead}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[prefektura Osaka|Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[prefektura Aiči|Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Saporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[prefektura Hjogo|Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[prefektura Kjoto|Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[prefektura Fukuoka|Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Saitama]]''' |1.222.910 |[[Prefektura Saitama|Saitama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |url = https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = [https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg/page/3 3]–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|url=https://archive.org/details/isbn_9780895775016|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=[https://archive.org/details/isbn_9780895775016/page/208 208]}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice |title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times |date=20.3.2013 |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814171503/http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |url-status=dead }}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008|archive-date=2008-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007173721/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|url-status=dead}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|url = https://archive.org/details/sim_culture-medicine-and-psychiatry_2008-12_32_4/page/516|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Meidži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100|publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010|archive-date=2010-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100316173528/http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007 |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907184624/http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == {{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}} Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti, kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=2011-05-11}}</ref> Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih. === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === {{glavni|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo|Manga|Japonska glasba}} [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|[[Hokusai]]: ''Kukavica in azaleje'' (1828), [[ukijo-e]] grafika]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz grafik [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusai]] in [[Utagava Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-popular-culture_2005-02_38_3/page/456|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 |language=ko|format= |work= }}</ref> [[Japonska glasba]] je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s srunskim glasbilom ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|url=https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=[https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm/page/31 31]–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|url=https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=[https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart/page/n89 76]|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title=Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116015033/http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |url-status=dead }}</ref> V zgodnjem obdobju Heian sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Heian najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |url=https://archive.org/details/worldwithinwalls0000keen_w7k3 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Meidži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). '''[[Kabuki]]''' (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame. Gledališče Kabuki je znano po svojih močno stiliziranih predstavah, pogosto glamuroznih kostumih, ki jih nosijo nastopajoči in po dovršenem ličenju kumadori (隈取), ki ga nosijo nekateri njegovi izvajalci. Leta 2008 je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/kabuki-theatre-00163|title = UNESCO – Kabuki theatre}}</ref> '''[[Bunraku]]''' (文楽) (znano tudi kot ''Ningjō džōruri'' (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17. stoletja, ki se izvaja še danes. Leta 2008 je bila vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/ningyo-johruri-bunraku-puppet-theatre-00064|title = UNESCO - Lutkovno gledališče Ningyo Johruri Bunraku}}</ref> === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116212751/http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf |date=2013-01-16 }}, 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja|archive-date=2010-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20101129012353/http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|url-status=dead}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html|date=13.7.2009}}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007 |archive-date=2007-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070307073410/http://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |url-status=dead }}</ref> japonske borilne veščine [[Ju jutsu|jujutsu]] [[judo]], [[aikido]], Iaido, kyudo, [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Meidži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television|Nipon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nipon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«. Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017|archive-date=2019-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190805083356/https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|url-status=dead}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |url=https://archive.org/details/christiancentury0000boxe |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=[https://archive.org/details/christiancentury0000boxe/page/11 11], 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Meidži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nipon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nipon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] 5fy68g4zg4jjtpwfqmqie8mlp6f4n9w 6709673 6709672 2026-07-11T12:54:33Z ~2026-39241-56 262794 6709673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = <big>日本国</big><br />''Nipon-koku'' ali ''Nihon-koku'' | conventional_long_name = Japonska | common_name = Japonska | common_name2 = Japonske | image_flag = Flag of Japan.svg | image_coat = Imperial Seal of Japan.svg | symbol_type = Cesarski pečat | image_map = Japan (orthographic projection).svg | national_anthem = ''Kimi ga Yo''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> | official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> | capital = [[Tokio]] | latd = 35 | latm = 41 | latNS = N | longd = 139 | longm = 46 | longEW = E | largest_settlement_type = največje mesto | largest_city = [[Tokio]] | government_type = [[Ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) | leader_name2 = [[Sanae Takaiči]] (LDS) | area_rank = 61. | area_km2 = 377.972 | percent_water = 0,8 % | population_census = 126.226.568<ref>{{navedi splet|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&layout=datalist&toukei=00200521&tstat=000001136464&cycle=0&year=20200&month=24101210&tclass1=000001136465&tclass2=000001154388&tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=2021-06-26|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_estimate = 125.502.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=2022-04-17|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 11. | population_density_km2 = 332 | population_density_rank = 24. | GDP_year = 2022 | GDP_ref = <ref name="IMFWEOJP">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=Mednarodni denarni sklad|date=April 2022}}</ref> | GDP_PPP = 6,110 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 4. | GDP_PPP_per_capita = 48.814 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 35. | GDP_nominal = 4,912 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 3. | GDP_nominal_per_capita = 39.243 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 26. | demonym = Japonec, Japonka | sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] | established_event2 = [[Ustava Meidži]] | established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] | established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] | established_date1 = 11. februar, 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.² | established_date2 = 29. november 1890 | established_date3 = 3. maj 1947 | established_date4 = <br />28. april 1952 | Gini = 33,4 | Gini_year = 2018 | Gini_ref = <ref>{{navedi enciklopedijo|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD)|accessdate=2021-07-25}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,925<!-- Number only, between 0 and 1. --> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 19. | currency = [[japonski jen|jen]] (¥) | currency_code = JPY | country_code = JPN | time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] | utc_offset = +9 | time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' | utc_offset_DST = | date_format = llll-mm-dd | cctld = [[.jp]] | calling_code = 81 | ISO_3166-1_alpha2 = JP | ISO_3166-1_alpha3 = JPN | ISO_3166-1_numeric = 392 | sport_code = JPN | vehicle_code = J | footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. | footnote2 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. | religion = šintoizem 56 %,<br/>budizem 35 %,<br/>krščanstvo 2 %,<br/>ostalo 7 % }} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nipon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nipon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|url=https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=[https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan/page/n158 143]–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio | issn = 0918-7960}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|url=https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=[https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9/page/n31 22]–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |url=https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=[https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas/page/42 42] |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja [[Nara (mesto)|Nara]]). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Heian. V obdobju Heian (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Taira|klanom Taira]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''[[šogunat]]'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino šogunata Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi [[zen budizem|zen budizma]]. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], slikarska tehnika ''[[sumi-e]]''). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov (''[[Daimjo|dajmjojev]]'') je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |url=https://archive.org/details/historyofjapan00sans|publisher=Stanford University Press|pages=[https://archive.org/details/historyofjapan00sans/page/42 42], 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar pomeni začetek trgovinske in kulturne izmenjave z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Odo Nobunaga|Odu Nobunagu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, s čemer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Tojotomi Hidejoši]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugava Iejasu]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozei]] leta 1603 imenoval za šoguna, v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[šogunat Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|url=https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=[https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn/page/n62 61]}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''buke šohatto''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in [[samuraj]]ev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast pa je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]],<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref> in država se je zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''kokugaku'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white portrait of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Meidži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Meidžija ([[Obnova Meidži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Meidži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Taiša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nanking]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hongkong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|url=https://archive.org/details/sim_international-security_fall-1993_18_2/page/154|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|url=https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=[https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse/page/n16 1]–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|url=https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=[https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom/page/284 284]–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman |date=6.3.2007 |work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007 |archive-date=2016-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411091335/http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |url-status=dead }}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Povzročil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo [[obdobje Reiva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/8 8]–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokaidu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Tokijski potres leta 1923]] je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in potres v Tohokuju leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja regije [[Čugoku]] in [[Šikoku]] ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med deževno dobo<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|url=https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=[https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara/page/18 18]–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[japonski črni medved]] (''Ursus thibetanus japonicus''), [[japonski makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunasti pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Pet naravnih spomenikov (starodavni gozd [[Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Bonin|Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v Unescov seznam naravne svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp Unesco]</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214021405/http://epi.yale.edu/country/japan|url-status=dead}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n79 55]–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega ''Bürgerliches Gesetzbuch'', ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n155 131]|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Japonske}} Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''' (43 prefektur (県, ''ken''), dve mestni prefekturi (府, ''fu'', Osaka in Kkōto), eno 'okrožje' (道, ''dō'', Hokaidō) in eno 'metropola' (都, ''to'', Tokijska metropola).), od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema. 1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, ''gun'') sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi. '''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem: *Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, ''seirei šitei toši''), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, ''šitei toši'') ali mesto z vladnim odlokom (政令市, ''seirei ši''), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke. *Osrednje mesto (中核市, ššChūkakushišš) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji. *Posebno mesto (特例市, ''Tokureiši'') na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena. *Mesto (市, ''ši'') je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini, industriji ali drugih mestnih poklicih. '''Posebni oddelki''' (特別区, ''tokubetsu-ku'') so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]] Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Ivate|Ivate]] # [[Prefektura Mijagi|Mijagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Jamagata|Jamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagava|Kanagava]] # [[Prefektura Nigata|Nigata]] # [[Prefektura Tojama|Tojama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Vakajama|Vakajama]] # [[Prefektura Totori|Totori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okajama|Okajama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagava|Kagava]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Tradicionalne regije === {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * [[Honšu]]: ** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Nigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (mesto)|Nara]] in [[Vakajama]]. ** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katero sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707041720/http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|url-status=dead}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile]] se delijo na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne smejo napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se je predsednik vlade [[Šinzo Abe]] zavzemal za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice |url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date=13.7.2010 |accessdate=12.4.2011 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029205933/http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |url-status=dead }}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017 |archive-date=2007-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613005546/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hongkong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |url=https://archive.org/details/originsofjapanes0000howe_y8v2 |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Meidži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/18 18]–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006|archive-date=2006-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061120013846/http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|url-status=dead}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en |archive-date=2020-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419144553/http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |url-status=dead }}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=Svetovna banka|accessdate=2020-11-11}}</ref> Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=2012-05-22|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}</ref> Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;<ref>{{navedi časopis|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}</ref> kmetijstvo predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.<ref>{{navedi splet|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=2020-11-11|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620151745/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|url-status=dead}}</ref> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ |url-status=dead }}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227131900/http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |url-status=dead }}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ|url-status=dead}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2013-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131106174001/http://www.oica.net/category/production-statistics/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413073332/http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |url-status=dead }}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014 |archive-date=2017-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161435/http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |url-status=dead }}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301183653/https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem}} Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202070544/https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|url-status=dead}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''[[rjokan]]'' in vrelcev tople vode ''[[onsen]]''. Japonska ima [[Kraji svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine:<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> *Budistični spomeniki na območju Horyu-ji *[[Grad Himedži]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]] (mesta Kjoto, Uji in Otsu) *Zgodovinski vasi Širakava-go in Gokajama *[[Spomenik miru v Hirošimi]] (Genbaku Dome) *[[Svetišče Icukušima]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]] *[[Svetišča in templji Nikko]] *Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju *[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki]] *[[Narodni park Širetoko]] *[[Rudnik srebra Ivami Ginzan]] in njegova kulturna krajina *[[Hiraizumi]] – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo ([[Mocu-dži]]) *[[Otočje Bonin]] *[[Fudži]], sveto mesto in vir umetniškega navdiha *[[Svilarna Tomioka]] in sorodna mesta *[[Meidži industrijska mesta|Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo]] *Dela arhitekta [[Le Corbusier]]ja, izjemen prispevek k modernemu gibanju: [[Narodni muzej zahodne umetnosti]] * *[[Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata]] *[[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]] *[[Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki]] *[[Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske]] *[[Obdobje Džomon|Prazgodovinska najdišča Džomon]] na severu Japonske == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232155/http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009 |archive-date=2010-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309181812/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=International Road Assessment Program|archive-date=2014-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140702172231/http://www.iraptranstats.net/jp|url-status=dead}}{{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116212758/http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomembna so tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10 % trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|url=https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=[https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak/page/n71 63]|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=Reuters|date=5.5.2012|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924163821/http://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|url-status=dead}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006212730/http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf |date=2021-10-06 }}, June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413172202/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |date=2020-04-13 }}, retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in jezero [[Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009|archive-date=2015-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208075044/http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|url-status=dead}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[prefektura Osaka|Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[prefektura Aiči|Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Saporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[prefektura Hjogo|Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[prefektura Kjoto|Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[prefektura Fukuoka|Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Saitama]]''' |1.222.910 |[[Prefektura Saitama|Saitama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |url = https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = [https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg/page/3 3]–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|url=https://archive.org/details/isbn_9780895775016|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=[https://archive.org/details/isbn_9780895775016/page/208 208]}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice |title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times |date=20.3.2013 |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814171503/http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |url-status=dead }}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008|archive-date=2008-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007173721/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|url-status=dead}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|url = https://archive.org/details/sim_culture-medicine-and-psychiatry_2008-12_32_4/page/516|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Meidži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100|publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010|archive-date=2010-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100316173528/http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007 |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907184624/http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == {{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}} Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti, kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=2011-05-11}}</ref> Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih. === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === {{glavni|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo|Manga|Japonska glasba}} [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|[[Hokusai]]: ''Kukavica in azaleje'' (1828), [[ukijo-e]] grafika]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz grafik [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusai]] in [[Utagava Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-popular-culture_2005-02_38_3/page/456|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 |language=ko|format= |work= }}</ref> [[Japonska glasba]] je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s srunskim glasbilom ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|url=https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=[https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm/page/31 31]–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|url=https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=[https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart/page/n89 76]|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title=Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116015033/http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |url-status=dead }}</ref> V zgodnjem obdobju Heian sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Heian najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |url=https://archive.org/details/worldwithinwalls0000keen_w7k3 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Meidži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). '''[[Kabuki]]''' (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame. Gledališče Kabuki je znano po svojih močno stiliziranih predstavah, pogosto glamuroznih kostumih, ki jih nosijo nastopajoči in po dovršenem ličenju kumadori (隈取), ki ga nosijo nekateri njegovi izvajalci. Leta 2008 je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/kabuki-theatre-00163|title = UNESCO – Kabuki theatre}}</ref> '''[[Bunraku]]''' (文楽) (znano tudi kot ''Ningjō džōruri'' (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17. stoletja, ki se izvaja še danes. Leta 2008 je bila vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/ningyo-johruri-bunraku-puppet-theatre-00064|title = UNESCO - Lutkovno gledališče Ningyo Johruri Bunraku}}</ref> === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116212751/http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf |date=2013-01-16 }}, 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja|archive-date=2010-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20101129012353/http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|url-status=dead}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html|date=13.7.2009}}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007 |archive-date=2007-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070307073410/http://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |url-status=dead }}</ref> japonske borilne veščine [[Ju jutsu|jujutsu]] [[judo]], [[aikido]], Iaido, kyudo, [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Meidži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television|Nipon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nipon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«. Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017|archive-date=2019-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190805083356/https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|url-status=dead}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |url=https://archive.org/details/christiancentury0000boxe |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=[https://archive.org/details/christiancentury0000boxe/page/11 11], 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Meidži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nipon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nipon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] s9d7y7sdendrczk72b45wdqif64dprg 6709674 6709673 2026-07-11T12:56:31Z ~2026-39241-56 262794 6709674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = <big>日本国</big><br />''Nipon-koku'' ali ''Nihon-koku'' | conventional_long_name = Japonska | common_name = Japonska | common_name2 = Japonske | image_flag = Flag of Japan.svg | image_coat = Imperial Seal of Japan.svg | symbol_type = Cesarski pečat | image_map = Japan (orthographic projection).svg | national_anthem = ''Kimi ga Yo''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> | official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> | capital = [[Tokio]] | latd = 35 | latm = 41 | latNS = N | longd = 139 | longm = 46 | longEW = E | largest_settlement_type = največje mesto | largest_city = [[Tokio]] | government_type = [[Ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) | leader_name2 = [[Sanae Takaiči]] (LDS) | area_rank = 61. | area_km2 = 377.972 | percent_water = 0,8 % | population_census = 126.226.568<ref>{{navedi splet|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&layout=datalist&toukei=00200521&tstat=000001136464&cycle=0&year=20200&month=24101210&tclass1=000001136465&tclass2=000001154388&tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=2021-06-26|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_estimate = 125.502.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=2022-04-17|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 11. | population_density_km2 = 332 | population_density_rank = 24. | GDP_year = 2022 | GDP_ref = <ref name="IMFWEOJP">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=Mednarodni denarni sklad|date=April 2022}}</ref> | GDP_PPP = 6,110 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 4. | GDP_PPP_per_capita = 48.814 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 35. | GDP_nominal = 4,912 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 3. | GDP_nominal_per_capita = 39.243 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 26. | demonym = Japonec, Japonka | sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] | established_event2 = [[Ustava Meidži]] | established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] | established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] | established_date1 = 11. februar, 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.² | established_date2 = 29. november 1890 | established_date3 = 3. maj 1947 | established_date4 = <br />28. april 1952 | Gini = 33,4 | Gini_year = 2018 | Gini_ref = <ref>{{navedi enciklopedijo|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD)|accessdate=2021-07-25}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,925<!-- Number only, between 0 and 1. --> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 19. | currency = [[japonski jen|jen]] (¥) | currency_code = JPY | country_code = JPN | time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] | utc_offset = +9 | time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' | utc_offset_DST = | date_format = llll-mm-dd | cctld = [[.jp]] | calling_code = 81 | ISO_3166-1_alpha2 = JP | ISO_3166-1_alpha3 = JPN | ISO_3166-1_numeric = 392 | sport_code = JPN | vehicle_code = J | footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. | footnote2 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. | religion = šintoizem 56 %,<br/>budizem 35 %,<br/>krščanstvo 2 %,<br/>ostalo 7 % }} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nipon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nipon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|url=https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=[https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan/page/n158 143]–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio | issn = 0918-7960}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|url=https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=[https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9/page/n31 22]–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |url=https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=[https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas/page/42 42] |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja [[Nara (mesto)|Nara]]). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Heian. V obdobju Heian (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Taira|klanom Taira]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''[[šogunat]]'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino šogunata Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi [[zen budizem|zen budizma]]. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], slikarska tehnika ''[[sumi-e]]''). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov (''[[Daimjo|dajmjojev]]'') je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |url=https://archive.org/details/historyofjapan00sans|publisher=Stanford University Press|pages=[https://archive.org/details/historyofjapan00sans/page/42 42], 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar pomeni začetek trgovinske in kulturne izmenjave z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Odo Nobunaga|Odu Nobunagu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, s čemer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Tojotomi Hidejoši]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugava Iejasu]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozei]] leta 1603 imenoval za šoguna, v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[šogunat Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|url=https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=[https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn/page/n62 61]}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''buke šohatto''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in [[samuraj]]ev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast pa je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]],<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref> in država se je zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''kokugaku'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white portrait of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Meidži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Meidžija ([[Obnova Meidži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Meidži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Taiša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nanking]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hongkong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|url=https://archive.org/details/sim_international-security_fall-1993_18_2/page/154|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|url=https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=[https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse/page/n16 1]–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|url=https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=[https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom/page/284 284]–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman |date=6.3.2007 |work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007 |archive-date=2016-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411091335/http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |url-status=dead }}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Povzročil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo [[obdobje Reiva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/8 8]–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokaidu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Tokijski potres leta 1923]] je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in potres v Tohokuju leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja regije [[Čugoku]] in [[Šikoku]] ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med deževno dobo<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|url=https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=[https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara/page/18 18]–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[japonski črni medved]] (''Ursus thibetanus japonicus''), [[japonski makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunasti pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Pet naravnih spomenikov (starodavni gozd [[Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Bonin|Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v Unescov seznam naravne svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp Unesco]</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214021405/http://epi.yale.edu/country/japan|url-status=dead}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n79 55]–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega ''Bürgerliches Gesetzbuch'', ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n155 131]|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Japonske}} Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''' (43 prefektur (県, ''ken''), dve mestni prefekturi (府, ''fu'', Osaka in Kkōto), eno 'okrožje' (道, ''dō'', Hokaidō) in eno 'metropola' (都, ''to'', Tokijska metropola).), od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema. 1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, ''gun'') sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi. '''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem: *Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, ''seirei šitei toši''), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, ''šitei toši'') ali mesto z vladnim odlokom (政令市, ''seirei ši''), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke. *Osrednje mesto (中核市, ššChūkakushišš) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji. *Posebno mesto (特例市, ''Tokureiši'') na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena. *Mesto (市, ''ši'') je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini, industriji ali drugih mestnih poklicih. '''Posebni oddelki''' (特別区, ''tokubetsu-ku'') so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]] Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Ivate|Ivate]] # [[Prefektura Mijagi|Mijagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Jamagata|Jamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagava|Kanagava]] # [[Prefektura Nigata|Nigata]] # [[Prefektura Tojama|Tojama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Vakajama|Vakajama]] # [[Prefektura Totori|Totori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okajama|Okajama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagava|Kagava]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Tradicionalne regije === {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * [[Honšu]]: ** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Nigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (mesto)|Nara]] in [[Vakajama]]. ** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katero sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707041720/http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|url-status=dead}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile]] se delijo na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne smejo napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se je predsednik vlade [[Šinzo Abe]] zavzemal za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice |url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date=13.7.2010 |accessdate=12.4.2011 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029205933/http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |url-status=dead }}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017 |archive-date=2007-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613005546/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hongkong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |url=https://archive.org/details/originsofjapanes0000howe_y8v2 |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Meidži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/18 18]–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006|archive-date=2006-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061120013846/http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|url-status=dead}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en |archive-date=2020-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419144553/http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |url-status=dead }}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=Svetovna banka|accessdate=2020-11-11}}</ref> Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=2012-05-22|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}</ref> Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;<ref>{{navedi časopis|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}</ref> kmetijstvo predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.<ref>{{navedi splet|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=2020-11-11|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620151745/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|url-status=dead}}</ref> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ |url-status=dead }}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227131900/http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |url-status=dead }}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ|url-status=dead}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2013-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131106174001/http://www.oica.net/category/production-statistics/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413073332/http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |url-status=dead }}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014 |archive-date=2017-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161435/http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |url-status=dead }}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301183653/https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem}} Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202070544/https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|url-status=dead}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''[[rjokan]]'' in vrelcev tople vode ''[[onsen]]''. Japonska ima [[Kraji svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine:<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> *Budistični spomeniki na območju Horyu-ji *[[Grad Himedži]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]] (mesta Kjoto, Uji in Otsu) *Zgodovinski vasi Širakava-go in Gokajama *[[Spomenik miru v Hirošimi]] (Genbaku Dome) *[[Svetišče Icukušima]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]] *[[Svetišča in templji Nikko]] *Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju *[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki]] *[[Narodni park Širetoko]] *[[Rudnik srebra Ivami Ginzan]] in njegova kulturna krajina *[[Hiraizumi]] – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo ([[Mocu-dži]]) *[[Otočje Bonin]] *[[Fudži]], sveto mesto in vir umetniškega navdiha *[[Svilarna Tomioka]] in sorodna mesta *[[Meidži industrijska mesta|Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo]] *Dela arhitekta [[Le Corbusier]]ja, izjemen prispevek k modernemu gibanju: [[Narodni muzej zahodne umetnosti]] * *[[Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata]] *[[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]] *[[Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki]] *[[Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske]] *[[Obdobje Džomon|Prazgodovinska najdišča Džomon]] na severu Japonske == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232155/http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009 |archive-date=2010-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309181812/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=International Road Assessment Program|archive-date=2014-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140702172231/http://www.iraptranstats.net/jp|url-status=dead}}{{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116212758/http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomembna so tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10 % trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|url=https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=[https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak/page/n71 63]|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=Reuters|date=5.5.2012|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924163821/http://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|url-status=dead}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006212730/http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf |date=2021-10-06 }}, June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413172202/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |date=2020-04-13 }}, retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in jezero [[Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009|archive-date=2015-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208075044/http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|url-status=dead}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[prefektura Osaka|Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[prefektura Aiči|Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Saporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[prefektura Hjogo|Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[prefektura Kjoto|Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[prefektura Fukuoka|Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Saitama]]''' |1.222.910 |[[Prefektura Saitama|Saitama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |url = https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = [https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg/page/3 3]–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|url=https://archive.org/details/isbn_9780895775016|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=[https://archive.org/details/isbn_9780895775016/page/208 208]}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice |title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times |date=20.3.2013 |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814171503/http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |url-status=dead }}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008|archive-date=2008-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007173721/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|url-status=dead}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|url = https://archive.org/details/sim_culture-medicine-and-psychiatry_2008-12_32_4/page/516|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Meidži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100|publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010|archive-date=2010-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100316173528/http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007 |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907184624/http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == {{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}} Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti, kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji, kot so: [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=2011-05-11}}</ref> Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih. === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === {{glavni|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo|Manga|Japonska glasba}} [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|[[Hokusai]]: ''Kukavica in azaleje'' (1828), [[ukijo-e]] grafika]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz grafik [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusai]] in [[Utagava Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-popular-culture_2005-02_38_3/page/456|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 |language=ko|format= |work= }}</ref> [[Japonska glasba]] je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s srunskim glasbilom ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|url=https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=[https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm/page/31 31]–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|url=https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=[https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart/page/n89 76]|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title=Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116015033/http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |url-status=dead }}</ref> V zgodnjem obdobju Heian sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Heian najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |url=https://archive.org/details/worldwithinwalls0000keen_w7k3 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Meidži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). '''[[Kabuki]]''' (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame. Gledališče Kabuki je znano po svojih močno stiliziranih predstavah, pogosto glamuroznih kostumih, ki jih nosijo nastopajoči in po dovršenem ličenju kumadori (隈取), ki ga nosijo nekateri njegovi izvajalci. Leta 2008 je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/kabuki-theatre-00163|title = UNESCO – Kabuki theatre}}</ref> '''[[Bunraku]]''' (文楽) (znano tudi kot ''Ningjō džōruri'' (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17. stoletja, ki se izvaja še danes. Leta 2008 je bila vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/ningyo-johruri-bunraku-puppet-theatre-00064|title = UNESCO - Lutkovno gledališče Ningyo Johruri Bunraku}}</ref> === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116212751/http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf |date=2013-01-16 }}, 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja|archive-date=2010-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20101129012353/http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|url-status=dead}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html|date=13.7.2009}}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007 |archive-date=2007-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070307073410/http://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |url-status=dead }}</ref> japonske borilne veščine [[Ju jutsu|jujutsu]] [[judo]], [[aikido]], Iaido, kyudo, [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Meidži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television|Nipon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nipon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«. Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017|archive-date=2019-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190805083356/https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|url-status=dead}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |url=https://archive.org/details/christiancentury0000boxe |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=[https://archive.org/details/christiancentury0000boxe/page/11 11], 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Meidži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nipon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nipon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] 9tu1h4tz05kusx5npfft6ikb5k09761 0 4738 6709917 6690708 2026-07-11T20:51:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Repubblica Italiana |conventional_long_name = Italijanska republika |common_name = Italija |common_name2 = Italije |image_flag = Flag of Italy.svg |image_coat = Emblem of Italy.svg |symbol_type = Grb |national_motto = |national_anthem = ''[[Il Canto degli Italiani]]''<br />(»Pesem Italijanov«)<br/>[[Slika:National anthem of Italy - U.S. Navy Band (long version).ogg|center]] |image_map = EU-Italy.svg |map_caption = {{map_caption |country=Italija |country2=Italije |countryprefix= |region=na [[Evropa|Evropski celini]] |subregion=[[Evropska unija]] |location_color=temnozelena | subregion_color=svetlozelena |region_color=temnosiva |legend=}} |official_languages = [[italijanščina]]{{smallsup|1}} |capital = [[Rim]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=29 |longEW=E |largest_city = |demonym = Italiján, Italijánka, Italijáni, Italijánke |government_type = [[Unitarizem|Unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Italijanske republike|predsednik]]: |leader_name1 = [[Sergio Mattarella]] |leader_title2 = [[Ministrski predsednik Italijanske republike|ministrska predsednica]]: |leader_name2 = [[Giorgia Meloni]] |accessionEUdate = 25. marec 1957 (ustanovna članica) |sovereignty_type = Nastanek |established_event1 = združitev |established_event2 = republika |established_date1 = [[17. marec]] [[1861]] |established_date2 = [[2. junij]] [[1946]] |area_rank = 71. |area_km2 = 301.318 |percent_water = 2,4 |population_estimate = 60.317.546 |population_estimate_rank = 23. |population_estimate_year = 2020 |population_census = 59.433.744<ref name="stetje2011">{{navedi splet |publisher=Istat |url=https://www.istat.it/it/archivio/77877 |title=La popolazione legale del 15° Censimento della popolazione |language=it |accessdate=15. 3. 2015}}</ref> |population_census_year = 2011 |population_density_km2 = 201,3 |population_density_rank = 63. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.IT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=136,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Italy) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 2,19 bilijona $ |GDP_nominal_rank = 8. |GDP_PPP = 3,19 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 13. |GDP_nominal_per_capita = 37.146 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 26. |GDP_PPP_per_capita = 54.258 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 31. |Gini = 32,5 |Gini_year = 2020 |Gini_change = upad <!-- rast/upad/nespremenjen --> |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=21 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,895 |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |HDI_rank = 30. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² |currency_code = EUR |country_code = |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.it]]³ |calling_code = 39 |footnote1 = V [[Dolina Aoste|Dolini Aoste]] je uradni jezik tudi [[francoščina]]. V pokrajini [[Bolzano (pokrajina)|Bolzano/Bozen]] sta uradna jezika tudi [[nemščina]] in [[ladinščina]]. V različni meri so uradno priznani jeziki tudi [[sardinščina]], [[katalonščina]] in [[korziščina]] na [[Sardinija|Sardiniji]], [[albanščina]] in [[grščina]] v južni Italiji, [[okcitanščina]] v [[Piemont]]u, [[ladiniščina]] v pokrajini [[Belluno (pokrajina)|Belluno]] ter [[furlanščina]] in [[slovenščina]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. |footnote2 = Pred letom 2002: [[italijanska lira]]. |footnote3 = Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]]. }} [[Slika:Satellite image of Italy in March 2003.jpg|right|thumb|Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003]] '''Itálija''' ({{jezik-it|Italia}}), uradno '''Italijanska republika''' ({{jezik-it|Repubblica Italiana}}),<ref>[http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en Search the agreements database] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140329075757/http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en |date=2014-03-29 }} Council of the European Union (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html Italy: The World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170709111211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html |date=2017-07-09 }} Central Intelligence Agency (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pcgn.org.uk/country_names.htm|title=Country names|publisher=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17433143|title=BBC News - Italy profile - Facts|work=BBC News}}</ref> je [[Unitarizem|unitarna]] [[parlament]]arna [[republika]] v [[južna Evropa|južni Evropi]]. Italija ima površino 301.338 km², v glavnem na [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]], ki ga zaradi značilne oblike včasih imenujejo "Škorenj" (lo Stivale),<ref>{{navedi splet|url=http://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html|title=Maltempo, è emergenza su tutto lo Stivale. Si cercano due dispersi|work=RomagnaOggi|accessdate=2015-05-06|archive-date=2014-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20141210190943/http://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/magazine/2014/notizia/l-italia-vista-dallo-spazio-lo-stivale-illuminato-di-notte-e-uno-spettacolo_2061127.shtml|title=L'Italia vista dallo spazio: lo stivale illuminato di notte è uno spettacolo|date=4.8.2014|work=Tgcom24}}</ref> in na dveh velikih [[Otok|otokih]] [[Sicilija|Siciliji]] in [[Sardinija|Sardiniji]]. Z 61 milijoni prebivalcev je med članicami [[Evropska unija|EU]] po številu prebivalcev na tretjem mestu. Italija je [[Indeks človekovega razvoja|visoko razvita država]]<ref name="UNDP2014">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2014 |title= Human Development Report 2014 – "Sustaining Human Progress: Reducing Vulnerabilities and Building Resilience"|publisher=HDRO (Human Development Report Office) United Nations Development Programme|accessdate=2.7.2014}}</ref> in ima po obsegu [[Kosmati domači proizvod|BDP]] tretje največje gospodarstvo v Evro-območju ter osmo v svetovnem merilu.<ref>{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=23&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title = World Economic Outlook Database, April 2015|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni.{{efn|Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni. Politični, družbeni in gospodarski vpliv države v Evropi ustreza njeni vlogi pomembne regionalne sile.<ref>''Italija: Priročnik o pravosodnem sistemu in o politiki države'', vol. 1. Washington, D.C.: International Business Publications, 2009, str. 9.</ref>}} Prav tako vidi svet v Italiji večjo regionalno silo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Verbeek|first1=Bertjan|last2=Giacomello|first2=Giampiero|title=Italy's foreign policy in the twenty-first century : the new assertiveness of an aspiring middle power|date=2011|publisher=Lexington Books|location=Lanham (MD) |isbn=9780739148686}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Beretta|first1=Silvio|last2=Berkofsky|first2=Axel|last3=Rugge|first3=Fabio|title=Italy and Japan - how similar are they?: a comparative analysis of politics, economics, and international relations|date=2012|publisher=Springer|location=Berlin|isbn=8847025672|pages=329–346}}</ref>{{efn|[[Operacija Alba|Operacijo Alba]] se lahko obravnava kot eno od najpomembnejši dejanj, v kateri je Italija delovala kot regionalna sila in prevzela vodstvo v tehnično in politično koherentni strategiji.<ref>Bindi, Federiga. (2011). ''Italy and the European Union''. Washington, D.C.: Brookings Institution Press, str. 171.</ref>}} Italija je ena od ustanovnih in vodilnih članic [[EU]]. Italija je član številnih mednarodnih institucij, med drugim [[OZN]], [[NATO]], [[OECD]], [[OVSE]], [[Odbor za razvojno pomoč|DAC]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[G6 (EU)|G6]], [[G7]], [[G8]], [[skupina desetih (gospodarstvo) |G10]], [[G20]], [[Unija za Sredozemlje]], [[Latinska unija]], [[Svet Evrope]], [[Srednjeevropska pobuda]], [[ASEM]] in [[Združevanje za soglasje]]. Narodnostna in kasneje državna meja se je med [[Slovenija|Slovenijo]] in Italijo v pozni antiki oz. [[Srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] oblikovala približno na črti [[Langobardski limes|langobardskega limesa]]; po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] iz našega ozemlja v severni del italijanskega polotoka so [[Beneška Slovenija|izpraznjeno ozemlje]] zasedli [[Slovani]]. Na mejnem področju je zaradi neprestano spreminjajoče se meje tako po drugi svetovni vojni v Italiji ostala številčna [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenska manjšina]], v slovenskem delu [[Istra|Istre]] pa italijanska manjšina (glej: [[Londonski memorandum]]), velik del istrskih Italijanov pa je [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|takratno Jugoslavijo]] zapustil (glej: [[Optant|optanti]]). Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |date= |format= |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj }}</ref> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<ref name="izvoz2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=september 2015 |format= |publisher=SPIRIT }}</ref> == Etimologija == O izvoru imena »Italija« obstaja veliko teorij, ravno tako veliko število predlogov s strani zgodovinarjev in jezikoslovcev.<ref name="Manco">Alberto Manco, ''Italia. Disegno storico-linguistico'', 2009, Napoli, L'Orientale, ISBN 978-88-95044-62-0</ref> Po eni od običajnejših razlag naj bi bil naziv ''Italia ''<ref>Oxford Latin Dictionary, p. 974: "first syll. naturally short (cf. Quintilian''Inst.''1.5.18), and so scanned in <span style="font-variant:small-caps">Gaius Lucilius</span>825, but in dactylic verse lengthened ''metri gratia''."</ref> posredno (prek [[stara grščina |grščine]]) izposojenka iz [[Oskijščina|oskijskega]] ''Víteliú '', kar pomeni »dežela mladega goveda« (gl. latinski ''vitulus'' = »tele«, in umbrijski ''vitlo'' = »tele«) <!-- In imenovano po govejem bogu, [[Mars (mitologija|Marsu]] -->.<ref>J.P. Mallory and D.Q. Adams, ''Encyclopedia of Indo-European Culture'' (London: Fitzroy and Dearborn, 1997), 24.</ref> Bik je bil simbol južnih [[Ljudstva antične Italije|italskih plemen]], pogosto upodobljen med državljansko vojno (91-88 pr. n. št.), ko v znak kljubovanja svobodnih plemen nabada rimskega volka. Tako trdi grški zgodovinar [[Dionizij iz Halikarnasa]], skupaj z legendo, da je Italija dobila ime po Italusu, kralju [[Enotri|Enotrov]], ljudstva verjetno grškega izvora,<ref>Dionysius of Halicarnassus, ''Roman Antiquities'', [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dionysius_of_Halicarnassus/1B*.html 1.35], on LacusCurtius</ref> kar omenjata tudi [[Aristotel]]<ref>Aristotle, ''Politics'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0058%3Abook%3D7%3Asection%3D1329b#note-link2 7.1329b], on Perseus</ref> in [[Tukidid]].<ref>Thucydides, ''The Peloponnesian War'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Thuc.+6.2.4&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0200 6.2.4], on Perseus</ref> Ime ''Italia'' je prvotno veljala le za tisti del polotoka, ki ga danes poznamo pod imenom ''Južna Italija'' – to je po [[Antioh iz Sirakuze|Antiohu iz Sirakuze]] ''Bruttium'', ozemlje [[Bruki|Brukov]], oziroma ''Enotrija'', ki so jo poseljevali Enotri in pozneje Itali. Odgovarja približno moderni [[Kalabrija|Kalabriji]], to so [[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Reggio Calabria (pokrajina)|Reggio Calabria]] ter del pokrajin [[Catanzaro (pokrajina)|Catanzaro]] in [[Vibo Valentia (pokrajina)|Vibo Valentia]]. Z združitvijo Enotrov in Italov sta Enotria in Italija postali sinonim in ime se je začelo nanašati tudi na večino [[Bazilikata#Zgodovina|Lukanije]] (današnje [[Bazilikata|Bazilikate).]] Grki so s časom ime »Italia« začeli uporabljati za vse večje območje, vendar se je pojem šele v času vladavine [[rimski cesar |cesar]]ja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (konec 1. stoletja pred našim štetjem) razširil na celoten polotok vse tja do Alp.<ref>Pallottino, M., History of Earliest Italy, trans. Ryle, M & Soper, K. in Jerome Lectures, Seventeenth Series, p. 50</ref> [[Slika:3 Segesta (27) (12841977335).jpg|250px|right|thumb|Tempelj v [[Segesta|Segesti]] ([[Sicilija]]), zgrajen v času grške kolonizacije v šestem stoletju pr. n. št. ([[Magna Graecia]])]] == Zgodovina == [[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|Širjenje rimske države od nastanka do propada]] {{Glavni | Zgodovina Italije}} === Prazgodovina in antika === {{Glavni | Prazgodovina Italije | Ljudstva antične Italije | Etruščani | Magna Graecia | Antični Rim | Rimsko kraljestvo | Rimska republika | Rimski imperij | Emona}} Izkopavanja po vsej Italiji so dokazala prisotnost [[neandertalec|neandertalca]] vse do [[kamena doba|starejše kamene dobe]] pred okrog 200.000 leti,<ref>Kluwer Academic / Vgradni Publishers 2001, ch. 2. ISBN 0-306-46463-2.</ref> [[Homo sapiens|sodobni človek]] pa se je pojavil pred približno 40.000 leti. [[Ljudstva antične Italije|Starodavna ljudstva pred-rimske Italije]] – kot so bili [[Umbrijci]], [[Latinci]] (iz katerih so izšli [[antični Rim |Rimljani]]), [[Volski]], [[Samniti]], [[Kelti]] in [[Liguri]], ki so naseljevali severno Italijo, in mnogi drugi - so [[indoevropski jeziki|indoevropski]] narodi; glavni zgodovinski narodi, ki niso indoevropske dediščine, so med drugim [[Etruščani]], [[Elimi]] in [[Sikani]] na Siciliji in prazgodovinski Sardi na [[Sardinija|Sardiniji]]. Med 17. in 11. stoletjem pred našim štetjem so [[Mikene|mikenski Grki]] prišli v stik z Italijo<ref>[http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/ The Mycenaeans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927095436/http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/ |date=2013-09-27 }} and Italy: the archaeological and archaeometric ceramic evidence, University of Glasgow, Department of Archaeology</ref><ref>Emilio Peruzzi, ''Mycenaeans in early Latium'', (Incunabula Graeca 75), Edizioni dell'Ateneo & Bizzarri, Roma, 1980</ref><ref>van Wijngaarden, Gert Jan. (2001). ''Use and Appreciation of Mycenaean Pottery in the Levant, Cyprus and Italy (1600–1200 B.C.): The Significance of Context''. Amsterdam Archaeological Studies, Amsterdam University Press.</ref><ref>Feuer, Bryan. (2004). ''Mycenaean civilization: an annotated bibliography through 2002''. McFarland & Company; Rev Sub edition.</ref> in v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili [[kolonija (geografija)|kolonije]] vzdolž celotne obale [[Sicilija|Sicilije]]. Južni del italijanskega polotoka je postal znan kot [[Magna Graecia]]. Tudi [[Feničani]] so ustanovili kolonije na obalah Sardinije in Sicilije. [[Antični Rim|Rim]], naselje okoli broda na reki [[Tibera|Tiberi]], je po legendi bilo [[Antični Rim#Zgodovina starega mesta|ustanovljeno]] leta 753 pred našim štetjem; po nekaj stoletjih je preraslo v ogromen [[Rimski imperij|imperij]], ki se je raztezal od [[Rimska Britanija|Britanije]] do meja [[Mezopotamija (rimska provinca) |Perzije]], zajemalo je celotno [[Sredozemlje]], med drugim tudi ozemlje današnje Slovenije. V imperiju sta se [[Antična Grčija|grška]] in rimska, skupaj s še mnogo drugimi, združili v edinstveno [[starorimska civilizacija|civilizacijo]]. Rimska zapuščina je globoko vplivala na zahodno civilizacijo in oblikovala večji del sodobnega sveta.<ref>{{navedi knjigo|last=Richard|first=Carl J.|title=Why we're all Romans: the Roman contribution to the western world|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, MD |isbn=0742567796|pages=xi-xv|edition=1. pbk.}}</ref> Med [[Rimski_imperij#Propad_Rimskega_cesarstva|počasnim zatonom rimskega cesarstva]] po tretjem stoletju našega štetja je imperij leta 395 našega štetja razpadel v dva dela. Zahodni del cesarstva je leta 476 našega štetja postal [[Italsko kraljestvo (476-493)|kraljestvo]], ko je germanski poglavar [[Odoaker]] odstavil [[Romul Avgustul|poslednjega cesarja]]; [[Bizantinsko cesarstvo |vzhodna]] polovica cesarstva je zahodni del preživela za tisoč let. === Srednji vek === {{Glavni|Langobardi | Papeška država | Friderik II. Hohenstaufen}} [[Slika:Verrocchio Lorenzo de Medici.jpg|200px|left|thumb|Lorenzo Medičejski Veličastni, kot ga je izdelal Andrea del Verrocchio v terakoti.]] [[Slika:Iron Crown.JPG|250px|left|thumb|[[Langobardi|Langobardska]] železna krona je bila dolga stoletja simbol [[Italijanski kralji|italijanskih kraljev]].]] [[Slika:Italy 1000 AD-it.svg|250px|right|thumb|Apeninski polotok leta 1000. Razen [[Rim]]a so bile pomembne le pomorske republike in sicilska pristanišča. Na jugu prevladujejo Bizantinci.]] Po padcu [[rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so Italijo zasedli [[Goti#Ostrogoti|Ostrogoti]]<ref>{{navedi knjigo|last=Sarris|first=Peter|title=Empires of faith : the fall of Rome to the rise of Islam, 500 - 700.|url=https://archive.org/details/empiresoffaithfa0000sarr|year=2011|publisher=Oxford UP|location=Oxford|isbn=0199261261|page=[https://archive.org/details/empiresoffaithfa0000sarr/page/118 118]|edition=1.. pub.}}</ref> V 6. stoletju je sledila kratka [[Goti|gotska vojna (535–554)]], ko je Italijo zasedel bizantinski cesar [[Justinijan I.]]. Ko so Italijo kasneje v istem stoletju zasedli [[Langobardi]], drugo [[Germani|germansko pleme]], se je prisotnost [[Bizanc]]a skrčila na [[Eksarhati na Apeninskem polotoku#Italijanski eksarhat|Ravenski eksarhat]] in politične enotnosti polotoka je bilo za naslednjih 1.300 let konec. [[Kraljevina Italija#Starejša zgodovina|Kraljestvo Langobardov]] je konec 8. stoletja zavzel [[Karel Veliki]] in ga vključil v [[Frankovsko cesarstvo]]. Franki so tudi podprli nastanek [[Papeška država|Papeške države]] v osrednji Italiji. Do 13. stoletja so v italijanski politiki prevladovali spori in boji med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetimi rimskimi cesarji]] in papeštvom, večina italijanskih mestnih državic pa se je zanašala na osebno politično prepričanje svojih ''sinjorjev'' ([[Gibelini in gvelfi|gibelini]] so podpirali cesarja, gvelfi pa papeža).<ref>{{navedi knjigo|last=Nolan|first=Cathal J.|title=The age of wars of religion, 1000-1650 : an encyclopedia of global warfare and civilization|url=https://archive.org/details/agewarsreligione00nola|year=2006|publisher=Greenwood Press|location=Westport, CT|isbn=031333045X|page=[https://archive.org/details/agewarsreligione00nola/page/n446 360]|edition=1. publ.}}</ref> V teh prevratnih časih je Italija doživela vzpon svojevrstne institucije, [[srednjeveške komune v Italiji|srednjeveške komune]]. Glede na brezvladje, ki je bilo posledica skrajne ozemeljske razdrobljenosti in boja med cesarstvom in Papeško državo, so lokalne skupnosti skušale same od sebe ponovno vzpostaviti javni red in mir.<ref>{{navedi knjigo|last=Jones|first=Philip|title=The Italian city-state : from Commune to Signoria|url=https://archive.org/details/italiancitystate0000jone|year=1997|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|isbn=978-0198225850|pages=[https://archive.org/details/italiancitystate0000jone/page/54 55]–77}}</ref> Leta 1176 je [[Lombardska zveza]], zveza mestnih državic, v [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] premagala nemškega cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosso]] in s tem večini mest v severni in osrednji Italiji zagotovila dejansko neodvisnost. V obalnih in južnih predelih so se [[pomorske republike]], najbolj vidno pri tem [[Beneška republika |Benetke]], [[Genovska republika|Genova]], [[Pisa (pokrajina)#zgodovinske zanimivosti|Piza]] in [[Amalfi]], vpletle v [[križarske vojne]], pri tem prišle do občutnega vpliva v Sredozemlju in do [[monopol]]<nowiki/>a na trgovske poti na vzhod.<ref>{{navedi knjigo|last=Lane|first=Frederic C.|title=Venice, a maritime republic|year=1991|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore|isbn=080181460X|page=73|edition=4.}}</ref> [[Slika:MonrealeChiostro.jpg|250px|right|thumb|Samostan pri baziliki v Monrealu (okoli leta 1200)]] [[Slika:Castel del Monte BW 2016-10-14 12-26-11 r.jpg|250px|right|thumb|[[Castel del Monte]], ki ga je zgradil nemški cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]]]] Na jugu je v 9. stoletju [[Sicilija]] postala [[islam]]ski [[emirat]], ki je cvetel do poznega 11. stoletja, ko so ga, skupaj z večino [[Lombardija|Lombardije]] in bizantinskih kneževin v južni Italiji, osvojili [[Normani]].<ref>{{navedi knjigo|last=Ali|first=Ahmed Essa with Othman|title=Studies in Islamic civilization : the Muslim contribution to the Renaissance|year=2010|publisher=International Institute of Islamic Thought|location=Herndon, VA|isbn=156564350X|pages=38–40}}</ref> Norman [[Rogerij II.|Rogerij Altavilla]] ([[francoski jezik|francosko]] ''Hauteville'') je osnoval [[Kraljevina Sicilija|Sicilsko kraljestvo]], ki je obsegalo [[Sicilija|Sicilijo]], [[Kalabrija|Kalabrijo]] in [[Apulija|Apulijo]] ter njihove posesti, ki so segale skoraj do Rima, s čimer je postalo tretje po obsegu med Evropskimi kraljevinami.<ref> Norwich J.J.: ''Il regno del Sole. I normanni nel Sud 1130-1194'', 1972</ref> Zadnja Altavilla na prestolu sta bila [[Tancredi Sicilski|Tancredi]], ki je umrl leta 1194, in njegov komaj devetletni sin, ki ga je [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]] z lahkoto premagal. S tem je vsa južna Italija prešla pod oblast rodbine [[Staufovci|Hohenstaufen]], nato pa jo je po letu 1266 prevzela [[Kapetingi|Kapetska hiša]] [[Anjou (grofija)|Anjou]] in po zapletenem zaporedju dogodkov od 15. stoletja dalje [[Aragonsko kraljestvo|Aragonska dinastija]]. [[Sardinija]], nekdanja bizantinska provinca, je razpadla v neodvisne države, znane kot [[Giudicati]], čeprav so bili nekateri deli otoka pod oblastjo Genove in Pize; v 15. stoletju so otok osvojili Aragonci. [[Črna smrt]], to je [[pandemija]] kuge, je leta 1348 je zaznamovala Italijo, saj je pomorila skorajda tretjino njenega prebivalstva.<ref>Barry, Stéphane & Gualde, Norbert. (2006). La plus grande épidémie de l'histoire, in L'Histoire n° 310, junij 2006, str. 45–46</ref> Okrevanje od kuge je pripeljalo do ponovnega dviga mest, trgovine ter gospodarstva in s tem omogočilo razcvet [[Humanizem|humanizma]] in [[renesansa|renesanse]], ki sta se kasneje razširila po Evropi. === Zgodnji novi vek === {{Glavni| Italijanska renesansa | Sinjorija | Beneška republika | Neapeljsko kraljestvo | Italijanske vojne }} [[Slika:Italia 1494-it.svg|thumb|leftt|Italijansko ozemlje leta 1494]] V 14. in 15. stoletju je bila Italija razdeljena na več držav. [[Kraljevina Sardinija|Sardinija]] in [[Kraljevina Sicilija|Sicilija]] sta bili avtonomni kraljevini. [[Neapeljsko kraljestvo]] je pokrivalo ves južni del polotoka skoraj do Rima, kjer je mejilo na Papeško državo. Na severovzhodu je [[Beneška republika]], ki je zajemala tudi [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]], segala daleč proti zahodu še preko [[Bergamo|Bergama]]. Na skrajnem zahodu in delno v današnji [[Francija|Franciji]] so bila posestva [[Savojci|Savojcev]]. Med temi velikimi državami so bile posejane manjše komune in [[sinjorija|sinjorije]] (glej zemljevid). Najvažnejše sinjorije so bili [[Medičejci]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. ISBN 5-85050-825-2</ref> v [[Firence|Firencah]], [[Milanska vojvodina|Visconti]] in [[Milanska vojvodina|Sforza]] v [[Milano|Milanu]], [[Della Scala]] v [[Verona|Veroni]] in [[Rodbina Este|Este]] v [[Ferrara|Ferrari]]. [[Slika:Leonardo da Vinci - presumed self-portrait - WGA12798.jpg|thumb|right|[[Leonardo da Vinci]], ena najpomembnejših oseb renesanse (avtoportret, okoli 1512).]] V tem zgodovinskem obdobju, ko komune prehajajo v sinjorije in nato sinjorije s silo uveljavljajo svojo oblast, izstopata osebnosti [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosima de' Medici]] in njegovega naslednika [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenza]], ki sta prva uvidela pomen mirnega sožitja s sosedi in dobrih odnosov z evropskimi državami onstran Alp. Druge sinjorije niso bile tako razgledane in so se v medsebojnih vojnah toliko izčrpale, da so jih pozneje tuji osvajalci (francoski in španski) zlahka podjarmili. Leta 1454 sta Beneška republika in [[Milanska vojvodina]] zaključili vojno, ki je trajala skoraj 30 let. Sklenili sta [[Premirje v Lodiju|''Premirje v Lodiju'']] in s tem v deželo po stoletjih prinesli mirne čase. Ta mir je obstal naslednjih štirideset let. Obdobje relativnega miru je bilo podlaga za začetek [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], imenovane ''Rinascimento''. Bogastvo, ki so ga dosegla italijanska mesta v preteklih stoletjih, pokroviteljstvo vladajočih družin, kot so bili Medičejci v Firencah<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name="Harris">Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, ISBN 0-8108-3724-2</ref><ref name="Norwich">Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, ISBN 0-679-45088-2</ref> in priselitev grških učenjakov in besedil po [[Turki|turškem]] zavzetju [[Konstantinopel|Konstantinopla]] so pospešili kulturni razvoj italijanskih mest. Italijanska renesansa je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju, ko so tuji vdori pahnili deželo v vrtinec [[italijanske vojne|italijanskih vojn]]. Ideje in ideali renesanse so se kmalu razširili v Severno Evropo, Francijo, Anglijo in številne druge dele Evrope. Medtem so odkritja v Amerikah, portugalska odkritja novih poti v Azijo in vzpon [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], to je dejavniki, ki so spodjedli tradicionalno italijansko prevlado v trgovini z vzhodom, povzročili dolg gospodarski upad polotoka. Po italijanskih vojnah (1494–1559) so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prišle pod tujo prevlado, najprej pod [[Španija|Španijo]] (1559–1713) in nato pod [[Avstrija |Avstrijo]] (1713–1796). V letih 1629–1631 je ponoven izbruh [[italijanska kuga 1629-1659|kuge]] pomoril okoli 14 % prebivalcev Italije.<ref>Karl Julius Beloch, ''Bevölkerungsgeschichte Italiens'', volume 3, pp. 359–360.</ref> Poleg tega je moč španskega imperija v 17. stoletju začela upadati in z njim njegovo premoženje v Neaplju, na Siciliji, Sardiniji in v Milanu. Posebno južna Italija je sčasoma postala osiromašena in odrezana od dogodkov v drugih delih Evrope.<ref>{{navedi knjigo|last=Thomas James Dandelet, John A. Marino|title=Spain in Italy: politics, society, and religion 1500–1700|year=2007|publisher=Koninklijke Brill|location=Leiden|isbn=978-90-04-15429-2}}</ref> V 18. stoletju v [[španska nasledstvena vojna|vojni za špansko nasledstvo]], [[Avstrijski imperij |Avstrija]] nadomesti Španijo kot prevladujočo tujo silo, [[Savojci|Savojska hiša]] pa se dvigne kot regionalna sila in razširi na [[Piemont]] in [[Sardinija|Sardinijo]]. V istem stoletju so gospodarske in državne reforme, ki so jih v več državah začele vladajoče elite, zaustavile dve stoletji trajajoče usihanje.<ref>{{navedi knjigo|last=Galasso|first=Giuseppe|title=Storia d'Italia 1: I caratteri originali|year=1972|publisher=Einaudi| location=Torino |pages=509–10}}</ref> Med [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] je prišlo do zavzetja severne in osrednje Italije in nastanka nove kratkotrajne [[Kraljevina Italija (Napoleonova) |italijanske kraljevine]], podrejene [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] Franciji,<ref>Napoleon Bonaparte, "The Economy of the Empire in Italy: Instructions from Napoleon to Eugène, Viceroy of Italy," ''Exploring the European Past: Texts & Images'', Second Edition, ed. Timothy E. Gregory (Mason: Thomson, 2007), 65–66.</ref> medtem ko je južno polovico polotoka upravljal [[Joachim Murat]], Napoleonov svak, kronan za [[Kraljevina Neapelj |neapeljskega kralja]]. [[Dunajski kongres]] je leta 1814 obnovil razmere konec 18. stoletja, vendar pa idealov [[francoska revolucija|francoske revolucije]] ni bilo mogoče izkoreniniti, ponovno so prišli na površje med političnimi prevrati, značilnimi za prvi del 19. stoletja. === Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna === {{Glavni | Združitev Italije | Kraljevina Italija | Prva svetovna vojna}} Po koncu [[Španska nasledstvena vojna|španske nasledstvene vojne]] in po mirovni konferenci v [[Haag]]u leta 1720 je [[Kraljevina Sardinija]] pripadla [[Piemont]]ski hiši [[Savojci|Savojcev]], ki so s tem pridobili kraljevi naslov. V okviru [[revolucije leta 1848 |liberalnih revolucij]], ki so se leta 1848 razširile po Evropi, je Kraljevina Sardinija razglasila [[Italijanske vojne za neodvisnost#Prva vojna za neodvisnost|vojno napoved]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. Po porazu in prekinitvi premirja je leta 1859 ponovno napadla avstrijsko cesarstvo v [[Italijanske vojne za neodvisnost#druga vojna za neodvisnost|drugi vojni za neodvisnost]], ki se je ob pomoči [[Francija|Francije]] končala z osvoboditvijo [[Lombardija|Lombardije]]. [[Slika:Italy (March 1860).PNG|thumb|right|Apeninski polotok leta 1860: modro Francija, rumeno Kraljevina Sardinija, vijolično Avstrija, zeleno Papeška država, rdeče Kraljevina Dveh Sicilij]] Tako so bile leta 1860 politične sile na Apeninskem polotoku v glavnem samo tri. Kraljevina Sardinija (Piemont, [[Ligurija]], [[Sardinija]], [[Lombardija]], [[Emilija-Romanja]] in [[Toskana]]), Papeška država ([[Umbrija]], [[Marke]], [[Lacij]]) in Kraljevina Dveh Sicilij ([[Abruci]], [[Molize]], [[Kampanija]], [[Bazilikata]], [[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Sicilija]]). [[Slika:With Victor Emmanuel.jpg | thumb | left |Legendarni »stisk rok v Teanu« med [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldijem]] in [[Viktor Emanuel II.|Viktorjem Emanuelom II.]]: 26. oktobra 1860, je »heroj dveh svetov« žrtvoval upe na republiko za enotnost Italije]] V letih 1860-1861 je general [[Giuseppe Garibaldi]] s podporo kralja [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II.]] osvojil Kraljevino Dveh Sicilij,<ref>Mack Smith, Denis. (1997). ''Modern Italy; A Political History''. Ann Arbor: The University of Michigan Press. ISBN 0-472-10895-6</ref> tako da je vlada Sardinije pod vodstvom grofa [[Cavour|Cavourja]] 17. marca 1861 lahko razglasila združeno italijansko kraljestvo. Teritorialne posesti so se razširile leta 1866, ko si je po [[Italijanske vojne za neodvisnost#Tretja vojna za neodvisnost|tretji italijanski osamosvojitveni vojni]] Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. Zadnji del Italije, to je Rim, je bil priključen z zavzetjem preostalega ozemlja Papeške države, ko so Italijani zapolnili brezvladje nastalo po umiku francoskih čet iz Rima leta 1870 (po porazu v [[francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]]). Sardinska [[Albertinska ustava]] iz leta 1848 je od leta 1861 dalje veljala za celotno kraljevino Italijo. Značilnost Albertinskega statuta je njegova fleksibilnost, ki je v prvem obdobju kraljevine (do leta 1920) dovolila razvoj političnega sistema od absolutistične kraljevine do parlamentarne ustavne monarhije. Medtem ko se je severna Italija hitro industrializirala, so njena podeželja in vsa južna Italija ostala nerazvita in prenaseljena, tako da je bilo na milijone ljudi prisiljenih seliti se v tujino; politična moč [[italijanska socialistična stranka|italijanske socialistične stranke]] je pri tem neprestano rastla kot alternativa liberalizmu in konkurenca tradicionalnemu konservativizmu. Zadnji dve desetletji 19. stoletja se je Italija razvila v [[Kolonializem|kolonialno]] silo, zavzela je [[Somalija|Somalijo]], [[Eritreja|Eritrejo]] in pozneje [[Libija|Libijo]] in [[Dodekanez]].<ref>(Bosworth (2005), pp. 49.)</ref> Italija, z [[Centralne sile|alianso treh]] povezana z [[nemško cesarstvo|nemškim cesarstvom]] in cesarsko-kraljevsko [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], je leta 1915 prestopila na stran [[Antanta|zaveznikov]] zaradi [[Londonski sporazum (1915)|njihovih obljub]], po katerih naj bi po zmagi prišla do znatnih ozemeljskih dobičkov, med drugim zahodne [[Kranjska|Kranjske]], avstrijske [[Primorska|Primorske]], [[Dalmacija|Dalmacije]], kot tudi kot dela [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]. Vojna je bila sprva neodločena, saj se je italijanska vojska zapletla v izčrpavajočo frontalno vojno v Alpah (glej [[Soška fronta]]), s kaj malo uspehov in z zelo visokimi izgubami. Končno so oktobra 1918 Italijani sprožili množično protiofenzivo (šele po svojem uničujočem umiku, posledici [[Čudež pri Kobaridu|čudeža pri Kobaridu]]), ki se je tudi zaradi izčrpanosti Avstro-Ogrske končala z zmago pri [[bitka pri Vittoriu Venetu |Vittoriu Venetu]]. Italijanska zmaga<ref>Burgwyn, H. James: ''Italian foreign policy in the interwar period, 1918–1940.'' Greenwood Publishing Group, 1997. Page 4. ISBN 0-275-94877-3</ref><ref>Schindler, John R.: ''Isonzo: The Forgotten Sacrifice of the Great War.'' Greenwood Publishing Group, 2001. Page 303. ISBN 0-275-97204-6</ref><ref>Mack Smith, Denis: ''Mussolini.'' Knopf, 1982. Page 31. ISBN 0-394-50694-4</ref> je pomenila konec vojne na italijanski fronti, povzročila propad Avstro-Ogrske monarhije in je bila pomemben vzrok za konec prve svetovne vojne manj kot dva tedna pozneje. [[Slika:Sacrario redipuglia 2007.jpg|thumb|left|Vojaško pokopališče v [[Sredipolje |Sredipolju – Redipuglia]], kjer počiva okoli 100.000 italijanskih vojakov. Skupaj jih je na bojiščih [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]] umrlo več kot 650.000.]] Med vojno je umrlo več kot 650.000 italijanskih vojakov in prav toliko civilistov,<ref>{{navedi knjigo|title=La Salute pubblica in Italia durante e dopo la Guerra|url=https://archive.org/details/lasalutepubblica00mort|last=Mortara|first=G|year=1925|publisher=Yale University Press|location=New Haven|isbn=}}</ref> kraljevina pa se je znašla na robu stečaja. V okviru mirovnih pogodb – [[Saint-Germainski mir (1919)|Pogodbe iz Saint-Germaina]] (1919), [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] (1920) in [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] (1924) je Italija dobila večino obljubljenih ozemelj, vendar ne celotne Dalmacije (razen [[Zadar|Zadra]]), kar je [[iredentizem#italijanski iredentizem|nacionalistom]] omogočilo zmago imenovati »pohabljena zmaga«. Poleg tega si je Italija prisvojila madžarsko pristanišče na [[Rijeka|Reki]] ([[Reška država]]), ki ni bilo med ozemlji, obljubljenimi v Londonu, vendar ga je ob koncu vojne zasedel [[Gabriele D'Annunzio]]. === Fašistični režim === {{Glej tudi | Začetek fašizma v Italiji}} Posledica splošnega nezadovoljstva po opustošenju Velike vojne je bil nastanek fašistične stranke, ki jo je vodil [[Benito Mussolini]]. Oktobra 1922 so [[črnosrajčniki|Črne srajce]] Narodne fašistične stranke tvegale [[državni udar]] (''Pohod na Rim''), ki se je izjalovil; v zadnjem trenutku pa je kralj [[Viktor Emanuel III.]] zavrnil objavo izrednega stanja in imenoval Mussolinija za predsednika vlade. V naslednjih nekaj letih je Mussolini prepovedal vse politične stranke in omejil osebne svoboščine, kar je bil uvod v diktaturo. Ti koraki so pritegnili mednarodno pozornost in sčasoma navdihnili podobne diktature, kot npr. v [[Nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]] in v Španiji pod [[Francisco Franco|Francom]]. [[Slika:Narodni Dom Trst 1920 07 13.jpeg|sličica|Fašisti so [[Narodni dom, Trst|Narodni dom v Trstu]] kot simbol slovenstva požgali leta 1920]]Leta 1935 je Mussolini [[Druga italijansko-abesinska vojna |napadel Etiopijo]], zaradi česar je prišlo do mednarodne izolacije in izstopa Italije iz [[Liga narodov|Lige narodov]]; Italija se je povezala z nacistično Nemčijo in [[trojni pakt |Japonskim imperijem]] in odločno podprla [[Francisco Franco|Francisca Franca]] v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 si je Italija prisvojila Albanijo, ki je do takrat desetletja dolgo bila ''de facto'' protektorat. 27. septembra 1940 so v Berlinu podpisali predstavniki Tretjega rajha (Adolf Hitler), Kraljevine Italije (zunanji minister Galeazzo Ciano) in Japonskega imperija (veleposlanik Saburo Kurusu) politični sporazum imenovan [[trojni pakt]]. Italija je vstopila v drugo svetovno vojno 10. junija 1940. Po začetnih uspehih (osvojitev britanske [[Somalija|Somalije]] in invazija na [[Egipt]], [[Ljubljanska pokrajina|zasedba Slovenije]] in dela [[Hrvaška|Hrvaške]]) so Italijani utrpeli hude poraze v [[grško-italijanska vojna |Grčiji]], v [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Rusiji]] in v [[Bitka pri El Alameinu |Severni Afriki]]. V času obstoja Ljubljanske pokrajine so italijanski okupatorji številne Slovence (in tudi druge pod italijansko zasedbo) zaprli v koncentracijska taborišča ([[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in druga).<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Italijanska-taborisca-niso-bila--milejsa-od-nemski.aspx |title=Italijanska taborišča niso bila milejša od nemških |accessdate=17.7.2015 |date=29. marec 2013 |format= |work=Primorske novice |archive-date=2015-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720213855/http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Italijanska-taborisca-niso-bila--milejsa-od-nemski.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]] so se julija 1943 izkrcali na Siciliji, kar je pripeljalo do propada fašizma in padca Mussolinija 25. julija istega leta. 8. septembra 1943 se je Italija predala. Nemcem je hitro uspelo prevzeti nadzor nad severno in osrednjo Italijo. Dežela je ostala bojišče ves preostali del vojne, saj so zavezniki le počasi napredovali proti severu. Na severu so Nemci ustanovili [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]] (RSI), nacistično marionetno državo pod vodstvom Mussolinija. V obdobju po premirju je prišlo do vzpona obširnega antifašističnega odporniškega gibanja (t. i. ''Resistenza''). Sovražnosti so se končale 29. aprila 1945 s predajo nemških sil v Italiji. V spopadu je umrlo (vključno s civilisti) skoraj pol milijona Italijanov,<ref name="britannica.com">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297474/Italy# |title=Italy – Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |accessdate=2.8.2010}}</ref>. Med vojno in po njej je domnevno prišlo do pobojev Italijanov, ki naj bi jih zlasti Slovenci nato pometali v t. i. ''[[Fojba|fojbe]]'', kar je večina nepristranskih študij nato ovrgla.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/03/pirjevec_fojbe_so_bile_zlorabljene_v_propagandi_proti_nam.aspx|title=Pirjevec: Fojbe so bile zlorabljene v propagandi proti nam |accessdate=17.7.2015 |date=7.3.2012 |work=Planet SiOL.NET }}</ref> italijansko gospodarstvo je bilo več ali manj na tleh; leta 1944 je dohodek na prebivalca bil na najnižji točki od začetka 20. stoletja.<ref>Adrian Lyttelton (editor), ''"Liberal and fascist Italy, 1900–1945"'', Oxford University Press, 2002. pp. 13</ref> === Republikanska Italija === [[Slika:Alcide de Gasperi 2.jpg|thumb|upright|left|[[Alcide De Gasperi]], prvi republikanski predsednik vlade Italije in eden od ustanoviteljev [[Evropska unija|Evropske unije]]]] {{Glavni| Zgodovina Italijanske republike}} Italija je z [[referendum]]om postala republika<ref>{{cite video | year =1946 | title =Damage Foreshadows A-Bomb Test , 1946/06/06 (1946) | url =http://www.archive.org/details/1946-06-06_Damage_Foreshadows_A-Bomb_Test | publisher =Universal Newsreel | accessdate =22.2.2012 }}</ref> dne 2. junija 1946, ki se odtlej praznuje kot [[Dan republike (Italija)|Dan republike]]. To so bile tudi prve volitve, na katerih so lahko glasovale Italijanke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.insmli.it/pubblicazioni/35/Voto%20donne%20versione%20def.pdf |title=Italia 1946: le donne al voto, dossier a cura di Mariachiara Fugazza e Silvia Cassamagnaghi |format=PDF |accessdate=30.5.2011 |archive-date=2011-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041048/http://www.insmli.it/pubblicazioni/35/Voto%20donne%20versione%20def.pdf |url-status=dead }}</ref> Kraljeva družina je že 13. junija zapustila Italijo. [[Ustava Italijanske republike|Republikanska ustava]] je bila sprejeta 1. januarja 1948. V okviru [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Mirovne pogodbe z Italijo]] iz leta 1947 je večino Slovenskega primorja dobila [[Federativna ljudska republika Jugoslavija |Jugoslavija]], [[Svobodno tržaško ozemlje]] pa se je kasneje razdelilo med obe državi (glej: [[Londonski memorandum|londonski memorandum]]). Italija je izgubila tudi vse svoje kolonialne posesti, italijanski imperij je uradno nehal obstajati. Strah italijanskih volivcev pred morebitnim [[Komunizem|komunističnim]] prevzemom oblasti je bil ključnega pomena za izid na prvih splošnih volitvah 18. aprila 1948, na katerih so [[Krščanska demokracija|krščanski demokrati]], ki jih je vodil [[Alcide De Gasperi]], kot plaz dosegli zmago. Naslednjega leta, 1949, je Italija postala članica [[NATO]]. [[Marshallov načrt]] je pomagal oživiti italijansko gospodarstvo, ki je do poznih šestdesetih uživalo obdobje trajne gospodarske rasti, ki ga po pravici lahko imenujemo »[[italijanski gospodarski čudež]]«. Leta 1957 je Italija bila ena od ustanovnih članic [[EGS|Evropske gospodarske skupnosti]] (EGS), iz katere je leta 1993 nastala [[Evropska unija]] (EU). Od konca šestdesetih do začetka osemdesetih let je država doživljala [[svinčena leta (Italija) |svinčena leta]], ko je doživela gospodarsko krizo (predvsem po naftni krizi 1973), obširne družbene spore in teroristične poboje, katerih krivci so bile nasprotujoče si ekstremistične skupine, ob domnevni vpletenosti vohunskih služb ZDA in Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet | title=Commissione parlamentare d'inchiesta sul terrorismo in Italia e sulle cause della mancata individuazione dei responsabili delle stragi (Parliamentary investigative commission on terrorism in Italy and the failure to identify the perpetrators) | year=1995 | accessdate=2.5.2006 | url=http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060819211212/http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 19.8.2006|language=it}}</ref><ref name="Docs">{{navedi splet | title=Secret Warfare: Operation Gladio and NATO's Stay-Behind Armies | accessdate=2.5.2006 | publisher=Swiss Federal Institute of Technology / International Relation and Security Network | url=http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060425182721/http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 25.4.2006}} {{ikona en}} / {{ikona es}} / {{ikona fr}} /{{ikona de}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cambridgeclarion.org/press_cuttings/us.terrorism_graun_24jun2000.html |title=US 'supported anti-left terror in Italy'|author=Willan, Philip|publisher=Guardian|page=19|date=24.6.2000|accessdate=24.4.2010}}</ref> Svinčena leta so doživela vrhunec leta 1978 v umoru voditelja krščanske demokracije [[Aldo Moro|Alda Mora]] leta 1978 in leta 1980 v [[Poboj v Bologni|poboju na železniški postaji v Bologni]], v katerem je umrlo 85 ljudi. Leta 1980, prvič od leta 1945, sta dve vladi vodila predsednika, ki nista bila iz vrst Krščanske demokracije: [[Giovanni Spadolini]], liberalec, in [[Bettino Craxi]], socialist; krščanski demokrati so pri tem ostali še naprej glavna vladna stranka. Med Craxijevo vlado si je gospodarstvo opomoglo in Italija je zasedla peto mesto med svetovnimi industrijskimi silami in s tem vstopnico v skupino [[G7]]. Zaradi ekspanzivne politike pa je med Craxijevo vlado italijanski državni dolg skokovito rasel in kmalu presegel 100 % BDP. Devetdeseta leta so Italijo postavila pred pomembne izzive, kajti volivci - razočarani zaradi politične paralize, visokega javnega dolga in obsežne sistemske korupcije (poznane kot ''Tangentopoli''), ki jo je razkrila raziskava ''čiste roke'' (''Mani pulite'') – so zahtevali korenite reforme. V škandale so bile vpletene vse večje stranke, še posebej pa stranke v vladni koaliciji: krščanska demokracija, ki je vladala skoraj 50 let, je doživela hudo krizo, ki se je končala z razpadom stranke v več frakcij. Komunisti so se reorganizirali kot socialdemokratska sila. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja sta Italiji vladala izmenoma desna sredina pod vodstvom medijskega magnata [[Silvio Berlusconi|Silvija Berlusconija]] in leva sredina, ki jo je vodil univerzitetni profesor [[Romano Prodi]]; za to obdobje je značilna gospodarska paraliza, ki je leta 2008 privedla do recesije. Med letoma 2008 in 2015 je država prestala 42 mesecev upadanja BDP. Gospodarska kriza je bila eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je leta 2011 odstopil Berlusconi. Vlado konservativnega predsednika vlade je zamenjal tehnokratski kabinet, ki mu je načeloval [[Mario Monti]]. Po splošnih volitvah aprila 2013 je podsekretar demokratske stranke Enrico Letta kot vodja velike koalicije oblikoval novo vlado; zaradi sporov s sekretarjem PD Matteom Renzijem je Letta 14. februarja 2014 odstopil, Renzi pa je 22. februarja prisegel kot novi predsednik vlade. Renzi je začel pomembne ustavne reforme, kot je ukinitev senata in nov volilni zakon. Vendar pa državljani njegovih reform na referendumu niso podprli, zato je odstopil tudi sam in prepustil mandat Paolu Gentiloniju, ki je postal že peti premier v petih letih.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/svet/novo-italijansko-vlado-bo-oblikoval-gentiloni-peti-premier-v-petih-letih/409812 |title=Novo italijansko vlado bo oblikoval Gentiloni, peti premier v petih letih |date=11.12.2016 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=20.1.2017}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Italije}} [[Slika:Italy topographic map-blank.svg | thumb | Topografska karta Italije]] Italija leži v [[južna Evropa|južni Evropi]], med zemljepisno širino 35° in 47° severno, in zemljepisno dolžino 6 in 19° vzhodno. Na severu mejijo na Italijo [[Francija]], [[Švica]], [[Avstrija]] in [[Slovenija]], meja poteka v grobem po [[Razvodje|razvodju]] v [[Alpe|Alpah]], ki obdajajo [[padska nižina|Padsko nižino ]]in Beneško ravnino. Na jugu obsega celoten italijanski polotok in poleg številnih manjših otokov dva sredozemska otoka, Sicilijo in Sardinijo. Suvereni državi [[San Marino]] in [[Vatikan]] sta [[Enklava in eksklava|enklavi]] v Italiji, [[Campione d'Italia]] pa je italijanska eksklava v [[Švica|Švici]]. Skupna površina države je 301.230 km², od katerih 294.020 km² predstavlja suho zemljo, 7210 km² pa vode. Vključno z otoki ima Italija obalo in mejo v dolžini 7600 km na [[Jadransko morje|Jadranskem]], [[Jonsko morje|Jonskem]], [[Tirensko morje|Tirenskem]] morju 740 km; dolžina meje s Francijo je 488 km, z Avstrijo 430 km, Slovenijo 232 km, s Švico pa 740 km. Ostanek prispevata obe enklavi, San Marino (39 km) in Mesto Vatikan (3,2 km). [[Apenini]] tvorijo hrbtenico polotoka, [[Alpe]] pa večino njene severne meje, z najvišjo točko države na [[Mont Blanc]]u (4810 m).{{efn|Uradni francoski zemljevidi sicer kažejo potek meje južno od glavnega vrha Mont Blanca; po tej logiki je najvišji italijanski vrh Mont Blanc de Courmayeur (4748 m), toda te trditve niso v skladu z dogovorom iz leta 1861 in analizo vodnih tokov.}} [[Pad]], najdaljša reka Italije (652 km), izvira v Alpah na zahodni meji s Francijo in na svoji poti do Jadranskega morja prečka Padsko nižino. [[Slika:Mont Blanc from Aosta Valley.JPG|thumb|left|[[Mont Blanc]], na francosko-italijanski meji, je najvišja točka v [[Evropska unija |EU]].]] Pet največjih jezer, razvrščenih po velikosti, je:<ref>{{navedi splet|url=http://www.iii.to.cnr.it/limnol/cicloac/lagit.htm|title=Morphometric and hydrological characteristics of some important Italian lakes|publisher=Istituto per lo Studio degli Ecosistemi|accessdate=3.3.2010|location=Verbania Pallanza |archive-date=2010-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100205043503/http://www.iii.to.cnr.it/limnol/cicloac/lagit.htm|url-status=dead}}</ref> [[Gardsko jezero]] (367,94 km²), [[Jezero Maggiore]] (212,51 km², Italija ga deli s Švico), [[Komsko jezero]] (145,9 km²), [[Trasimensko jezero]] (124,29 km²) in [[Bolsensko jezero]] (113,55 km²). Čeprav država obsega italijanski polotok in večino južne alpske kotline, nekateri deli italijanskega ozemlja segajo onkraj Alpskega bazena, nekateri otoki pa so izven [[Evrazija|evrazijskega]] epikontinentalnega pasu. Ta ozemlja so naslednje občine: [[Livigno]], [[Sesto/Sexten]], [[San Candido/Innichen]], [[Dobbiaco/Toblach]] (delno), Chiusaforte/[[Kluže]], Tarvisio/[[Trbiž]], [[Curon Venosta/Graun im Vinschgau]] (delno), ki so vsi del [[Donava#povodje |porečja Donave]], vode iz [[Lago di Lei|Val di Lei]] pa odtekajo v [[Ren]]. Otoka [[Lampedusa]] in [[Lampione]] se nahajata na afriškem epikontinentalnem pasu. === Vulkanologija === {{Glej tudi | Italijanski ognjeniki}} [[Slika:Etna eruption seen from the International Space Station.jpg|thumb|right|250px|Izbruh Etne, fotografiran z [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]] jeseni 2002]] Država je na stičišču evrazijske in afriške plošče, kar je vzrok za občutno [[potres]]no in [[ognjenik|vulkan]]sko dejavnost. V Italiji je več ognjenikov, od katerih so nekateri aktivni, na primer [[Etna]] (tradicionalno mesto [[Vulkan (mitologija) |Vulkanove]] kovačije), [[Stromboli]], [[Vulcano]] in [[Vezuv]]. Slednji trije so edini aktivni vulkani v celinski Evropi. Vezuv je najbolj znan po izbruhu, ki je uničil [[Pompeji|Pompeje]] in [[Herkulanej]]. Dejavnost vulkanov je ustvarila več otokov in hribov, severno-zahodno od Neaplja pa je najti velike aktivne [[kaldera|kaldere]], [[Flegrejska polja]] (''Campi Flegrei''). Italija je bila prva država, ki je izkoristila geotermalno energijo za proizvodnjo električne energije.<ref name="UNMIG">{{navedi splet |title=Inventario delle risorse geotermiche nazionali |publisher=UNMIG |date=2011 |url=http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp |accessdate=14 September 2011|url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722034736/http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp |archivedate=22 July 2011}}</ref> Visok geotermalni gradient, ki je del polotoka, potencialno izkorišča tudi druge pokrajine: raziskave, izvedene v 1960-ih in 1970-ih, identificirajo potencialna geotermalna polja v Laciju in Toskani, pa tudi na večini vulkanskih otokov. === Okolje === {{Glej tudi | Zaščitena naravna območja v Italiji}} [[Slika:National parks of Italy.svg|thumb|Zemljevid narodnih parkov Italije. Niso prikazani [[Sicilija|sicilski]] parki, v kolikor niso vključeni v državno omrežje, temveč so v [[italijanske dežele|deželni]] oskrbi.]] Po obdobju hitre gospodarske rasti je trajalo kar nekaj časa, preden se je Italija soočila s svojimi okoljskimi težavami. Po nekaj izboljšavah se po ekološki trajnosti Italija dandanes uvršča na 84. mesto na svetu<ref name="dev.prenhall">{{navedi splet |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/environment.html |title=Italy – Environment |publisher=Dev.prenhall.com |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2009-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090701064224/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/environment.html |url-status=dead }}</ref> [[Narodni park]]i pokrivajo približno pet odstotkov države.<ref>{{navedi splet|title=National Parks in Italy|publisher=Parks.it|date=1995–2010|url=http://www.parks.it/indice/NatParks.html|accessdate=15.3.2010}}</ref> V zadnjem desetletju je Italija postala ena od vodilnih svetovnih proizvajalcev obnovljive energije; je na četrtem mestu na svetu, kar se tiče [[sončna energija|sončne energije]].<ref name="REN21">{{navedi splet|url=http://www.ren21.net/Portals/97/documents/GSR/REN21_GSR2011.pdf|title=Renewables 2010 Global Status Report|author=REN21|publisher=REN21|date=15.7.2010|accessdate=16.7.2010|archive-date=2011-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820095506/http://www.ren21.net/Portals/97/documents/GSR/REN21_GSR2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="BaroPhoto2010">{{navedi splet|url=http://www.eurobserv-er.org/pdf/baro196.asp |title=Photovoltaic energy barometer 2010 – EurObserv’ER |accessdate=30.10.2010}}</ref> in na šestem mestu pri izkoriščanju vetrne energije (2010).<ref name="wwea">{{navedi splet | publisher = World Wind Energy Association | title = World Wind Energy Report 2010 | date = 2011 | url = http://www.wwindea.org/home/images/stories/pdfs/worldwindenergyreport2010_s.pdf | accessdate = 8.8.2011 | archive-date = 2011-09-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110904232058/http://www.wwindea.org/home/images/stories/pdfs/worldwindenergyreport2010_s.pdf | url-status = dead }}</ref> Obnovljivi viri energije danes predstavljajo približno 12 % celotne porabe primarne in končne energije v Italiji, za leto 2020 se načrtuje delež 17 %.<ref>wwea</ref> Onesnaženje zraka ostaja resen problem, zlasti v industrializiranem severu, tako da je Italija leta 1990 pri industrijskih emisijah [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] bila na desetem mestu na svetu.<ref name="Encyclopedia of the Nations">{{navedi splet|url=http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Italy-ENVIRONMENT.html|title=Italy – Environment |publisher=Encyclopedia of the Nations|accessdate=7.4.2010}}</ref> Italija je dvanajsta največja proizvajalka [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]].<ref>United Nations Statistics Division, Millennium Development Goals indicators: [http://mdgs.un.org/unsd/mdg/SeriesDetail.aspx?srid=749&crid= Carbon dioxide emissions ({{CO2}}), thousand metric tons of {{CO2}}] (collected by CDIAC)</ref>{{Efn|Upoštevane so samo neposredne emicije zaradi človeških dejavnosti. Drugi toplogredni plini so izključeni, prav tako naravno kroženje CO2.}} Ravni smoga so se v sedemdesetih in osemdesetih letih občutno zmanjšale, tako da se smog pojavlja vse bolj redko in tudi ravni [[žveplov dioksid|žveplovega dioksida]] se znižujejo; industrijska dejavnost, visoke gostote prometa in posledični zastoji v največjih mestnih območjih so kljub temu dalje vzrok resnih okoljskih in zdravstvenih težav.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.euro.who.int/document/hms/ehiexes_e.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-06-20 |archive-date=2010-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100303051309/http://www.euro.who.int/document/hms/ehiexes_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Mnogi vodotoki in predeli obale so onesnaženi zaradi industrijske in kmetijske dejavnosti. Zaradi dviganja voda kot posledice [[Globalno segrevanje|globalnega segrevanja]] [[Benetke]] zadnja leta redno doživljajo [[visoka voda|poplave]]. Odpadki iz industrijske dejavnosti in ponekod tudi komunalni odpadki se ne odstranjujejo po zakonskih predpisih, kar negativno vpliva na zdravje prebivalcev. Država je med letoma 1963 in 1990 uporabljala več jedrskih reaktorjev, vendar je po [[Černobilska nesreča|černobilski katastrofi]] in po referendumu o tem vprašanju jedrski program bil zaključen; odločitev je vlada leta 2008 razveljavila in odločila gradnjo štirih jedrskih elektrarn s francosko tehnologijo. To odločitev je prekrižal referendum po [[Fukušima, Fukušima|jedrski nesreči pri Fukušimi]].<ref>{{navedi splet|author=Duncan Kennedy |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-13741105 |title=Italy nuclear: Berlusconi accepts referendum blow |publisher=Bbc.co.uk |date=14.6.2011 |accessdate=20.4.2013}}</ref> Kot posledica krčenja gozdov, nezakonite gradnje in slabe skrbi za zemljišča se pojavlja globoka erozija v vseh gorskih področjih Italije, kar je že privedlo do velikih ekoloških nesreč, kot na primer zemeljski plazovi v [[Messina|Messini]] leta 2009. === Podnebje === [[Slika:Landscape of vineyards in Piemonte, Italy.jpg|thumb|left|Gričevje v [[Piemont|Piemontu]]]] [[Slika:**EXPLORED** Back, with nice memories - Di ritorno, con buoni ricordi.jpg|thumb|Južna Italija ima sredozemsko podnebje.]] Za raznolikost italijanskega podnebja se je zahvaliti veliki dolžini polotoka in njeni gorati notranjosti. Pogorja so zelo pomemben dejavnik v razvoju podnebnih pogojev. Alpe so zapreka za mrzle tokove, ki prihajajo iz severa, pa tudi za vlažne dotoke iz Atlantika. Apenini imajo kljub skromni višini gorovja kontinentalno podnebje z dolgimi in mrzlimi zimami ter skromnimi padavinami. Alpe in Apenini zapirajo padsko-beneško nižavje, ki ima zato večinoma celinsko podnebje, z ostrimi zimami in vročimi poletji.<ref>Rigutti, Adriana. (2009). ''Meteorologia''. Giunti, str. 95.</ref> V ostalih področjih polotoka in na večjih otokih je zaradi različne zemljepisne širine podnebje zelo raznoliko, od vlažno [[subtropsko podnebje|subtropskega]] do vlažno [[celinsko podnebje|celinskega]] in [[oceansko podnebje|oceanskega]].<ref>Thomas A. Blair. ''Climatology: General and Regional''. Prentice Hall, str. 131–32.</ref> Obalna območja [[Ligurija|Ligurije]], [[Toskana|Toskane]] in večina [[južna Italija|juga]] na splošno ustreza vzorcu [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klasifikaciji podnebja]] (CSA). Razmere na obalnih območjih polotoka se lahko zelo razlikujejo od vremena v višjih predelih in po dolinah notranjosti, predvsem v zimskih mesecih, ko je na višinah po navadi hladno in pogosto zasneženo. Obalne pokrajine imajo blage zime in topla, na splošno suha poletja, pri tem je lahko v nižinskih dolinah v poletnih mesecih precej vroče. Povprečne zimske temperature so od 0 °C v Alpah do 12 °C na Siciliji, povprečne poletne temperature pa se gibljejo od 20 °C do več kot 30 °C.<ref>{{navedi splet|title=Climate Atlas of Italy|url=http://clima.meteoam.it/atlanteClimatico.php?ling=eng|publisher=Network of the Air Force Meteorological Service|accessdate=30.9.2012}}</ref> == Politika == {{multiple image | width1 = 130 | width2 = 146 | image1 = Giorgia Meloni Official 2022 (cropped).jpg | caption1 = Giorgia Meloni, ministrska predsednica od 2022 dalje | image2 = Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg | caption2 = Sergio Mattarella, predsednik republike od 2015 }} {{Glavni|Državni organi Italijanske republike}} Italija je od leta 1946 unitarna [[parlamentarna republika]]. Predsednik Italijanske republike (''Presidente della Repubblica'', od leta 2015 dalje [[Sergio Mattarella]]), je vodja države. Predsednika volita za enkratni sedemletni mandat parlament in senat na skupni seji. Italija ima demokratično [[Ustava|ustavo]] v pisni obliki, ki je plod dela ustavodajne skupščine, sestavljene iz predstavnikov vseh protifašističnih sil, ki so prispevali k porazu nacističnih in fašističnih sil v civilni vojni.<ref>{{navedi revijo|author=Smyth, Howard McGaw|url=http://links.jstor.org/sici?sici=0043-4078(194809)1%3A3%3C205%3AIFFTTR%3E2.0.CO%3B2-O|title=Italy: From Fascism to the Republic (1943–1946)|journal=The Western Political Quarterly|volume=1|issue=3|pages=205–22|year=1948}}</ref> === Vlada === [[Slika:Camera dei deputati Aula Palazzo Montecitorio Roma.jpg|thumb|Italijanska poslanska zbornica na plenarnem zasedanju]] {{Glavni|Vlada Italijanske republike}} Italija ima parlamentarno vlado, ki temelji na [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem volilnem sistemu]]. Parlament je povsem dvodomni: [[poslanska zbornica Italijanske republike|poslanska zbornica]] (ki se sestaja v [[Palazzo Montecitorio]]) in [[Senat Italijanske republike|Senat Republike]] (ki se sestaja v [[palača Madama, Rim|palači Madama]]), imata enake pristojnosti. Predsednik Sveta ministrov (''Presidente del Consiglio dei Ministri''), je italijanski predsednik vlade. Predsednika vlade in kabinet imenuje predsednik republike, vendar jim mora parlament z glasovanjem dati zaupnico, da lahko prevzamejo posle. Sedanji predsednik vlade je Matteo Renzi, član Demokratske stranke. Mesto, ki ga zaseda, je podobno večini drugih parlamentarnih sistemov, vendar ima italijanski premier manj moči kot nekateri njegovi kolegi. Predsednik vlade nima pravice zahtevati razpustitev parlamenta ali odpustiti ministre (to so izključne pravice predsednika republike) in [[Vlada Italijanske republike|Svet ministrov]], ki ima dejansko izvršilno oblast, ga mora z glasovanjem potrditi, da lahko prevzame naloge predsednika vlade. Posebnost [[parlament Italijanske republike|italijanskega parlamenta]] je, da so v njem zastopani italijanski državljani, ki stalno živijo v tujini: 12 poslancev in 6 senatorjev se voli v štirih prekomorskih volilnih enotah. Poleg tega je za italijanski senat tudi značilno majhno število [[senator Italijanske republike|dosmrtnih senatorjev]], ki jih predsednik imenuje »za izjemne domoljubne zasluge na socialnem, znanstvenem, umetniškem ali literarnem področju«. Nekdanji predsedniki republike, so ''po uradni dolžnosti'' dosmrtni senatorji. Tri glavne politične stranke Italije trenutno (2019) so Demokratska stranka, Forza Italia in Gibanje petih zvezd. Na splošnih volitvah 2013 so te tri stranke dobil 579 od skupno 630 sedežev v poslanski zbornici in 294 od skupno 315 v senatu.<ref>{{navedi novice|title=Elezioni politiche 2013 ,Riepilogo Nazionale|url=http://www.ilsole24ore.com/speciali/2013/elezioni/risultati/politiche/static/italia.shtml|accessdate=6.12.2014|publisher=Il Sole 24 Ore|archive-date=2014-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141214144932/http://www.ilsole24ore.com/speciali/2013/elezioni/risultati/politiche/static/italia.shtml|url-status=dead}}</ref> Večina preostalih sedežev je dobil kratkoživ volilni blok za podporo odhajajočemu predsedniku vlade Mariu Montiju, skrajna leva stranka 'Levica, Ekologija, Svoboda' in pa stranke, ki so nastopale na volitvah samo v enem delu Italije: Severna liga, Južnotirolska ljudska stranka, Vallée d'Aoste in Veliki jug. Dne 15. novembra 2013 so odpadni poslanci iz stranke Forza Italia ustanovili 'Novi desni center'. === Pravo in kazensko pravosodje === {{Glavni | Italijanski pravosodni sistem | Sodstvo v Italijanski republiki | Organizirani kriminal v Italijanski republiki}} [[Slika:Courthouse facade, Rome, Italy.jpg|thumb|Sodna palača v Rimu (Palazzo di Giustizia).]] [[civilno pravo|Civilno]] in [[kazensko pravo|kazensko]] sodstvo ima v Italiji tri stopnje: mirovni sodnik in tribunal, prizivno sodišče, kasacijsko sodišče. Za kazensko sodstvo so določene še naslednje strukture: porotno sodišče (za težke zločine, recimo umore) prve stopnje, prizivno porotno sodišče (za težke zločine) druge stopnje, nadzorni urad, nadzorno sodišče, sodišče za mladoletne.<ref>Bartole, S.: ''Il potere giudiziario'', Bologna 2012</ref> [[Ustavno sodišče Italijanske republike]] (''Corte Costituzionale''), novost po drugi svetovni vojni, odloča o skladnosti zakonov z ustavo. Od svojih začetkov v sredini 19. stoletja je [[Organizirani kriminal v Italijanski republiki|organizirani kriminal]] prepojil družbeno in gospodarsko življenje v mnogih področjih Italije. Dohodki, ki jih ima [[mafija]] se cenijo na 9 %<ref>{{navedi splet |url=http://www.ilsole24ore.com/art/SoleOnLine4/Economia%20e%20Lavoro/2008/11/confesercenti-mafia-racket-pizzo.shtml?uuid=20ff3b9c-afe7-11dd-8057-9c09c8bfa449 |title=Confesercenti, la crisi economica rende ancor più pericolosa la mafia |author=Claudio Tucci |date=11.11.2008 |work=Confesercenti |publisher=Ilsole24ore.com |accessdate=21.4.2011|language=it}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/6957240/Italy-claims-finally-defeating-the-mafia.html |title=Italy claims finally defeating the mafia |author=Nick Squires |date=9.1.2010 |work=The Daily Telegraph |accessdate=21.4.2011}}</ref> italijanskega BDP.<ref name="nytimes.com">{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2007/10/22/world/europe/22iht-italy.4.8001812.html?_r=1|work=The New York Times|title=Mafia crime is 7% of GDP in Italy, group reports|first=Peter|last=Kiefer|date=22.10.2007|accessdate=19.4.2011}}</ref> Poročilo Censis 2009 navaja 610 občin, v katerih je zaznana močna prisotnost [[Mafija|mafije]], v njih živi 13 milijonov Italijanov, proizvedejo pa 14,6 % italijanskega BDP.<ref>{{navedi splet |url=http://www.antimafiaduemila.com/content/view/20052/78/ |title=Rapporto Censis: 13 milioni di italiani convivono con la mafia |author=Maria Loi |date=1.10.2009 |work=Censis |publisher=Antimafia Duemila |accessdate=21.4.2011 |archive-date=2011-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082416/http://www.antimafiaduemila.com/content/view/20052/78/ |url-status=dead }} {{ikona it}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/world/2009/oct/01/mafia-influence-hovers-over-italians|work=The Guardian |location=London |title=Mafia's influence hovers over 13m Italians, says report| first=Tom| last=Kington|date=1.10.2009|accessdate=5.5.2010}}</ref> [[Kalabrija|Kalabrijska]] [[Organizirani kriminal v Italijanski republiki#Ndrangeta|'Ndrangheta]], danes verjetno najmočnejše kriminalno združenje v Italiji, je že sama odgovorna za 3 % italijanskega BDP.<ref>{{navedi splet|url=http://mafiatoday.com/sicilian-mafia-ndrangheta/italy-anti-mafia-police-arrest-35-suspects-in-northern-lombardy-region/ |title=Italy: Anti-mafia police arrest 35 suspects in northern Lombardy region |author=ANSA |date=14.3.2011 |work=adnkronos.com |publisher=Mafia Today |accessdate=21.4.2011}}</ref> Vendar pa je Italija z 0,013 umori na 1,000 ljudi na 47. mestu<ref name="NationMaster.com">{{navedi splet|url=http://www.nationmaster.com/graph/cri_mur_percap-crime-murders-per-capita|title=Crime Statistics > Murders (per capita) (most recent) by country |publisher=NationMaster.com|accessdate=4.4.2010}}</ref> (v skupini 62 držav) in na 43. mestu pri [[posilstvo|posilstvih]] (v skupini 65 držav), kar so relativno nizke vrednosti za razvite države. ==== Policija ==== [[Slika:Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG|thumbnail|right|Alfa Romeo 159, patruljni avtomobil Karabinjerjev]] Policijske funkcije opravlja v Republiki Italiji več korpusov, od katerih so štirje civilni in tri vojaški. Civilni policijski organi so: * Državna policija (''Polizia di Stato'') – glavna funkcija je skrb za javni red in varnost, poleg tega ima tudi oddelke preiskovalne policije in administrativne policije (cestna, trgovinska, gradbena, mestna in podeželska policija); * Zaporna policija (''Polizia penitenziaria'') – upravlja vse službe v zvezi s priporom in varstvom zapornikov ter v zvezi z upravo zaporov; v določenih primerih ima tudi kompetence preiskovalne in cestne policije; * Državni korpus za gozdove (''Corpo Forestale dello Stato'') – preiskovalna policija s funkcijami varstva javnega reda, predvsem na podeželju; njegova specifična dolžnost je varstvo okolja v širšem pomenu, torej vključuje skrb za naravne vrednote, kontrolo gradbenih dovoljenj, upravljanje z odpadki, nadzor jestvin in varstvo živali. Ta korpus je v deželah s posebnim statutom prisoten samo v državnih parkih in na letališčih, ker imajo avtonomne dežele svoje ambientne policije; * Državni korpus gasilcev (''Corpo nazionale dei vigili del fuoco'') – preiskovalna policija s funkcijami javne varnosti in administrativnih ter preventivnih posegov predvsem v slučajih podtaknjenih požarov. [[Slika:2june2006 310.jpg|250px|right|thumb|Od leta 1981 imajo ženske dostop do vseh policijskih kadrov, vključno z motorističnim odsekom državne policije.]] Vojaški policijski organi so: * [[Karabinjeri]] (''Arma dei Carabinieri'') – vršijo funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času), vojaške policije, pa tudi preiskovalne in administrativne policije; * Finančna straža (''Guardia di Finanza'') – vrši funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času) in je specializirana v preventivi, preiskovanju in pregonu valutarnih, finančnih in dajatvenih prekrškov; je tudi preiskovalna, carinska, vojaška in dajatvena policija ter odgovorna za javni red; * Korpus pristaniških kapitanij in Obalna straža (''Corpo delle capitanerie di porto e Guardia costiera'') - preiskovalna, administrativna in okoljevarstvena policija za obalne in morske teritorije. V policijsko organizacijo spadajo tudi lokalne policije: * Pokrajinska policija (''Polizia provinciale'') – preiskovalni organ na pokrajinskem ozemlju, ki nadzoruje na primer administrativni in cestni red, okoljsko varnost, lovsko in ribolovno dejavnost, varstvo živali, ohranitev gobarstva, vodno in rudno zaščito, teritorialno zaščito (''protezione civile''); * Občinska policija (''Polizia municipale'') – ima večino funkcij administrativne in preiskovalne policije, javne varnosti in teritorialne zaščite v mejah občine. === Mednarodni odnosi === {{Več slik | align = right | direction = vertical | width = 250 | image1 = Matteo Renzi and Barack Obama 2014.jpg | caption1 = Matteo Renzi s takratnim predsednikom ZDA [[Barack Obama|Barackom Obamo]] | image2 = Vladimir Putin with Sergio Mattarella (2015-06-11).jpg | caption2 = Sergio Mattarella s predsednikom Rusije [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] | total_width = | alt1 = }} {{Glavni|Mednarodni odnosi Italije}} Italija je ustanovni član [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], zdaj [[Evropska unija|Evropske unije]] (EU), in [[NATO]]. Italija je bila sprejeta v [[Združeni narodi|Združene narode]] leta 1955, in je član in močan zagovornik številnih mednarodnih organizacij, kot so na primer [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] / [[Svetovna trgovinska organizacija]] (GATT / STO), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Svet Evrope]] in [[Srednjeevropska pobuda]]. Nedavno je po izmeni predsedovala mednarodnim organizacijam, kot so [[Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi]] (KVSE), predhodnica OVSE, v letu 1994; [[G8]]; in EU v letu 2009 in od julija do decembra 2003. Italija močno podpira večstransko mednarodno politiko in dejavnosti OZN na področju [[mednarodna varnost|mednarodne varnosti]]. Leta 2013 je v tujini delovalo 5.296 italijanskih vojakov, ki so bili udeleženi pri 33 misijah ZN in Nata v 25 državah sveta.<ref>{{navedi splet|title=MISSIONI/ATTIVITA’ INTERNAZIONALI DAL 01.10.2013 AL 31.12.2013 - SITUAZIONE AL 11.12.2013|url=http://www.difesa.it/OperazioniMilitari/Documents/SIT%20ANNO%202013%20al%2011%20dicembre%202013.pdf|publisher=Italian Ministry of Defence|accessdate=27.1.2014}}</ref> Italija je poslala vojake v podporo mirovnim misijam ZN v naslednja področja: [[UNITAF |Somalijo]], [[operacija Združenih narodov v Mozambiku |Mozambik]] in [[integrirana misija Združenih narodov v Vzhodnem Timorju |Vzhodni Timor]]; poleg tega podpira NATO in operacije ZN v [[IFOR |Bosni]], na [[Kosovo|Kosovu]] in [[Operation Sunrise (Albanija)|Albaniji]]. Italija ima od februarja 2003 v podporo [[Operation Enduring Freedom]] (OEF) več kot 2.000 vojakov v [[Afganistan]]u. Italija še vedno podpira mednarodna prizadevanja za obnovo in stabilizacijo [[Irak]]a, vendar pa je novembra 2006 umaknila svoj vojaški kontingent okoli 3.200 vojakov in v državi zadržala samo humanitarne delavce in drugo civilno osebje. Avgusta 2006 je Italija poslala v okviru mirovne misije OZN [[UNIFIL]] okoli 2450 vojakov v Libanon,<ref name="NewsMax">"[http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/08_Agosto/29/libano.shtml "Italian soldiers leave for Lebanon"]. ''Corriere della Sera'' (30.8.2006).</ref> Italija je ena od največjih podpornikov [[Palestinska nacionalna oblast|palestinske nacionalne oblasti]], saj je samo 2013 prispevala 60 milijonov €.<ref>{{navedi novice|title=Italy donates 60 million euros to PA|url=http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=626926|accessdate=27.1.2014|newspaper=Ma'an News Agency|date=4.9.2013|archive-date=2014-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20141018104825/http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=626926|url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Glavni|Italijanske oborožene sile}} [[Italijanska kopenska vojska]], [[Italijanska vojna mornarica |mornarica]], [[italijanske letalske sile |letalske sile]], [[korpus karabinjerjev|karabinjerji]] in [[Finančna straža (Italija)|finančna straža]] skupaj tvorijo italijanske oborožene sile, ki jim ukazuje vrhovni obrambni svet pod predsedstvom predsednika Italije. Od leta 2005 dalje je služenje vojaškega roka povsem prostovoljno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.camera.it/parlam/leggi/04226l.htm |title=Law n°226 of&nbsp;August 23, 2004 |publisher=Camera.it |accessdate=13.7.2012 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117013103/http://www.camera.it/parlam/leggi/04226l.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2010 je imela italijanska vojska 293.202 aktivnih članov,<ref name="IISS">"The Military Balance 2010", str. 141–5. International Institute for Strategic Studies, 3.2.2010.</ref> od tega 114.778 karabinjerjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.difesa.it/NR/rdonlyres/5EF11493-59DD-4FB7-8485-F4258D9F5891/0/Nota_Aggiuntiva_2009.pdf|title=Nota aggiuntiva allo stato di previsione per la Difesa per l'anno 2009|author=Ministrstvo za obrambo Italije|accessdate=11.7.2014|archive-date=2011-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110504073613/http://www.difesa.it/NR/rdonlyres/5EF11493-59DD-4FB7-8485-F4258D9F5891/0/Nota_Aggiuntiva_2009.pdf|url-status=bot: unknown|language=it}}</ref> Italijanski vojaški izdatki v letu 2010 uvrščajo državo na deseto mesto na svetu, znesek v višini 35,8 milijarde odgovarja 1,7 % nacionalnega BDP. V okviru Natove strategije jedrskega sodelovanja Italija gosti tudi 90 [[jedrske bombe|jedrskih bomb]] ZDA, ki se nahajajo na letališču Aviano.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrdc.org/nuclear/euro/euro_pt1.pdf|title=NRDC: U.S. Nuclear Weapons in Europe – part 1|format=PDF|year=2005|accessdate=30.5.2011|author=Hans M. Kristensen / Natural Resources Defense Council|archive-date=2011-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20110101060355/http://www.nrdc.org/nuclear/euro/euro_pt1.pdf|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Cavour (550).jpg|thumb|Italijanska letalonosilka ''MM Cavour'']] '''Italijanska kopenska vojska''' (''Esercito Italiano'') je državna obrambna sila, ki je v letu 2008 štela 109.703 pripadnikov. Njena najbolj znana bojna vozila so [[pehotno bojno vozilo]] [[Dardo IFV |Dardo]], [[protitankovsko vozilo]] [[Centauro]] in [[tank]] [[Ariete]], med zrakoplovi je omeniti nedavno v misijah ZN uveden helikopter [[Agusta A129 Mangusta |Mangusto]]. Prav tako ima na voljo veliko število oklepnih vozil [[Leopard 1]] in [[M113 Oklepni transporter|M113]]. '''Italijanska vojna mornarica''' (''Marina Militare'') je bila najbolj prizadeta ob sklenitvi [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|mirovne pogodbe]] leta 1947, saj ji je bilo prepovedana posest [[letalonosilka|letalonosilk]], [[podmornica|podmornic]] in [[torpedovka|torpedovk]], medtem ko je bila pehotna vojska prikrajšana le za jurišna vozila. Zato je ''Marina Militare'' takoj po vojni odkupila enote, ki so jih bili zavezniki zapustili v Italiji, in jih skupaj s preostanki svoje flote MAS popravila in predelala ter klasificirala kot pomožna plovila. Od 26 zaseženih torpedovk je mornarica pridobila sedem plovil Higgins 78ft. in trinajst Vosper 70ft., ostale so bile neuporabne in so služile za nadomestne in rezervne dele. S temi ladjami je Italija patruljirala dolgo morsko [[državna meja|mejo]] z [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] v prvih povojnih letih. Ko je leta 1949 Italija postala članica NATO, so se prepovedi Pariškega miru nekoliko zrahljale. Leta 1951 so bila omenjena »pomožna plovila« reklasificirana in so postala ''motosiluranti'', to je torpedovke.<ref>[http://www.betasom.it/forum/index.php?showtopic=34223 ELENCO DELLE UNITA’ ENTRATE IN SERVIZIO PER ACQUISIZIONI VARIE NEL PERIODO 1945-1960]</ref> Postopoma se je obnovila gradnja novih [[rušilec|rušilcev]], podmornic in večnamenskih [[fregata|fregat]]. Leta 2004 je bila splovljena [[italijanska letalonosilka Cavour (C 550)|letalonosilka ''Cavour (C 550)'']], ki je od leta 2011 glavna ladja (''ammiraglia'') Italijanske mornarice. Ker spadajo letala pod zračne sile italijanske vojske, se je mornarica opredelila za gradnjo [[helikopter]]jev; leta 1956 je bila ustanovljena prva helikopterska enota s sedežem v kraju Augusta pri [[Sirakuze|Sirakuzah]]. Danes je na letalonosilki Cavour C 550 parkiranih deset letal na površini in 12 helikopterjev v hangarju.<ref>http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Portaerei.aspx</ref> Italijanska mornarica, kot članica zveze NATO, sodeluje v številnih mirovnih operacijah po svetu. V letu 2008 je imela 35.200 aktivnih vojakov, 85 ladij in 123 letal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.marina.difesa.it/|title=Marina Militare (Italian military navy website) |publisher=Marina.difesa.it|accessdate=30.5.2011|language=it}}</ref> [[Slika:Ejercicio Dissimilar Air Combat Training - DACT 2017 - Base Aérea de Gando (32765109225).jpg|left|thumb|[[Eurofighter Typhoon]] italijanskih zračnih sil]] '''Italijanske zračne sile''' (''Aeronautica Militare'') so leta 2008 imele 43.882 zaposlenih, na voljo je bilo 585 letal, med drugimi 219 [[lovsko letalo|lovskih letal]] in 114 helikopterjev. Kot začasno rešitev in nadomestek za najete prestreznike [[Panavia Tornado|Tornado]] ADV so zračne sile najele 30 letal [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon|F-16]] Block 15 ADF in štiri letala F-16B Block 10. V prihodnjih letih bo uvedla 121 [[Eurofighter Typhoon|EF2000 Eurofighter Tajfunov]], ki bodo zamenjali najeta letala F-16 Fighting Falcon. Nadaljnje posodobitve so predvidene za Tornado IDS / IDT in [[AMX International AMX |AMX]] floto. Transport zagotavlja flota 22 transportnih letal [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130j]] in [[Alenia G.222]]; 12 od njih se bo nadomestilo z novo razvito različico G.222, ki se imenuje [[C-27J Spartan]]. '''Karabinjerji''' (''Corpo dei Carabinieri'') so avtonomni korpus vojske, [[vojaška policija]] Italije in policijski organ. Različne veje karabinjerjev so glede na njihovo funkcijo podrejene različnim ministrstvom; za vzdrževanje javnega reda in varnosti je korpus odgovoren Ministrstvu za notranje zadeve.<ref>{{navedi splet|url=http://www.carabinieri.it/Internet/Multilingua/EN/GoverningBodies/|title=The Carabinieri Force is linked to the Ministry of Defence|publisher=Carabinieri|accessdate=14.5.2010}}</ref> '''Finančna straža''' (''Corpo della guardia di finanza'') je odgovorna za boj proti finančnemu kriminalu (davčna utaja, ponarejanje denarja ...) in [[tihotapstvo|tihotapstvu]] (vključno z ilegalnimi prestopi meje), v zadnjih letih pa tudi proti drogam, [[mafija|mafiji]], [[terorizem|terorizmu]] idr., pri čemer pa opravlja tudi klasične policijske naloge za zaščito javnega reda in miru.<ref>Državni zakon 68 (19. marca 2001)</ref> Trenutno (2013) upravlja Finančna straža 60.695 oseb, 10.190 vozil, 302 plovili, 16 letal in 86 helikopterjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gdf.gov.it/ente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza/pubblicazioni/il-rapporto-annuale/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013-dati.pdf/view |title=arhivska kopija |accessdate=2016-01-28 |archive-date=2021-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624154455/https://www.gdf.gov.it/ente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza/pubblicazioni/il-rapporto-annuale/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013-dati.pdf/view |url-status=dead }}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni| Upravna delitev Italije | Italijanske dežele | Pokrajine Italije | Italijanske občine}} Italija je razdeljena na 20 [[italijanske dežele|dežel]] (it. ''regione'' - redžòne); med njimi je pet dežel, ki imajo [[Avtonomna pokrajina|poseben avtonomni status]], na osnovi katerega lahko sprejemajo svojo zakonodajo o nekaterih lokalnih zadevah. Država je dalje razdeljena v 9 posebnih izvenpokrajinskih organov oz. [[Metropolitanska mesta Italije|mestnih območij]] (Città Metropolitane [čità metropolitàne]) in 101 [[Italijanske pokrajine|pokrajino]] (it. ''provincia'' - provìnča), ki se dalje delijo v 8047 [[italijanske občine|občin]] (it. ''comune'' - komùne).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/it/archivio/6789|title=Codici comuni, province e regioni|website=www.istat.it|accessdate=24.5.2015|publisher=ISTAT|language=it}}</ref> {{Označeni zemljevid Italije|float=right}} {| class="sortable wikitable" style="text-align:left; width:45%; float:left;" |- ! Dežela !! Glavno mesto !! Površina (km²) !! Prebivalstvo |- | [[Abruci]] || [[L'Aquila]] | style="text-align:right" | 10.763 | style="text-align:right" | 1.331.574 |- | [[Dolina Aoste]] || [[Aosta]] | style="text-align:right" | 3.263 | style="text-align:right" | 128.298 |- | [[Apulija]] || [[Bari]] | style="text-align:right" | 19.358 | style="text-align:right" | 4.090.105 |- | [[Bazilikata]] || [[Potenza]] | style="text-align:right" | 9.995 | style="text-align:right" | 576.619 |- | [[Kalabrija]] || [[Catanzaro]] | style="text-align:right" | 15.080 | style="text-align:right" | 1.976.631 |- | [[Kampanija]] || [[Neapelj]] | style="text-align:right" | 13.590 | style="text-align:right" | 5.861.529 |- | [[Emilija – Romanja]] || [[Bologna]] | style="text-align:right" | 22.446 | style="text-align:right" | 4.450.508 |- | [[Furlanija – Julijska krajina]] || [[Trst]] | style="text-align:right" | 7.858 | style="text-align:right" | 1.227.122 |- | [[Lacij]] || [[Rim]] | style="text-align:right" | 17.236 | style="text-align:right" | 5.892.425 |- | [[Ligurija]] || [[Genova]] | style="text-align:right" | 5.422 | style="text-align:right" | 1.583.263 |- | [[Lombardija]] || [[Milano]] | style="text-align:right" | 23.844 | style="text-align:right" | 10.002.615 |- | [[Marke]] || [[Ancona]] | style="text-align:right" | 9.366 | style="text-align:right" | 1.550.796 |- | [[Molize]] || [[Campobasso]] | style="text-align:right" | 4.438 | style="text-align:right" | 313.348 |- | [[Piemont]] || [[Torino]] | style="text-align:right" | 25.402 | style="text-align:right" | 4.424.467 |- | [[Sardinija]] || [[Cagliari]] | style="text-align:right" | 24.090 | style="text-align:right" | 1.663.286 |- | [[Sicilija]] || [[Palermo]] | style="text-align:right" | 25.711 | style="text-align:right" | 5.092.080 |- | [[Toskana]] || [[Firence]] | style="text-align:right" | 22.993 | style="text-align:right" | 3.752.654 |- | [[Trentino - Alto Adige]] || [[Trento]] | style="text-align:right" | 13.607 | style="text-align:right" | 1.055.934 |- | [[Umbrija]] || [[Perugia]] | style="text-align:right" | 8.456 | style="text-align:right" | 894.762 |- | [[Benečija]] || [[Benetke]] | style="text-align:right" | 18.399 | style="text-align:right" | 4.927.596 |} {{-}} == Gospodarstvo == {{Glavni|Gospodarstvo Italije|Italijanska industrija|Italijanski gospodarski čudež}} [[Slika:2015-03-03 Geneva Motor Show 3908.JPG|thumb|Novi Ferrari 488 GBT; Italija je eden od največjih proizvajalcev in izvoznikov avtomobilov na svetu.]] Italija ima kapitalistično mešano gospodarstvo, ki je tretje po velikosti v [[evroobmočje|evroobmočju]] in osmo v svetovnem merilu.<ref name="IMF2014">[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=68&pr.y=15&sy=2010&ey=2017&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C446%2C914%2C666%2C612%2C668%2C614%2C672%2C311%2C946%2C213%2C137%2C911%2C962%2C193%2C674%2C122%2C676%2C912%2C548%2C313%2C556%2C419%2C678%2C513%2C181%2C316%2C682%2C913%2C684%2C124%2C273%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C522%2C692%2C622%2C694%2C156%2C142%2C624%2C449%2C626%2C564%2C628%2C283%2C228%2C853%2C924%2C288%2C233%2C293%2C632%2C566%2C636%2C964%2C634%2C182%2C238%2C453%2C662%2C968%2C960%2C922%2C423%2C714%2C935%2C862%2C128%2C135%2C611%2C716%2C321%2C456%2C243%2C722%2C248%2C942%2C469%2C718%2C253%2C724%2C642%2C576%2C643%2C936%2C939%2C961%2C644%2C813%2C819%2C199%2C172%2C733%2C132%2C184%2C646%2C524%2C648%2C361%2C915%2C362%2C134%2C364%2C652%2C732%2C174%2C366%2C328%2C734%2C258%2C144%2C656%2C146%2C654%2C463%2C336%2C528%2C263%2C923%2C268%2C738%2C532%2C578%2C944%2C537%2C176%2C742%2C534%2C866%2C536%2C369%2C429%2C744%2C433%2C186%2C178%2C925%2C436%2C869%2C136%2C746%2C343%2C926%2C158%2C466%2C439%2C112%2C916%2C111%2C664%2C298%2C826%2C927%2C542%2C846%2C967%2C299%2C443%2C582%2C917%2C474%2C544%2C754%2C941%2C698&s=NGDPD&grp=0&a= International Monetary Fund (IMF), World Economic Outlook (WEO) Database- GDP Nominal 2010 to 2019], imf.org, April 2015 Edition</ref> Država je ustanovni član [[G7]], [[Skupina osmih |G8]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[OECD]]. Italijo se šteje za eno najbolj industrializiranih držav sveta in za vodilno v [[mednarodna trgovina|svetovni trgovini in izvozu]].<ref>{{navedi novice|last1=Sensenbrenner|first1=Frank|last2=Arcelli|first2=Angelo Federico|title=Italy's Economy Is Much Stronger Than It Seems|url=http://www.huffingtonpost.com/frank-sensenbrenner/italy-economy_b_3401988.html|accessdate=25.11.2014|publisher=The Huffington Post}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Dadush|first1=Uri|title=Is the Italian Economy on the Mend?|url=http://carnegieeurope.eu/publications/?fa=50565&reloadFlag=1|accessdate=25.11.2014|publisher=Carnegie Europe}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Doing Business in Italy: 2014 Country Commercial Guide for U.S. Companies|url=http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf|publisher=United States Commercial Service|accessdate=25.11.2014|archive-date=2014-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140715152504/http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf|url-status=dead}}</ref> Je visoko razvita država, po kakovosti življenja zaseda 8. mesto na svetu in 25. mesto po indeksu človeškega razvoja. Kljub nedavni svetovni gospodarski krizi ostaja italijanski BDP na prebivalca po skupni moči približno na povprečju [[pristopna pogodba 2005 |EU 27]],<ref>{{navedi splet|title=GDP per capita in the Member States ranged from 47% to 271% of the EU27 average in 2012|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> stopnja brezposelnosti (12,6 %) pa je nekoliko nad povprečjem evrskega območja.<ref>{{navedi splet|title=Euro area unemployment rate at 11.5%|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31102014-BP/EN/3-31102014-BP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> Država je znana po svoji ustvarjalnosti in inovativnosti,<ref>{{navedi splet|title=The Global Creativity Index 2011|url=http://martinprosperity.org/media/GCI%20Report%20Sep%202011.pdf|publisher=Martin Prosperity Institute|accessdate=26.11.2014|archive-date=2014-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140930054555/http://martinprosperity.org/media/GCI%20Report%20Sep%202011.pdf|url-status=dead}}</ref> po velikem in konkurenčnem kmetijstvu<ref>{{navedi splet|last1=Aksoy|first1=M. Ataman|last2=Ng|first2=Francis|title=The Evolution of Agricultural Trade Flows|url=https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/3793/WPS5308.pdf?sequence=1|publisher=Svetovna banka|accessdate=25.11.2014}}</ref> (Italija je največja proizvajalka vina na svetu),<ref>{{navedi novice|last=Pisa|first=Nick|title=Italy overtakes France to become world's largest wine producer|url=http://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/wine/8571222/Italy-overtakes-France-to-become-worlds-largest-wine-producer.html|accessdate=17.8.2011|newspaper=The Telegraph|date=12.6.2011}}</ref> ter po svoji vplivni in zelo kakovostni avtomobilski, strojni, prehrambeni, oblikovalni in modni industriji.<ref>{{navedi splet|title=Automotive Market Sector Profile - Italy|url=http://www.enterprisecanadanetwork.ca/_uploads/resources/Automotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf|publisher=The Canadian Trade Commissioner Service|accessdate=26.11.2014|archive-date=2014-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141205163959/http://www.enterprisecanadanetwork.ca/_uploads/resources/Automotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Data & Trends of the European Food and Drink Industry 2013-2014|url=http://www.fooddrinkeurope.eu/uploads/publications_documents/Data__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf|publisher=FoodDrinkEurope|accessdate=26.11.2014|archive-date=2014-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206010318/http://www.fooddrinkeurope.eu/uploads/publications_documents/Data__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Italy fashion industry back to growth in 2014|url=http://uk.reuters.com/article/2014/01/10/uk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110|publisher=Reuters|accessdate=26.11.2014|archive-date=2014-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141205114140/http://uk.reuters.com/article/2014/01/10/uk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Panorama_vicino_certaldo.jpg|thumb|275px|left|Vinogradi v pokrajini Chianti; Italija je največja proizvajalka vina na svetu.]] Po velikosti je italijanska industrija na šestem mestu na svetu.<ref>"[http://data.worldbank.org/indicator/NV.IND.MANF.CD/countries/1W?order=wbapi_data_value_2010%20wbapi_data_value&sort=desc&display=default Manufacturing, value added (current US$)]". Pridobljeno 20.2.2013.</ref> Značilno zanjo so svetovne multinacionalke, ki jih je manj kot v gospodarstvih primerljive velikosti, in pa številna dinamična mala in srednje velika podjetja, združena v številnih industrijskih predelih, ki so hrbtenica [[Italijanska industrija|italijanske industrije]]. Rezultat je proizvodnja, ki se pogosto osredotoča na izvoz izdelkov za tržne niše in luksuznih izdelkov, zato je po eni strani manj sposobna konkurirati na osnovi količine, po drugi strani pa se z visoko kakovostnimi izdelki izogne konkurenci iz Kitajske in drugih razvijajočih se azijskih gospodarstev.<ref>{{navedi novice|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/ECAEXT/0,,contentMDK:21808326~menuPK:258604~pagePK:2865106~piPK:2865128~theSitePK:258599,00.html|title=Knowledge Economy Forum 2008: Innovative Small And Medium Enterprises Are Key To Europe & Central Asian Growth|publisher=Svetovna banka|date=19.5.2005|accessdate=17.6.2008|archive-date=2008-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080623065619/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/ECAEXT/0,,contentMDK:21808326~menuPK:258604~pagePK:2865106~piPK:2865128~theSitePK:258599,00.html|url-status=dead}}</ref> Država je bila leta 2009 sedma na svetu po izvozu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wto.org/english/news_e/pres10_e/pr598_e.htm |title=2010 Press Releases – Trade to expand by 9.5% in 2010 after a dismal 2009, WTO reports – Press/598 |publisher=WTO |accessdate=30.5.2011}}</ref> Najtesnejše trgovinske vezi ima z drugimi državami Evropske unije, ki nosijo delež približno 59 % njene celotne trgovine. Njene največje stranke v EU so Nemčija (12,9 %), Francija (11,4 %) in Španija (7,4 %).<ref name="cia.gov">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=26.1.2011 |archive-date=2017-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709111211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html |url-status=dead }}</ref> Tradicionalno področje primarnega pomena za italijansko gospodarstvo je [[turizem]]: leta 2013 jo je obiskalo 47,7 milijonov tujih gostov; prihodki iz te panoge so znašali v tem letu 43,9 milijard USD, s čimer se je Italija uvrstila na peto mesto na svetu po številu obiskovalcev in na šesto po zaslužku.<ref>{{navedi revijo|title=UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition|url=http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/all/files/pdf/unwto_highlights14_en_hr_0.pdf|publisher=Svetovna turistična organizacija|accessdate=24.11.2014}}</ref> [[Slika:Euro accession Eurozone as single entity.svg|thumb|Italija je del monetarne unije evroobmočja (temno modro), in enotnega tržišča ES.]] Italija je del enotnega evropskega trga z več kot 500 milijonov potrošnikov. Številne domače poslovne politične odločitve temeljijo na sporazumih med evropskimi članicami unije (EU) in na zakonodaji EU. Italija je uvedla skupno evropsko denarno enoto [[Evro]] leta 2002.<ref>{{navedi novice |title=On Jan.&nbsp;1, out of many arises one Euro |newspaper=St. Petersburg Times |first= Susan |last =Taylor Martin |date=28.12.1998 |page=National, 1.A}}</ref> Je članica evro območja, ki predstavlja okoli 330 milijonov državljanov. Njeno monetarno politiko določa [[Evropska centralna banka]]. Italijo sta zelo težko prizadeli recesija konec dvajsetega stoletja in kasnejša evropska kriza državnih dolgov, ki še zaostrujeta strukturne probleme v državi.<ref>{{navedi splet|last1=Orsi|first1=Roberto|title=The Quiet Collapse of the Italian Economy|url=http://blogs.lse.ac.uk/eurocrisispress/2013/04/23/the-quiet-collapse-of-the-italian-economy/|publisher=The London School of Economics|accessdate=24.11.2014}}</ref> Po močni rasti BDP 5-6 % na leto med 1950 in 1970<ref>{{Navedi knjigo | author = Nicholas Crafts, Gianni Toniolo | title = Economic growth in Europe since 1945 | url = https://archive.org/details/economicgrowtheu1945craf | publisher = Cambridge University Press | year= 1996 | page = [https://archive.org/details/economicgrowtheu1945craf/page/n452 428] | isbn = 0-521-49627-6}}</ref> in postopni upočasnitvi v 1980-90, je državno gospodarstvo od začetka drugega tisočletja praktično zastalo.<ref>{{navedi splet|last1=Balcerowicz|first1=Leszek|title=Economic Growth in the European Union|url=http://www.lisboncouncil.net/growth/documents/LISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%20(1).pdf|publisher=The Lisbon Council|accessdate=8.10.2014|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714205108/http://www.lisboncouncil.net/growth/documents/LISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%20(1).pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title="Secular stagnation" in graphics|url=http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2014/11/secular-stagnation-graphics|publisher=The Economist|accessdate=24.11.2014}}</ref> Politični napori za oživitje rasti v obliki masivne porabe so sčasoma pripeljali do hudega porasta javnega dolga, ki je v letu 2014 znašal več kot 135 % BDP, kar Italijo uvršča na drugo mesto v EU - za Grčijo z javnim dolgom 174 %.<ref>{{navedi splet|title=Government debt increased to 93.9% of GDP in euro area and to 88.0% in EU28|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22072014-AP/EN/2-22072014-AP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> Pri tem je treba vedeti, da je za razliko od Grčije največji kos italijanskega javnega dolga v rokah njenih državljanov<ref>{{navedi splet |url=http://www.cnbc.com/id/37207942/Could_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers |title=Could Italy Be Better Off than its Peers? |publisher=CNBC |date=18.5.2010 |accessdate=30.5.2011 |archive-date=2011-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110430030613/http://www.cnbc.com/id/37207942/Could_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers |url-status=dead }}</ref> in raven zadolženosti gospodinjstev je veliko nižja od povprečja OECD.<ref>{{navedi splet|title=Household debt and the OECD's surveillance of member states|url=http://www.nationalbanken.dk/da/om_nationalbanken/oekonomisk_forskning/Documents/4_Household%20debt%20and%20the%20OECD%27s%20surveillance%20of%20member%20states%20by%20Christophe%20Andr%C3%A9.pdf|publisher=OECD Economics Department|accessdate=26.11.2014|archive-date=2015-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20150109041518/http://www.nationalbanken.dk/da/om_nationalbanken/oekonomisk_forskning/Documents/4_Household%20debt%20and%20the%20OECD%27s%20surveillance%20of%20member%20states%20by%20Christophe%20Andr%C3%A9.pdf|url-status=dead}}</ref> Globoke gospodarske razlike med severom in jugom države negativno vplivajo na že obstoječe sdružbeno-ekonomske probleme,<ref>{{navedi splet|title=Oh for a new risorgimento|url=http://www.economist.com/node/18780831|publisher=The Economist|accessdate=24.11.2014}}</ref> na primer na ogromno razliko v statističnem dohodku med severnimi in južnimi občinami.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia |title=Map of Italian "comuni"'s economy (click to enlarge and get details) |accessdate=2015-06-23 |archive-date=2015-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150405032750/http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia |url-status=dead }}</ref> Ameriški [[Indeks ekonomske svobode]] državo uvršča na 86. mesto na svetu<ref>{{navedi revijo|title=2014 Index of Economic Freedom|url=http://www.heritage.org/index/ranking|accessdate=24.11.2014|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916153902/http://www.heritage.org/index/ranking|url-status=dead}}</ref> zaradi neučinkovite državne birokracije, visoke stopnje korupcije, visokih davkov in javnih stroškov, ki predstavljajo približno polovico nacionalnega BDP.<ref name="economicfreedom" >{{navedi revijo|url=http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080503060552/http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archivedate=3.5.2008 |title=Index of Economic Freedom |publisher=The Heritage Foundation |accessdate=4.11.2008}}</ref> Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj"/> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<ref name="izvoz2016"/> === Infrastruktura === {{Glavni|Prometne zveze v Italiji}} [[Slika:Italia - mappa autostrade.svg|250px|right|thumb|Italijansko avtocestno omrežje]] Leta 2004 je prometni sektor v Italiji ustvaril promet v višini približno 119,4 milijard in zaposloval 935.700 ljudi v 153.700 podjetjih. Leta 2005 je bilo prijavljenih 34.667.000 [[Avto |avtomobilov]] (590 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in 4.015.000 tovornih vozil.<ref name="European Commission">{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DA-07-001/EN/KS-DA-07-001-EN.PDF|title=Panorama of Transport|format=PDF|author=European Commission|accessdate=3.5.2009}}</ref> [[Slika:Elettrotreno ETR.400.jpg|thumb|250px|Hitri vlak z največjo hitrostjo 400 km/h,<ref>{{navedi splet|title=Frecciarossa 1000 in Figures|url=http://www.fsitaliane.it/fsi-en/GROUP/Safety-and-Technology/Frecciarossa1000:-the-train-of-the-future/Frecciarossa-1000-in-Figures|publisher=Ferrovie dello Stato Italiane|accessdate=24.11.2014|archive-date=2014-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20141218192603/http://www.fsitaliane.it/fsi-en/GROUP/Safety-and-Technology/Frecciarossa1000%3A-the-train-of-the-future/Frecciarossa-1000-in-Figures|url-status=dead}}</ref> je najhitrejši vlak v Italiji in Evropi.]] Italijansko '''cestno omrežje''' sestoji iz 183.705 km državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih cest in 6629 km avtocest, ki so v javni lasti (delnice) in pod nadzorstvom finančnega holdinga Atlantia.<ref>Delnice ''Atlantia'' so za 43,2 % v lasti družine Benetton.</ref><ref name="#1">http://www.eurispes.eu/content/rapporto-italia-2011</ref> [[avtocesta|Avtoceste]] so štiripasovne v dolžini 4079,2 km in tripasovne na 1747,8 km; [[predor]]ov je 663 v skupni dolžini 808,4 km in trije mednarodni predori v dolžini 25,4 km; [[most]]ov in [[viadukt]]ov je 1590 v dolžini 996,3 km. Za oskrbo in popravila skrbi več podjetij; najpomembnejše je ANAS, [[delniška družba]] z edinim delničarjem državo, kateremu je zaupanih 938 km cest in 373 km priključkov. Avtoceste so označene s črko A in številko na zeleni podlagi, na primer A1 (avtocesta št. 1), ostale ceste so označene z dvema črkama in številko na modri podlagi, na primer SS 1 (državna cesta št. 1), SR 2 (deželna cesta št. 2), SP 3 (pokrajinska cesta št. 3), samo občinske ceste so na beli podlagi, na primer SC 4 (občinska cesta št. 4). Poleg tega so vse glavne ceste označene tudi z lastnim imenom, recimo SS 1 se imenuje ''Aurelia'', A 1 pa ''Autostrada del Sole''. '''Železniško omrežje''' je v lasti delniške družbe Ferrovie dello Stato, čigar edini delničar je država, kar pomeni, da je bilo podjetje sicer privatizirano po evropskih smernicah, vendar samo formalno. Zaposluje okoli 70.000 oseb. Leta 2008 bilo skupaj dolgo 16.529 km, od tega je bilo 11.727 km elektrificiranih, po njem pa je vozilo 4802 lokomotiv in motornih vlakov.<ref name="#1"/> '''Pristanišč''' je 352, od katerih je 45 jezerskih, ostala so morska. Večinoma gre za manjše ribiške in turistične pristane, uradno je samo 43 pristanišč, ki lahko sprejemajo večje ladje. Najpomembnejše je [[Genova|genovsko]] pristanišče, ki je največje v državi in drugo največje v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]]. Kljub temu ga v trgovskem prometu prekaša [[Trst|Tržaško]] pristanišče, predvsem zaradi modernega kontejnerskega terminala, ki ga uvršča takoj za [[Koper|Koprom]] v sam vrh jadranskih pristanišč. Trgovsko floto sestavlja 581 ladij.<ref>[http://www.movingitalia.it/traghetti/porti-in-italia.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Potniški promet v 47 večjih pristaniščih je leta 2011 skupno znašal 46 milijonov potnikov.<ref>[http://www.assoporti.it/sites/www.assoporti.it/files/statistiche/Movimenti_portuali_%202011_26giu12.pdf]{{Slepa povezava|date=september 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Omrežje '''celinskih plovnih poti''' je leta 2002 zajemalo 1477 km plovnih rek in kanalov. Leta 2012 je bilo v Italiji na voljo 129 '''letališč''',<ref>[http://www.flightproject.it/wp-content/uploads/2013/02/Lista-aerodromi-Italiani.pdf]{{Slepa povezava|date=junij 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> od teh 49 mednarodnih (vključno z dvema vozliščema, [[letališče Milano-Malpensa|Malpensa]] v Milanu in [[letališče Roma-Fiumicino|Fiumicino]] v Rimu), 47 za notranji promet, 2 helikopterski in 1 hidroplansko letališče in 30 privatnih letališč; omeniti le treba tudi 229 privatnih prostorov (na primer na nebotičnikih) za helikopterski promet, od katerih je 66 last zdravstvenih ustanov.<ref>{{Navedi splet |url=http://moduliweb.enac.gov.it/Applicazioni/avioeli/avio_01.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2016-01-31 |archive-date=2016-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160104213223/http://moduliweb.enac.gov.it/Applicazioni/avioeli/avio_01.asp |url-status=dead }}</ref> Leta 2005, ko se je potniški promet najbolj razvil vsled pogojev "low cost", je Italija imela na voljo civilno zračno floto približno 389.000 enot,<ref name="European Commission"/> kar vključuje velika linijska letala (samo Alitalia jih ima danes (2018), po občutnem skrčenju zadnjih let, 109 v istočasni uporabi), ne-linijska letala na dolge razdalje, manjša "čarter" letala in privatna letala. Kljub tem številkam se Italija ne odlikuje po posebni skrbi za razvoj prometne infrastrukture. Posebno južni predeli države so v tem pogledu hudo zaostali v primerjavi z drugimi evropskimi državami.<ref> [http://www.camcom.gov.it/cdc/id_pagina/26/id_tema/x/id_cp/496/id_ui/3444/id_prov/x/id_ateco/x/t_p/Francesco-Bettoni--Un-Focus-sulle-infrastrutture-italiane.htm] </ref> Italija mora uvoziti približno 80 % svojih potreb po energiji.<ref>{{navedi splet|title=Energy imports, net (% of energy use)|url=http://data.worldbank.org/indicator/EG.IMP.CONS.ZS|publisher=Svetovna banka|accessdate=24.11.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DK-08-001/EN/KS-DK-08-001-EN.PDF|title=Energy, transport and environment indicators|author=Eurostat|accessdate=10.5.2009}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-GH-09-001/EN/KS-GH-09-001-EN.PDF|title=Panorama of energy|author=Eurostat|accessdate =10.5.2009}}</ref> === Znanost in tehnologija === {{Glavni|Znanost in tehnologija v Italiji}} [[Slika:Francesco Redi.jpg|thumb|left|Francesco Redi, ustanovitelj eksperimentalne biologije, znan kot oče moderne parazitologije.<ref name= ami>{{navedi revijo|author= Roncalli Amici R|title= The history of Italian parasitology|url= http://his.library.nenu.edu.cn/upload/soft/haoli/114/367.pdf|journal= Veterinary Parasitology|volume= 98|issue= 1–3|pages= 3–10|year= 2001|pmid= 11516576|doi= 10.1016/S0304-4017(01)00420-4|access-date= 2015-06-24|archive-date= 2013-10-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20131023060404/http://his.library.nenu.edu.cn/upload/soft/haoli/114/367.pdf|url-status= dead| issn=0304-4017 }}</ref><ref name= mehl>{{navedi knjigo |author= Mehlhorn H|title= Encyclopedia of Parasitology, Volumes 1-2|url= http://books.google.co.in/books?id=Jpg1ysgVn-AC&pg|journal= Veterinary Parasitology | pages=610 |edition=3 |year=2008 |publisher= Springer-Verlag |isbn= 3540489940}}</ref>]] [[Slika:Justus Sustermans - Portrait of Galileo Galilei, 1636.jpg|thumb|upright|Galileo je znan kot eden od očetov današnje znanosti.<ref name="Einstein">{{navedi knjigo|last=Weidhorn|first=Manfred|title=The Person of the Millennium: The Unique Impact of Galileo on World History|url=https://archive.org/details/personofmillenni0000weid|year=2005|publisher=iUniverse|isbn=0-595-36877-8|page=[https://archive.org/details/personofmillenni0000weid/page/155 155]}}</ref><ref name="Einstein"/><ref name=finocchiaro2007>Finocchiaro (2007)</ref><ref>{{navedi revijo|title=Galileo and the Birth of Modern Science|last=Hawking |first=Stephen |authorlink=|journal=American Heritage's Invention & Technology|year=2009|volume=24|issue=1|pages=36}}</ref>]] Italijanska znanstvena skupnost je zaslužna za številna pomembna odkritja v fiziki in v drugih vedah. Med [[Renesansa|renesanso]] so italijanski učenjaki, kot so [[Leonardo da Vinci]] (1452–1519), [[Michelangelo]] (1475–1564) in [[Leon Battista Alberti]] (1404–1472), pomembno prispevali na različnih področjih, med drugim na področju biologije, arhitekture in gradbeništva. [[Galileo Galilei]] (1564–1642), [[fizik]], [[matematik]] in [[astronom]], je igral pomembno vlogo v znanstveni revoluciji 16. stoletja. Njegovi dosežki so med drugim ključne izboljšave [[teleskop]]a in posledično astronomskih opazovanj ter končno zmagoslavje [[Nikolaj Kopernik|kopernikovstva]] nad [[Ptolemaj|ptolemajevim modelom]]. Tudi drugi astronomi, kot sta bila [[Giovanni Domenico Cassini]] (1625–1712) in [[Giovanni Schiaparelli]] (1835–1910), so bili med očeti številnih pomembnih odkritij o [[Osončje|osončju]]. Z matematiko se je [[Joseph Louis Lagrange]] (rojen kot Giuseppe Lodovico Lagrangia, 1736–1813) udejstvoval že pred svojim odhodom iz Italije. [[Fibonacci]] (pribl. 1170 – pribl. 1250), in [[Gerolamo Cardano]] (1501–1576) sta zaslužna za temeljne dosežke v matematiki. Svet se ima [[Luca Pacioli]]ju zahvaliti za osnove [[računovodstvo|računovodstva]]. Fizik [[Enrico Fermi]] (1901-1954), Nobelov nagrajenec, je vodil ekipo v Čikagu, ki je razvila [[Chicago Pile-1|prvi jedrski reaktor]] in je znan po številnih drugih prispevkih na področju fizike, kot je recimo njegov delež pri razvoju [[kvantna mehanika|teoriji kvantne mehanike]]. Številni italijanski fiziki so bili prisiljeni zapustiti Italijo leta 1930 zaradi fašističnih zakonov proti Judom, recimo [[Emilio G. Segre]] (1905–1989) (ki je odkril elementa [[tehnecij]] in [[astat]] ter [[antiproton]]),<ref>Lucia Orlando, "Physics in the 1930s: Jewish Physicists' Contribution to the Realization of the" New Tasks" of Physics in Italy." ''Historical studies in the physical and biological sciences'' (1998): 141-181. [Http://www.jstor.org/stable/27757806 v JSTOR] </ref> in [[Bruno Rossi]] (1905–1993), pionir na področju kozmičnih žarkov in rentgenske astronomije. Drugi ugledni fiziki so tudi [[Amedeo Avogadro]] (najbolj znan po svojih prispevkih k [[molekularna teorija|molekularni teoriji]], kot sta [[Avogadrov zakon]] in [[Avogadrova konstanta]]), [[Evangelista Torricelli]] (izumitelj [[barometer|barometra]]), [[Alessandro Volta]] (izumitelj [[električni akumulator|električnega akumulatorja]]), [[Guglielmo Marconi]] (izumitelj [[radio|radija]]), [[Ettore Majorana]] (znan po [[Majorana Fermion|Majoranovih fermionih]]), [[Carlo Rubbia]] ([[Nobelova nagrada za fiziko]] leta 1984 za dela, ki so vodila odkritja [[delci W in Z|delcev W in Z]] v [[CERN]]u). V biologiji je [[Francesco Redi]] kot prvi izpodbil teorijo spontane generacije z dokazom, da črvi izvirajo iz mušjih jajčec, in podrobno opisal 180 zajedavcev; [[Marcello Malpighi]] je ustanovitelj [[mikroskopska anatomija|mikroskopske anatomije]], [[Lazzaro Spallanzani]] pa je avtor pomembnih raziskav na področju delovanja teles, razmnoževanja živali in teorije celic. [[Camillo Golgi]], katerega mnogi dosežki vključujejo odkritje [[Golgijev kompleks|Golgijevega kompleksa]], je utrl pot teoriji o nevronih, [[Rita Levi-Montalcini]] pa je odkrila [[živčni rastni faktor]] (za to odkritje je leta 1986 dobila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]). V kemiji je [[Giulio Natta]] prejel leta 1963 [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]] leta za svoje delo na visokih [[polimer]]ih. [[Giuseppe Occhialini]] je prejel [[Wolfova nagrada za fiziko|Wolfovo nagrado za fiziko]] za odkritje [[pion]]ski ali pi -[[mezon]]ski razpad leta 1947. [[Ennio de Giorgi]] je 1990 prejel [[Wolfova nagrada za matematiko|Wolfovo nagrado za matematiko]] za svojo rešitev [[Bernsteinov problem |Bernsteinovega problema]] o [[minimalne površine|minimalnih površinah]] in [[Hilbertovi problemi |19. Hilbertovega problema]] o regularnosti rešitev za [[eliptične parcialne diferencialne enačbe]]. == Demografija == {{Glavni | Prebivalstvo Italije}} [[Slika:Map of population density in Italy (2011 census) alt colours.jpg|thumb|Zemljevid gostote prebivalstva v Italiji]] Ob koncu leta 2013 je imela Italija 60.782.668 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|title=National demographic balance, 2013|url=http://www.istat.it/it/files/2014/06/Bilanciodemografico_2013_def.pdf?title=Bilancio+demografico+nazionale+-+16%2Fgiu%2F2014+-+Testo+integrale.pdf|publisher=ISTAT|accessdate=1.10.2014}}</ref> Gostota prebivalstva na osnovi tega števila - 202 prebivalca/km² – je višja kot v večini zahodnoevropskih držav, vendar je porazdelitev prebivalstva zelo neenakomerna. Najgosteje poseljena območja so [[Padska nižina]] (kjer živi skoraj tretjina prebivalstva) in metropolitanska območja Rima in Neaplja; obširna področja, kot so višja področja Alp in Apeninov, planote Basilicata in otok Sardinija, pa so zelo redko poseljena. Prebivalstvo Italije se je v 20. stoletju skoraj podvojilo, vendar je bila rast zelo neenakomerna zaradi obsežnih migracij s podeželja na jugu v industrijska mesta na severu, katerih vzrok je bil [[italijanski gospodarski čudež]] v letih 1950–60. Visoke ravni rodnosti in števila rojstev so trajale do leta 1970. Kasneje so začele dramatično upadati, kar je imelo za posledico hitro staranje prebivalstva. Ob koncu dvajsetega stoletja je bil eden od petih v Italiji starejši od 65 let.<ref>{{navedi splet |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-072/EN/KS-SF-08-072-EN.PDF|title=Ageing characterises the demographic perspectives of the European societies – Issue number 72/2008|author=EUROSTAT|accessdate=28.4.2009}}</ref> V zadnjih letih je Italija sicer doživela precejšnjo porast rodnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_1.pdf|title=Crude birth rates, mortality rates and marriage rates 2005–2008|author=ISTAT|accessdate=10.5.2009|language=it}}</ref> Splošna stopnja rodnosti se je z rekordno nizke ravni leta 1995 z 1,18 otroka na žensko v letu 2008 dvignila na 1,41.<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_4.pdf |title=Average number of children born per woman 2005–2008|author=ISTAT|accessdate=3.5.2009|language=it}}</ref> Po pričakovanjih bo rodnost dosegla leta 2030 1,6-1,8 otroka na žensko.<ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/uniprev2011/index.html?lingua=ita |title=Previsioni della popolazione, 2011 - 2065, dati al 1° gennaio |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=12.3.2013 |archive-date=2013-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306125456/http://demo.istat.it/uniprev2011/index.html?lingua=ita |url-status=dead }}</ref> Od konca 19. stoletja vse do 1960. je Italija bila država množičnega [[migracije|izseljevanja]]. V letih 1898–1914, ko je [[italijansko izseljevanje]] doseglo vrhunec, se je vsako leto izselilo približno 750.000 Italijanov.<ref>{{navedi splet |url=http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey= |title=Causes of the Italian mass emigration |publisher=ThinkQuest Library |date=15.8.1999 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090701010600/http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey= |archivedate=2009-07-01 |accessdate=11.8.2014 |url-status=live }}</ref> Skupno je zapustilo domovino več kot 25 milijonov Italijanov; gre za največjo množično migracijo sodobnih časov.<ref>Favero, Luigi e Tassello, Graziano. ''Cent'anni di emigrazione italiana (1861 - 1961)'' Introduction</ref> Dandanes tako šteje [[Italijansko izseljevanje#Današnja statistika|italijanska diaspora]] več kot 4,1 milijona državljanov;<ref name= aire >[http://www.interno.it/mininterno/export/sites/default/it/sezioni/servizi/legislazione/elezioni/0947_2010_02_01_DM27012010.html Statistiche del Ministero dell'Interno]</ref> če upoštevamo osebe popolnoma ali delno italijanskega rodu, živi izven Italije najmanj 60 milijonov ljudi, predvsem v Argentini,<ref>{{navedi splet |url=http://www.asteriscos.tv/dossier-3.html |title=Unos 20 millones de personas que viven en la Argentina tienen algún grado de descendencia italiana |accessdate=27.6.2008 |last=Lee |first=Adam |date=3.4.2006|language=es}}</ref> Braziliji,<ref>[http://www.consultanazionaleemigrazione.it/itestero/Gli_italiani_in_Brasile.pdf Consulta Nazionale Emigrazione. Progetto ITENETs – “Gli italiani in Brasile”; str. 11, 19] . Pridobljeno 10.9.2008.</ref> Urugvaju,<ref>{{navedi splet|url=http://www.hotelsclick.com/hoteles/UY/Uruguay-DEMOGRAF%C3%ADA-5.html|title=Ethnic origins, 2006 counts, for Uruguay, provinces and territories – 20% sample data|accessdate=2015-06-26|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511132255/http://www.hotelsclick.com/hoteles/UY/Uruguay-DEMOGRAF%C3%ADA-5.html|url-status=dead}}</ref> Venezueli,<ref>Santander Laya-Garrido, Alfonso. ''Los Italianos forjadores de la nacionalidad y del desarrollo economico en Venezuela''. Editorial Vadell. Valencia, 1978</ref> Združenih državah Amerike,<ref>{{navedi splet |author=American FactFinder, United States Census Bureau |url=http://factfinder.census.gov/servlet/IPTable?_bm=y&-reg=ACS_2006_EST_G00_S0201:543;ACS_2006_EST_G00_S0201PR:543;ACS_2006_EST_G00_S0201T:543;ACS_2006_EST_G00_S0201TPR:543&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201PR&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201T&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201TPR&-ds_name=ACS_2006_EST_G00_&-TABLE_NAMEX=&-ci_type=A&-redoLog=true&-charIterations=047&-geo_id=01000US&-geo_id=NBSP&-format=&-_lang=en |title=U.S Census Bureau – Selected Population Profile in the United States |publisher=American FactFinder, United States Census Bureau |accessdate=30.5.2011 |archive-date=2020-02-12 |archive-url=https://archive.today/20200212043917/http://factfinder.census.gov/servlet/IPTable?_bm=y&-reg=ACS_2006_EST_G00_S0201:543;ACS_2006_EST_G00_S0201PR:543;ACS_2006_EST_G00_S0201T:543;ACS_2006_EST_G00_S0201TPR:543&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201PR&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201T&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201TPR&-ds_name=ACS_2006_EST_G00_&-TABLE_NAMEX=&-ci_type=A&-redoLog=true&-charIterations=047&-geo_id=01000US&-geo_id=NBSP&-format=&-_lang=en |url-status=dead }}</ref> Kanadi,<ref>{{navedi splet |url=http://www12.statcan.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000 |title=Ethnic origins, 2006 counts, for Canada, provinces and territories – 20% sample data |accessdate=2015-06-26 |archive-date=2009-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091101151108/http://www12.statcan.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000 |url-status=dead }}</ref> Avstraliji<ref>{{navedi splet|url=http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/ViewData?action=404&documentproductno=0&documenttype=Details&order=1&tabname=Details&areacode=0&issue=2006&producttype=Census%20Tables&javascript=true&textversion=false&navmapdisplayed=true&breadcrumb=LPTD&&collection=Census&period=2006&productlabel=Ancestry%20by%20Country%20of%20Birth%20of%20Parents%20-%20Time%20Series%20Statistics%20(2001,%202006%20Census%20Years)&producttype=Census%20Tables&method=Place%20of%20Usual%20Residence&topic=Ancestry&|title=20680-Ancestry by Country of Birth of Parents – Time Series Statistics (2001, 2006 Census Years) – Australia|publisher=Australian Bureau of Statistics|date=27.6.2007|accessdate=30.12.2008|archive-date=2007-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20071001032237/http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/ViewData?action=404&documentproductno=0&documenttype=Details&order=1&tabname=Details&areacode=0&issue=2006&producttype=Census%20Tables&javascript=true&textversion=false&navmapdisplayed=true&breadcrumb=LPTD&&collection=Census&period=2006&productlabel=Ancestry%20by%20Country%20of%20Birth%20of%20Parents%20-%20Time%20Series%20Statistics%20%282001%2C%202006%20Census%20Years%29&producttype=Census%20Tables&method=Place%20of%20Usual%20Residence&topic=Ancestry&|url-status=dead}}</ref> in Franciji.<ref>Cohen, Robin . (1995). ''[http://books.google.com/books?id=BLo2RqGdv_wC&pg=PA143&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The Cambridge survey of world migration]''. Cambridge University Press, str. 143. ISBN 0-521-44405-5</ref> === Metropolitanska mesta === {| class="wikitable sortable" style="text-align:left;" |- style="font-size:100%; text-align:center;" ! Metropolitansko mesto ! Površina (km²) ! Št. prebivalcev (januar 2019) ! gostota (/km²) ! Datum |- | '''[[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎]]'''<br>''[[Rim]]'' | align=right|5.352 | align=right|4.342.212 | align=right|811 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Milano]]'''<br>''[[Milano]]'' | align=right|1.575 | align=right|3.250.315 | align=right|2.064 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Neapelj]]'''<br>''[[Neapelj]]'' | align=right|1.171 | align=right|3.084.890 | align=right|2.634 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Torino]]'''<br>''[[Torino]]'' | align=right|6.829 | align=right|2.259.523 | align=right|331 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Palermo]]'''<br>''[[Palermo]]'' | align=right|5.009 | align=right|1.252.588 | align=right|250 | align=center|4. avgust 2015 |- | '''[[Metropolitansko mesto Bari]]'''<br>''[[Bari]]'' | align=right|3.821 | align=right|1.251.994 | align=right|328 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Catania]]'''<br>''[[Catania]]'' | align=right|3.574 | align=right|1.107.702 | align=right|310 | align=center|4. avgust 2015 |- | '''[[Metropolitansko mesto Firence]]'''<br>''[[Firence]]'' | align=right|3.514 | align=right|1.011.349 | align=right|288 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Bologna]]'''<br>''[[Bologna]]'' | align=right|3.702 | align=right|1.014.619 | align=right|274 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Genova]]'''<br>''[[Genova]]'' | align=right|1.839 | align=right|841.180 | align=right|457 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Benetke]]'''<br>''[[Benetke]]'' | align=right|2.462 | align=right|853.338 | align=right|347 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Messina]]'''<br>''[[Messina]]'' | align=right|3.266 | align=right|626.876 | align=right|192 | align=center|4. avgust 2015 |- | '''[[Metropolitansko mesto Reggio Calabria]]'''<br>''[[Reggio Calabria]]'' | align=right|3.183 | align=right|548.009 | align=right|172 | align=center|3. april 2014 |- | '''[[Metropolitansko mesto Cagliari]]'''<br>''[[Cagliari]]'' | align=right|1.248 | align=right|431.038 | align=right|345 | align=center|4. februar 2016 |- |} Treba je opozoriti na to, da se je ustanovitev metropolitanske regije Reggio Calabria preložila na leto 2016, ker je bil mestni svet Reggio Calabria ukinjen.<ref>{{navedi splet|title=LEGGE 7 aprile 2014, n. 56, Art. 18|url=http://www.gazzettaufficiale.it/eli/id/2014/4/7/14G00069/sg|website=www.gazzettaufficiale.it|publisher=Gazzetta ufficiale|accessdate=25.5.2015|language=it}}</ref> === Slovenci v Italiji === {{glavni|Slovenska manjšina v Italiji}} Slovenska zamejska skupnost se je začela oblikovati leta 1866 s priključitvijo [[Benečija|Benečije]] [[iredentizem|iredentistični]] Italiji, medtem ko so druga poselitvena območja Slovencev ostala v skupni avstro-ogrski državi do konca prve svetovne vojne. Rapalska pogodba 1920 med Italijo in [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] je tudi slovensko [[Primorje]] dodelila Italiji, s tem pa večinoma slovensko prebivalstvo podvrgla italijanizaciji, ki je svoj višek dosegla s [[italijanski fašizem|fašističnimi]] ukrepi v [[1930.|tridesetih letih]]. Med drugo svetovno vojno je bilo ozemlje na skrajnem vzhodu Italije ena od vročih točk konflikta. Po vojni je po italijansko-jugoslovanski mejni črti potekala tudi meja med [[kapitalizem|kapitalizmom]] in [[socializem|socializmom]], vendar kapitalistično gospodarstvo slovenski skupnosti, ki je ostala onkraj meja Jugoslavije, ni prineslo blaginje, saj je bila slovenska manjšina obravnavana kot morebitna [[peta kolona]] jugoslovanske politike. Četudi je po ozemlju potekala tako imenovana ''železna zavesa'', je bila to ena najbolj odprtih meja v razdeljeni [[Evropa|Evropi]]. Vsled tega je obmejna skupnost gospodarsko uspevala le zaradi možnosti posredovanja pri blagovni menjavi med državama. Konec hladne vojne in [[osamosvojitev Slovenije]] sta spremenila politične okoliščine in prinesla nove možnosti čezmejnega sodelovanja oz. povezovanja manjšine z matico.<ref name="Bajc 2004">{{navedi knjigo |last=Bajc |first=Gorazd |authorlink= |year=2004 |title=Na oni strani meje - Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004 |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |location=Koper |id= |cobiss=217491968}}</ref> V Italiji živi, poleg slovenske manjšine, še ena slovanska skupnost: [[Moliški Hrvati]], potomci [[Hrvati|Hrvatov]], ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju. === Etnične skupine === {{Main| Priseljevanje v Italijo}} {{Tortni diagram | caption = Sestava tuje populacije v Italiji:<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/it/files/2011/09/ReportStranieriResidenti.pdf?title=Stranieri+residenti+in+Italia+-+22/set/2011+-+Testo+integrale.pdf|title=La popolazione straniera residente in Italia |publisher=ISTAT|date=22.9.2011|accessdate=23.1.2013|language=it}}</ref> | label1 = [[Evropska unija]] | value1 = 29,2 | color1 = #008 | label2 = evropske države (izven EU) | value2 = 24,2 | color2 = #08f | label3 = [[Severna Afrika]] | value3 = 14,9 | color3 = #ff9b00 | label4 = [[Južna Azija]] | value4 = 8,8 | color4 = green | label5 = [[Vzhodna Azija]] | value5 = 8,0 | color5 = yellow | label6 = [[Latinska Amerika]] | value6 = 7,7 | color6 = red | label7 = Podsaharska Afrika | value7 = 6,7 | color7 = #9b3300 | label8 = Drugo | value8 = 0,5 | color8 = white }} {| class="wikitable sortable" style="float:right margin:10px" |+Priseljenci po državi ! Država !! 2013 <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/str2013/index_e.html|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=ISTAT}}</ref> |- | {{ROU}} || 1.081.400 |- | {{ALB}} || 495.709 |- | {{MAR}} || 454.773 |- | {{CHN}} || 256.846 |- | {{UKR}} || 219.050 |- | {{PHL}} || 162.655 |- | {{MDA}} || 149.434 |} Po letu 1980 je do takrat jezikovno in kulturno homogena družba Italije začela pritegovati velike tokove tujih priseljencev.<ref>{{navedi knjigo|last1=Allen|first1=Beverly|title=Revisioning Italy national identity and global culture|url=https://archive.org/details/revisioningitaly00alle|date=1997|publisher=University of Minnesota Press|location=Minneapolis|isbn=978-0816627271|page=[https://archive.org/details/revisioningitaly00alle/page/n181 169]}}</ref> Danes gre za približno 4,9 milijona tujih rezidentov,<ref>{{navedi splet|title=Resident Foreigners on 1st January by age and sex Year 2014|url=http://demo.istat.it/strasa2014/index_e.html|publisher=ISTAT|accessdate=1.10.2014|archive-date=2017-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170519061935/http://demo.istat.it/strasa2014/index_e.html|url-status=dead}}</ref> kar predstavlja približno 8,1 % celotnega prebivalstva, med njimi več kot pol milijona otrok, rojenih v Italiji s tujim staršem - drugi generaciji priseljencev; pri tem so izključeni tuji državljani, ki so naknadno pridobili italijansko državljanstvo (v letu 2008 53.696 oseb).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20091008_00/testointegrale20091008.pdf|title=La popolazione straniera residente in Italia al 1° gennaio 2009|publisher=ISTAT|pages=1–3|trans-title=The Foreign Population Resident in Italy on 1 January 2009|date=8.10.2009|accessdate=27.10.2009|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723083713/http://www.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20091008_00/testointegrale20091008.pdf|url-status=dead|language=it}}</ref> Uradne številke tudi ne vključujejo nezakonitih priseljencev, katerih število je zelo težko določiti; v letu 2008 se njihovo število ceni na najmanj 670.000.<ref>Elisabeth Rosenthal, "[http://www.boston.com/news/world/europe/articles/2008/05/16/italy_cracks_down_on_illegal_immigration/ Italy cracks down on illegal immigration]". [[The Boston Globe]] (16.5.2008).</ref> Po padcu [[berlinski zid|berlinskega zidu]] in po nedavnih širitvah Evropske unije so glavni valovi priseljencev izvirali iz nekdanjih socialističnih držav srednje in vzhodne Evrope (zlasti [[Romunija|Romunije]], Albanije, [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]). Drugo najpomembnejše področje priseljevanja v Italiji je vedno bila sosednja Severna Afrika (predvsem [[Maroko]], Egipt in [[Tunizija]]), z visokimi števili kot posledico [[arabska pomlad|arabske pomladi]]. Poleg tega v zadnjih letih narašča migracija z Daljnega vzhoda (predvsem iz [[Ljudska republika Kitajska |Kitajske]]<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6550725.stm "Milan police in Chinatown clash"]. BBC News (13.4.2007).</ref> in [[Filipini|Filipinov]]) ter Latinske Amerike. Trenutno je približno milijon [[romunska diaspora|romunskih]] državljanov (približno desetina med njimi so [[Romi]])<ref>"[http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=42404 EUROPE: Home to Roma, And No Place for Them] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305064429/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=42404|date=2012-03-05}}". [[Inter Press Service| IPS]] ipsnews.net.</ref> uradno registriranih v Italiji, tako da gre za najpomembnejšo posamezno državo izvora, sledijo [[Albanci]] in [[Maroko|Maročani]] s približno 500.000 ljudi vsak. Število neregistriranih Romunov je težko oceniti, ocena iz 2007 govori o pol milijona ali več.<ref>{{navedi splet |url=http://www.birn.eu.com/en/111/15/5745/ |title=Balkan Investigative Reporting Network |publisher=Birn.eu.com |date=8.11.2007 |accessdate=4.11.2008 |archive-date=2008-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081029110649/http://www.birn.eu.com/en/111/15/5745/ |url-status=dead }}</ref>{{efn|Romunsko poročilo Mitrica iz oktobra 2005 navaja, da živi v Italiji 1.061.400 [[Romuni|Romunov]], kar znaša 37 % od 2.8&nbsp;milijonov priseljencev v to deželo <ref>Mitrica, Mihai. [https://web.archive.org/web/20071023072029/http://evz.ro/article.php?artid=201813 Un milion de romani s-au mutat in Italia]. ''Evenimentul Zilei'', 31.10.2005. Pridobljeno 11.4.2006. {{ikona it}}</ref> vendar pa ni jasno, od kod ocena in kako resno jo jemati.}} Konec desetletja 1990-2000 so tujci izvirali iz naslednjih področij: 54 % iz Evrope, 222 % iz Afrike, 16 % Azije, 8 % iz obeh Amerik in 0,6 % iz Oceanije. Porazdelitev priseljencev po Italiji je zelo neenakomerna: 87 % priseljencev živi v severnih in osrednjih delih države (najbolj ekonomsko razvitih območjih), v južni polovici polotoka jih živi le 13 %. === Jeziki === {{Main | Jeziki v Italiji | Italijanščina}} [[Slika:Linguistic map of the Italian language.svg|thumb|375px|Geografska razdelitev italijanskega jezika v svetu: {{legend|#0c5eb1|materni jezik}} {{legend|#9fceff|drugotni ali ne-uradni jezik}} {{legend|#00ff00|italijanske manjšine}}]] [[Slika:Maschito bilingual.jpg|250px|right|thumb|Dvojezičnost v kraju [[Maschito]] v [[Bazilikata|Bazilikati]] z albansko manjšino]] Uradni jezik Italije je [[italijanščina]]. Po oceni ISTAT ima 64 milijonov prebivalcev italijanščino za materni jezik,<ref>[https://www.ethnologue.com/language/ita Italian language] Ethnologue.com</ref><ref name="europa2006">{{PDFlink|[http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_243_sum_en.pdf Eurobarometer – Europeans and their languages]|485&nbsp;KB}}, gebruar 2006</ref><ref>Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007</ref> skupno število italijansko govorečih, skupaj s tistimi, ki jim je drugi jezik, pa je približno 85 milijonov.<ref name="Italian language">[http://www2.le.ac.uk/departments/modern-languages/lal/languages%20at%20lal/italian Italian language] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502004444/http://www2.le.ac.uk/departments/modern-languages/lal/languages%20at%20lal/italian |date=2014-05-02 }} University of Leicester</ref> Italija ima številna regionalna narečja,<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297241/Italian-language |title=Italian language – Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date=3.11.2008 |accessdate=19.11.2009}}</ref> vendar pa so se, vzporedno z razvojem državnega sistema izobraževanja, razlike v pogovornem jeziku v 20. stoletju zmanjšale. V petdesetih in šestdesetih letih je prišlo do hitrejšega poenotenja zaradi gospodarske rasti in vzpona množičnih medijev in televizije (državna radiotelevizija [[RAI]] je pomagala oblikovati standardno italijanščino). Pravno je priznanih več manjšinskih jezikov: [[albanščina]], [[katalonščina]], [[nemščina]], [[grščina]], [[slovenščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], frankoprovansalščina ali [[arpitanščina]], [[furlanščina]], [[ladinščina]], [[okcitanščina]] in [[Sardinija (dežela)#Jezik|sardinščina]] (Zakon št. 482 z dne 15. december 1999).<ref>{{navedi splet|title=Legge 15 Dicembre 1999, n. 482 "Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche " pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 297 del 20 dicembre 1999|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|publisher=Italian Parliament|accessdate=2.12.2014|archive-date=2015-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512051856/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|url-status=dead}}</ref> Francoščina je so-uradni jezik v [[Dolina Aoste|Dolini Aoste]] – čeprav gre v resnici za arpitanščino.<ref>[L.cost. 26 febbraio 1948, n. 4, Statuto speciale per la Valle d'Aosta</ref> Nemščina ima isti status v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]], poleg nje pa tudi ladinščina v nekaterih delih [[Bolzano (pokrajina)|te pokrajine]] in v nekaterih delih sosednjega [[Trento (pokrajina)|Trentina]].<ref>L.cost. 26 febbraio 1948, n. 5, Statuto speciale per il Trentino-Alto Adige</ref> Slovenščina je so-uradni jezik v pokrajinah [[Tržaška pokrajina|Trst]], [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] in [[Videmska pokrajina|Videm]].<ref>L.cost. 31 gennaio 1963, n. 1, Statuto speciale della Regione Friuli Venezia Giulia]</ref> Med manjšinske jezike niso vključena takoimenovana »italijanska narečja«, ki so [[emilijanščina]], [[ligurščina]], [[lombardščina]], [[napoletanščina]], [[piemontščina]], [[romanjolščina]], [[beneščina]] in [[Sicilija (dežela)#Jezik|sicilščina]]. Že uradno poimenovanje te skupine daje razumeti, da jih Italijanska republika pravno ne priznava kot samostojne jezike, čeprav so nekateri izmed njih, na primer sicilščina, popolnoma razvite in zgodovinsko avtohtone govorice. Niti ni zadostni razlog za vključitev teh jezikov med manjšinske jezike njihov ne-italski izvor, kot na primer v slučaju lombardščine, ki je galo-romanski jezik. Zaradi občutnega priseljevanja zadnjih let ima Italija številne prebivalce, katerih materni jezik ni italijanščina. Po [[Istat |italijanskem državnem inštitutu za statistiko]] je [[romunščina]] najpogostejši materni jezik med tujimi prebivalci v Italiji: skoraj 800.000 ljudi govori kot prvi jezik romunščino (21,9 % vseh tujih prebivalcev, starih 6 let in več). Drugi prevladujoči materni jeziki so [[arabščina]] (govori jo več kot 475.000 ljudi; 13,1 % tujih prebivalcev), albanščina (380.000 oseb) in [[kitajščina]] (255.000 ljudi). Drugi jeziki v Italiji so med drugim [[ukrajinščina]], [[hindi]], [[poljščina]] in [[tamilščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.istat.it/en/archive/129304|title=Linguistic diversity among foreign citizens in Italy |publisher=ISTAT|accessdate=27.7.2014}}</ref> === Vera === {{Main | Vera v Italiji}} [[Slika:San Giovanni in Laterano - Rome.jpg|thumb|[[Bazilika Janeza Laterana]], [[katedrala]] [[rimske škofije]] in eden od [[papež]]evih sedežev]] Italijanska ustava določa, da so vse religije enakopravne, kar uvršča Italijo med [[laik|laične]] države, to je tiste, ki se niso opredelile za uradno [[državna religija|državno religijo]], vendar je večina državljanov rimokatoliške vere.<ref>{{navedi novice|title=Catholicism No Longer Italy`s State Religion|url=http://articles.sun-sentinel.com/1985-06-04/news/8501220260_1_italian-state-new-agreement-church|accessdate=7.9.2013|newspaper=Sun Sentinel|date=4.6.1985|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020143004/http://articles.sun-sentinel.com/1985-06-04/news/8501220260_1_italian-state-new-agreement-church|url-status=dead}}</ref> V letu 2010 je delež Italijanov, ki se istovetijo s katoliško vero, znašal 81,2 %.,<ref>{{navedi splet|title=The Global Catholic Population|url=http://www.pewforum.org/2013/02/13/the-global-catholic-population/|publisher=Pew Research Center|accessdate=24.8.2014}}</ref> od katerih 30,6 % aktivnih, medtem ko je bilo 18,5 % laikov (nereligioznih oseb).<ref> Eurispes: ''Rapporto Italia 2010''</ref> Državna ustava se za odnose z Vatikanom in rimokatoliško cerkvijo sklicuje na [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] s Kraljevino Italijo. Ti sporazumi so bili podpisani leta 1929 in so bili zadnjič izpopolnjeni leta 1984 s tako imenovanim Novim konkordatom, ki je samo prilagodil obstoječo zakonodajo republiškim razmeram. Lateranski sporazumi vključujejo medsebojno priznanje državnosti in meje, finančno vojno odškodnino Vatikanu in ''[[konkordat]]''. ''Konkordat'' (sporazum) je podrobna ureditev odnosov med Italijo in rimokatoliško cerkvijo. Z drugimi verskimi ustanovami ima Italija podobne ''konkordate'', imenovane ''dogovori''. Manjšinske krščanske vere v Italiji so med drugim [[Pravoslavje|pravoslavne]], [[Valdezijanci|valdezijanske]] in [[protestantstvo|protestantske]] skupnosti. Po oceni je v letu 2011 v Italiji živelo 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, ali 2,5 % prebivalstva;<ref>{{navedi knjigo|last1=Leustean|first1=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|date=2014|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-68490-3|page=723}}</ref> 0,5 milijona [[binkoštniki|binkoštnih]] kristjanov in [[evangeličani|evangeličanov]] (od tega je 0,4 milijona vernikov članov [[skupščine Boga|božjih skupnosti]]), 235.685 [[Jehove priče|Jehovih prič]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.cesnur.org/religioni_italia/t/testimoni_geova_02.htm |title=Le religioni in Italia: I Testimoni di Geova |trans-title=Religije v Italiji: Jehovove priče|publisher=Center for Studies on New Religions |accessdate=30.5.2011|language=it}}</ref> 30.000 valdezijancev,<ref>{{navedi splet |url=http://www.chiesavaldese.org/pages/storia/dove_viviamo.php |title=Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches) |publisher=Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches |accessdate=30.5.2011 |archive-date=2012-07-24 |archive-url=https://archive.today/20120724023747/http://www.chiesavaldese.org/pages/storia/dove_viviamo.php |url-status=dead |language=it}}</ref> 25.000 [[adventisti|adventistov]], 22.000 [[Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni|svetnikov poslednjih dni]], 15.000 baptistov (in okoli 5.000 svobodnih baptistov), 7.000 [[Luteranci|luterancev]], 4.000 [[Metodisti|metodistov]] (povezanih z Valdezijansko cerkvijo).<ref>{{navedi splet |url=http://www.oikoumene.org/en/member-churches/regions/europe/italy/evangelical-methodist-church-in-italy.html |title=World Council of Churches – Evangelical Methodist Church in Italy |publisher=World Council of Churches |accessdate=30.10.2010 |archive-date=2008-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080709033652/http://www.oikoumene.org/en/member-churches/regions/europe/italy/evangelical-methodist-church-in-italy.html |url-status=dead }}</ref> Ena od najstarejših, v Italiji uveljavljenih manjšinskih veroizpovedi je [[judovstvo]], Judje, ki so živeli v starodavnem Rimu že pred Kristusovim rojstvom. Stoletja dolgo so Judje, izgnani iz drugih držav, predvsem Španije, bili dobrodošli v Italiji. Vendar pa je v [[Holokavst]]u približno 20 % italijanskih Judov izgubilo življenje.<ref name=isbn0553343025>{{navedi knjigo|author=Dawidowicz, Lucy S.|title=The war against the Jews, 1933–1945|url=https://archive.org/details/waragainstjews00lucy|publisher=Bantam Books|location=New York|year=1986|isbn=0-553-34302-5|page=[https://archive.org/details/waragainstjews00lucy/page/403 403]}}</ref> Zaradi tega pomora in izseljevanja pred in po drugi svetovni vojni je v Italiji ostala le majhna skupnost okrog 28.400 Judov.<ref>{{navedi splet|title=THE JEWISH COMMUNITY OF ITALY Unione delle Comunita Ebraiche Italiane|url=http://www.eurojewcong.org/communities/italy.html|publisher=The European Jewish Congress|accessdate=25.8.2014}}</ref> [[Slika:Torino italian synagogue.JPG|250px|right|thumb|Notranjost sinagoge v [[Torino|Turinu]].]] Vse večje priseljevanje zadnjih dveh desetletij je spremljalo vse večje število nekrščanskih ver. V letu 2010 je v Italiji živelo 1,6 milijona muslimanov, kar pomeni 2,6 odstotka prebivalstva.<ref>{{navedi splet|title=The Global Catholic Population|url=http://www.pewforum.org/2011/01/27/future-of-the-global-muslim-population-regional-europe//|website=pewresearch.org|publisher=Pew Research Center|accessdate=24.8.2014}}</ref> Poleg tega je najti več kot 200.000 privrženci veroizpovedi s poreklom iz indijske podceline, med njimi kakih 70.000 [[Sikhi|Sikhov]] z 22 [[gurdwara|hurdawarami]] po vsej državi,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nriinternet.com/EUROPE/ITALY/2004/111604Gurdwara.htm |title=NRI Sikhs in Italy |publisher=Nriinternet.com |date=15.11.2004 |accessdate=30.11.2010}}</ref> 70.000 [[hindu]]jcev in 50.000 [[Budizem|budistov]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.buddhismo.it/ente.htm |title=Unione Buddhista Italiana – UBI: L'Ente |publisher=Buddhismo.it |date=18.8.2009 |accessdate=30.10.2010 |archive-date=2007-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070404034319/http://www.buddhismo.it/ente.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2005 je v Italiji po oceni živelo 4.900 [[bahá'í]]jev.<ref name="WCE-05">{{navedi splet|title = Most Baha'i Nations (2005)|work = QuickLists > Compare Nations > Religions >|publisher = The Association of Religion Data Archives|year = 2005|url = http://www.thearda.com/QuickLists/QuickList_40c.asp|accessdate = 30.1.2010|archive-date = 2010-04-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20100414021730/http://www.thearda.com/QuickLists/QuickList_40c.asp|url-status = dead}}</ref> Italijanska država, kot ukrep za zaščito verske svobode, odvaja delež dohodnine priznanim verskim skupnostim, v skladu z režimom »Osem promilov« (''Otto per mille''). Donacije so dovoljene za krščanske, judovske, budistične in hindujske skupnosti, islam pa je še vedno izključen, ker muslimanske skupnosti še niso podpisale konkordata z italijansko državo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Religion/?id=3.1.880028077 |title=Italy: Islam denied income tax revenue - Adnkronos Religion |publisher=Adnkronos.com |date=7.4.2003 |accessdate=2.6.2013}}</ref> Zavezanci, ki religij ne želijo financirati, prispevajo svoj delež v državni sistem blaginje.<ref>[http://documenti.camera.it/Leg16/dossier/Testi/BI0350.htm#_Toc278992388 Camera dei deputati Dossier BI0350]. Documenti.camera.it (10.3.1998). Pridobljeno 12.7.2013.</ref> === Izobraževanje === {{Main | Izobraževanje v Italiji}} [[Slika:Archiginnasio ora blu Bologna.jpg|thumb|[[Univerza v Bologni]], ustanovljena leta 1088, je najstarejša akademska institucija na svetu.]] Izobraževanje je v Italiji brezplačno in obvezno za starost 6-16 let<ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/06296l.htm|title=Law 27 December 2007, n.296|publisher=Italian Parliament|accessdate=30.9.2012|archive-date=2012-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20121206012402/http://www.camera.it/parlam/leggi/06296l.htm|url-status=dead}}</ref>. Sestoji iz petih faz: * vrtec (''Scuola dell'infanzia'' (pogovorno: ''Asilo'')) – 3 leta, neobvezen; * osnovna šola (''Scuola primaria'' (pogovorno: ''Scuola elementare'') – 5 let, obvezna; * nižja srednja šola (''Scuola secondaria di primo grado'' (pogovorno: ''Scuola media'')) – 3 leta, obvezna; * srednja šola (''Scuola secondaria di secondo grado'' (pogovorno: ''Scuola superiore'')) – 5 let, prvi dve obvezna; * univerza (''Università'' in ''Scuola superiore'').<ref>{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_20072008_EN_Complete.pdf |title=&#124; Human Development Reports |publisher=Hdr.undp.org |date= |accessdate=18.1.2014}}</ref> ''Scuole superiori'' so državne institucije enakopravne univerzam, ki zagotavljajo višjo stopnjo izobraževanja in raziskav na podiplomski ali post-doktorski ravni. [[Slika:Borromini SantIvo.jpg|thumb|left|upright|[[Rimska univerza La Sapienza|Univerza Sapienza]] v Rimu je po številu vpisanih največja univerza v Evropi.<ref>http://www.uniroma1.it/ateneo/chi-siamo</ref>]] Italija gosti široko paleto univerz, šol in akademij. [[Univerza v Bologni]], ustanovljena leta 1088, je verjetno najstarejša na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://virtualglobetrotting.com/map/universit-di-bologna-oldest-university-in-the-world/|title=Università di Bologna (oldest university in the world)|publisher=Virtual Globetrotting |date=21.10.2006 |accessdate=27.10.2009}}</ref> Leta 2009 je bila Univerza v Bologni glede na razvrstitveno lestvico univerz po [[Times]]u edina italijanska izobraževalna ustanova med prvimi 200 univerzami na svetu. Milanska [[Univerza Bocconi]] se (zlasti zaradi svojega programa [[MBA]]) na [[The Wall Street Journal|lestvici WSJ]] nahaja na 17. mestu po priljubljenosti med večjimi mednarodnimi podjetji.<ref>{{navedi splet |url=http://mba.sdabocconi.it/home/main.php?id=12001&ym=2007-09 |title=Conferenze, ospiti, news ed eventi legati agli MBA della SDA Bocconi – MBA SDA Bocconi |publisher=SDA Bocconi |accessdate=30.10.2010 |archive-date=2008-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080409123912/http://mba.sdabocconi.it/home/main.php?id=12001&ym=2007-09 |url-status=dead }}</ref> Tudi [[Forbes]] je uvrstil Bocconi na prvo mesto na svetu v kategoriji »Kaj dobite za svoj denar«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080508020611/http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc |archivedate=8.5.2008 |title=Gatech :: OIE :: GT Study Abroad Programs |publisher=Web.archive.org |accessdate=30.10.2010}}</ref> Maja 2008 je Bocconi na listi [[Financial Times]] prehitel več slovitih poslovnih šol in se uvrstil na 5. mesto v Evropi in na 15. mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.corriere.it/vivimilano/cronache/articoli/2008/05_Maggio/12/sda_bocconi.shtml |title=Sda Bocconi supera London Business School – ViviMilano |publisher=Corriere della Serra |date=12.11.2008 |accessdate=30.10.2010 |archive-date=2008-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080924222100/http://www.corriere.it/vivimilano/cronache/articoli/2008/05_Maggio/12/sda_bocconi.shtml |url-status=dead }}</ref> Med vrhunske univerze spadata tudi [[Politecnico di Milano]], ki je leta 2011 bil na 48. mestu na svetu med tehničnimi univerzami,<ref name=qs1>{{navedi splet|title=Politecnico di Milano - QS World University Rankings|url=http://www.topuniversities.com/institution/politecnico-di-milano|publisher=topuniversities.com|accessdate=8.2.2012}}</ref> ter [[Rimska univerza La Sapienza|La Sapienza]] v Rimu (leta 2005 na 33. mestu v Evropi<ref>{{navedi splet|url=http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080430202044/http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm|archivedate=30.4.2008 |title=Top 100 European Universities |publisher=Arwu.org |accessdate=27.10.2009}}</ref> in na 150. mestu na svetu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm |title=ARWU2008 |publisher=Arwu.org |accessdate=27.10.2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080822033350/http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm |archivedate = 22.8.2008}}</ref> Leta 2013 je po Centru za svetovne uvrstitve univerz La Sapienza bila na 62. mestu na svetu in na prvem mestu v Italiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cwur.org/top100.html|title=top100|publisher=Center for World University Rankings| year=2013 | accessdate=17.7.2013}}</ref> [[Milanska univerza]] (katere raziskovalne in izobraževalne dejavnosti so po dolgih letih razcveta začele dobivati mednarodna priznanja) je edina italijanska članica [[Liga evropskih raziskovalnih univerz|Lige evropskih raziskovalnih univerz]] (LERU), skupine okoli dvajsetih raziskovalno intenzivnih evropskih univerz. Dosegla je tudi druga odličja, kot je 1. mesto v Italiji in sedmo mesto v Evropi (lestvica ''Universiteit Leiden''). Po ''National Science Indicators'' (1981–2002), to je po podatkovni bazi člankov in njihovih citatov za več kot 90 držav, ki jo vzdržuje ''Research Services Group'', je Italija nad povprečjem (v smislu števila člankov z vsaj enim avtorjem iz Italije) v [[kozmologija|vesoljski znanosti]] (9,75 % od prispevkov po svetu izvira iz Italije), [[matematika|matematiki]] (5,51 %), [[računalništvo|računalništvu]], [[nevrologija|nevroloških znanostih]] in [[fizika|fiziki]]; najnižja, vendar še vedno nekoliko nad svetovnim povprečjem, je plodnost italijanske znanosti v [[družboslovje|družboslovju]], [[psihologija|psihologiji]] in [[psihiatrija|psihiatriji]] ter ekonomiji in poslovnih vedah.<ref name="sci" >{{navedi splet |author=Nancy Imelda Schafer, ISI |url=http://in-cites.com/research/2003/june_9_2003-1.html |title=SCI-BYTES: Science in Italy, 1998–2002 |publisher=In-cites.com |accessdate=27.1.2010 |archive-date=2008-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829145855/http://in-cites.com/research/2003/june_9_2003-1.html |url-status=dead }}</ref> Na dvojezičnem območju [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije – Julijske krajine]] je omogočeno obiskovanje vrtcev in šol, kjer izobraževalni proces poteka popolnoma ali delno v slovenščini, vendar se dosegljivi obseg šolstva spreminja glede na pokrajino. Na Tržaškem so na razpolago vrtci in šole prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. Na Goriškem je slovenščina učni jezik v vrtcih in šolah prve stopnje (osnovnih). V Benečiji je samo [[dvojezična šola Pavla Petričiča]] v Špetru, kjer se pouk vrši izmenično v enem in drugem jeziku.<ref name="mšš">{{navedi splet |url=http://www.zrss.si/pdf/230911105909_slovenska_sola_v_it-_predstavitev.pdf |title=SLOVENSKA ŠOLA V ITALIJI Nekdaj in danes |accessdate=25.8.2015 |date=januar 2009 |work=Zavod RS za šolstvo }}</ref> Poudariti je treba, da so omenjene šole s slovenskim učnim jezikom ''državne šole'', torej popolnoma enakovredne italijanskim in so vezane na italijanski učni program. === Zdravstvo === {{Main|Zdravstvo v Italiji}} [[File:Ospedale Santa Chiara Trento.JPG|thumb|right|Bolnišnica v [[Trento|Trentu]]; [[Južna Tirolska]] je regija z najbolj učinkovitim zdravstvom.]] Italijanska država ima univerzalen sistem javnega zdravstvenega varstva od leta 1978 dalje.<ref name="dev.prenhall_a">{{navedi splet |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/health.html |title=Italy – Health |publisher=Dev.prenhall.com |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2009-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090701064229/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/health.html |url-status=dead }}</ref> Zdravstveno varstvo je pri tem zagotovljeno vsem državljanom in prebivalcem kot kombinacija javnega in zasebnega zavarovanja. Javni del je ''Servizio Sanitario Nazionale'' v okviru [[minister za zdravje Italijanske republike|Ministrstva za zdravje]], ki ga upravlja [[pokrajine Italije|regionalna administracija]]. Izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2008 v Italiji predstavljali več kot 9,0 % državnega BDP, kar je nekoliko nad povprečjem držav [[OECD]], ki znaša 8,9 %.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/dataoecd/45/52/38979929.pdf|title=OECD Health Data 2008 How Does Italy Compare|publisher=OECD|year=2008|accessdate=2015-08-08|archive-date=2008-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20081206101153/http://www.oecd.org/dataoecd/45/52/38979929.pdf|url-status=dead}}</ref> Italija se je z vidika zdravstvenega varstva leta 2000 uvrstila na drugo mesto na svetu,<ref name="dev.prenhall_a" /><ref name="photius.com" >{{navedi splet|url=http://www.photius.com/rankings/healthranks.html |title=The World Health Organization's ranking of the world's health systems |publisher=ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis) |accessdate=27.10.2009}}</ref> in v letu 1997 je imela v svetovnem merilu tretje najbolj učinkovito zdravstveno varstvo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.photius.com/rankings/world_health_performance_ranks.html |title=Health system attainment and performance in all Member States |publisher=ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis) |accessdate=27.10.2009}}</ref> Italija je bila leta 2013 na osmem mestu na svetu glede na [[pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]].<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.main.688?lang=en |title=WHO Life expectancy | publisher=WHO | accessdate=1.6.2013}}</ref> Kot mnogo drugih zahodnih držav se tudi Italija sooča s povečanim deležem pretežkih in [[debelost|debelih]] ljudi, saj 34,2 % Italijanov sebe označuje kot prekomerno težke, 9,8 % pa kot debele.<ref name=IOTF2008>{{navedi splet |url=http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090205082332/http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf |archivedate=2009-02-05 |title=Global Prevalence of Adult Obesity |format=PDF |work=International Obesity Taskforce |accessdate=29.1.2008 |url-status=dead }}</ref> V letu 2008 je delež dnevnih kadilcev je bil 22 %.<ref name="MPOWER 2008 pp=267–288">{{Navedi knjigo |last=World Health Organization |url=http://www.who.int/entity/tobacco/mpower/mpower_report_full_2008.pdf |format=PDF |title=WHO Report on the Global Tobacco Epidemic, 2008: the MPOWER package |accessdate=1.1.2008 |year=2008 |isbn=978-92-4-159628-2 |publisher=World Health Organization |pages=267–288}}</ref> Kajenje na javnih mestih, vključno s kavarnami, restavracijami, nočnimi klubi in pisarnami, je od leta 2005 dalje omejeno na ločene, prezračevane prostore.<ref name="Deutsche Welle 10 01">{{navedi novice| url= http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1453590,00.html| title= Smoking Ban Begins in Italy| publisher= Deutsche Welle| date= 2005-01-10 | accessdate=2023-11-21}}</ref> == Kultura == {{Main|Kultura v Italiji}} {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 190 | image1 = Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|190 | caption1 = [[Kolosej]] v [[Rim]]u, zgrajen v letih 70-80 našega štetja, velja za eno največjih del [[Arhitektura|arhitekture]] in [[gradbeništvo|gradbeništva]]. | image2 = Venezia-punta della dogana.jpg|190 | caption2 = Mesto [[Benetke]], zgrajeno na 117 otokih | image3 = Pisa Duomo.jpg|190 | caption3 = Nagnjeni stolp in katedrala v Pisi | image4 = CasertaNorthernAspect.jpg | caption4 = Kraljeva palača v Caserti|190 }} Italija, dolga stoletja politično in geografsko razdeljena, je razvila in oblikovala edinstveno kulturo, z množico regionalnih običajev in lokalnih centrov moči ter [[pokroviteljstvo|pokroviteljstev]].<ref>{{navedi knjigo|last=Killinger|first=Charles|title=Culture and customs of Italy|url=https://archive.org/details/culturecustomsof00char|year=2005|publisher=Greenwood Press|location=Westport, CT|isbn=0313324891|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof00char/page/3 3]|edition=1.}}</ref> V srednjem veku in v renesansi so številni veličastni dvori tekmovali drug z drugim za naklonjenost najboljših arhitektov, umetnikov in učenjakov, ki so nam vsem zapustili neverjetno bogato zapuščino [[spomenik]]ov, [[Slika|slik]], [[Glasba|glasbe]] in [[Literatura|literature]].<ref>{{navedi knjigo|last=Cole|first=Alison|title=Virtue and magnificence: art of the Italian Renaissance courts|url=https://archive.org/details/virtuemagnificen0000cole|year=1995|publisher=H.N. Abrams|location=New York|isbn=0810927330}}</ref> V Italiji si lahko ogledamo bogate umetniške, kulturne in literarne zbirke iz različnih obdobij. Toliko krajev in [[Unescova svetovna dediščina|znamenitosti na seznamu UNESCO]] kot v Italiji ni v nobeni drugi državi na svetu. Država je zaradi tega imela širok kulturni vpliv v svetu, pa tudi zato, ker je med izseljenci po svetu najti številne Italijane. Poleg tega ima dežela po splošni oceni več kot sto tisoč spomenikov vseh mogočih vrst (kot so muzeji, palače, zgradbe, kipi, cerkve, umetnostne galerije, vile, fontane, zgodovinske hiše in arheološke razvaline).<ref name="Eyewitness Travel 2005, pg. 19">Eyewitness Travel (2005), str. 19</ref> === Arhitektura === {{Main|Italijanska arhitektura}} Italija se ponaša s številnimi in raznolikimi [[Arhitektura|arhitekturnimi]] slogi, ki jih ne moremo razvrstiti samo po obdobjih, temveč tudi – glede na delitve Italije v več regionalnih držav do leta 1861 - po pokrajinah. Tako je ustvarila zelo raznoliko in združevalno paleto arhitekturnih modelov. Italija je znana po svojih vidnih arhitekturnih dosežkih,<ref>[http://www.justitaly.org/italy/italy-architecture.asp Architecture in Italy], ItalyTravel.com</ref> kot je na primer gradnja [[lok (arhitektura)|lok]]ov, [[kupola|kupol]] in podobnih struktur v antičnem Rimu, od konca 14. do 16. stoletja je bila zibelka [[renesančna arhitektura |renesančnega gibanja v arhitekturi]]; Italija je domovina [[Andrea Palladio |paladijevske arhitekture]], to je sloga, ki je navdihoval nastanek in razvoj [[Neoklasicizem|neoklasicistične]] arhitekture in vplival na načrte, po katerih je od konca 17. do začetka 20. stoletja plemstvo in kasneje premožno meščanstvo po vsem svetu, zlasti v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, gradilo svoje podeželske dvorce. Nekaj najboljših del zahodne arhitekture, kot je na primer [[Kolosej]], [[Milanska stolnica]] in [[Firenška stolnica]], [[poševni stolp v Pisi]] in stavbarstvo v [[Benetke|Benetkah]], si lahko ogledamo v Italiji. Italijanska arhitektura je zelo vplivala tudi na arhitekturo po svetu. Britanski arhitekt [[Inigo Jones]] je, zgledujoč se po načrtih italijanskih stavb in mest in umetninah Andrea Palladija, prenesel ideje italijanske renesančne arhitekture 17. stoletja v Anglijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/jones_inigo.shtml |title=History - Historic Figures: Inigo Jones (1573 - 1652) |publisher=BBC |date=1.1.1970 |accessdate=12.3.2013}}</ref> [[Italijanska arhitektura]], popularna v tujini, je od 19. stoletja dalje opis tuje arhitekture v italijanskem slogu, še posebej po renesančnem vzoru. === Upodabljajoča umetnost === {{Main|Italijanska umetnost}} [[Slika:Leonardo da Vinci (1452-1519) - The Last Supper (1495-1498).jpg|thumb|left|''Zadnja večerja'': slika Leonarda da Vincija, enako slavna kot je ''Mona Liza'', najbolj poznan, največkrat kopiran in parodiran portret vseh časov.<ref> [[Vitruvij]]ev človek je »ikona«, ki jo je najti na številnih straneh: [http://www.italian-renaissance-art.com/Vitruvian-Man.html Vitruvijev človek], [http://artpassions.com/art/1109-Fine-Art-Classics/0000067329-Leonardo-Da-Vinci-Vitruvian-Man.html Fine Art Classics], [http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=403230&sectioncode=26 Ključne slike v zgodovini znanosti]; [http://www.ingenious.org.uk/read/identity/bodyimage/Curiosityanddifference/ Radovednost in razlika]; [http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2006/aug/30/art1 The Guardian: "Ta pravi" Da Vinci kod]</ref>]] Zgodovina italijanske upodabljajoče umetnosti je del zgodovine zahodnega slikarstva. [[Rimska umetnost]] je bila pod vplivom Grčije, delno jo lahko razumemo kot potomko starogrške umetnosti. Rimsko slikarstvo pa ima pomembne edinstvene značilnosti. Edine ohranjene rimske slike so stenske poslikave, mnoge od njih v vilah v [[Kampanija|Kampaniji]] v južni Italiji. Te slike lahko razvrstimo v štiri glavne slog« ali obdobja,<ref>{{navedi splet |url=http://www.art-and-archaeology.com/roman/painting.html |title=Roman Painting |publisher=art-and-archaeology.com}}</ref> in vsebujejo že prve primere [[trompe l'oeil]], psevdo perspektive in čistega krajinarskega slikarstva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accd.edu/sac/vat/arthistory/arts1303/Rome4.htm |title=Roman Wall Painting |publisher=accd.edu |accessdate=2015-08-09 |archive-date=2007-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070319123717/http://www.accd.edu/sac/vat/arthistory/arts1303/Rome4.htm |url-status=dead }}</ref> Slikanje na leseno podlago postane bolj pogosto med obdobjem [[romanika|romanske]] pod občutnim vplivom bizantinske umetnosti. Proti sredini 13. stoletja postaneta [[srednjeveška umetnost]] in [[gotsko slikarstvo]] bolj realistična, v delih [[Cimabue|Cimabua]] in nato njegovega učenca [[Giotto di Bondone|Giotta]] je čutiti znake zanimanja za prostor in perspektivo. Od Giotta dalje so najboljši slikarji tudi kompozicijsko veliko svobodnejši in iznajdljivejši. [[Slika:Michelangelo's Pieta 5450 cut out black.jpg|thumb|190px|[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]] - [[Michelangelo]]]] [[Italijansko renesančno slikarstvo|Italijanska renesansa]] je po splošnem mnenju zlata doba slikarstva. Nekje od 14. stoletja dalje pa do sredine 17. stoletja je imela velik vpliv tudi izven dandanašnje Italije. Italijanski umetniki, kot so [[Paolo Uccello]], [[Fra Angelico]], [[Masaccio]], [[Piero della Francesca]], [[Andrea Mantegna]], [[Filippo Lippi]], [[Giorgione]], [[Tintoretto]], [[Sandro Botticelli]], [[Leonardo da Vinci]], [[Michelangelo Buonarroti]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Giovanni Bellini]] in [[Tizian]] so z uporabo [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]], s študijem [[anatomija|anatomije]] in skladnosti, slikarstvo dvignili na višjo raven, prav tako tudi z razvojem izjemno prefinjenih risarskih in slikarskih tehnik. Michelangelo je bil aktiven kipar od približno 1500 do 1520, njegove velike mojstrovine so med drugimi ''David'', ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' in ''Mojzes''. Drugi vidnejši renesančni kiparji so [[Lorenzo Ghiberti]], [[Luca Della Robbia]], [[Donatello]], [[Filippo Brunelleschi]], [[Andrea del Verrocchio]]. V 15. in 16. stoletju je [[visoka renesansa]] rodila stilizirano umetnost, znano kot [[manierizem]]. Namesto uravnoteženih kompozicij in premišljene uporabe perspektive, ki je bila značilna za umetnost na pragu 16. stoletja, so manieristi iskali nestabilnost, zvijačo in dvoumnost. Umirjene obraze in geste, ki jih srečamo na slikah Piera della Francesca in ''Mirne Device'' Rafaela, nadomestijo nemirni izrazi [[Pontormo|Pontorma]] in čustvena napetost [[El Greco|El Greca]]. V 17. stoletju je med največjimi slikarji italijanskega [[barok| baroka]] najti imena kot so [[Caravaggio]], [[Annibale Carracci]], [[Artemisia Gentileschi]], [[Mattia Preti]], [[Carlo Saraceni]] in [[Bartolomeo Manfredi]]. Pozneje, v 18. stoletju, je italijanski [[Rokoko|rokoko]] z umetniki, kot sta [[Giovanni Battista Tiepolo]] in [[Canaletto]], navdihoval predvsem francoski rokoko, saj je bila Francija mati tega sloga. Italijanski neoklasicistično kiparstvo se je v aktih [[Antonio Canova|Antonia Canove]] osredotočal na idealizirane značilnosti gibanja. V 19. stoletju so omembe vredni romantični slikarji [[Francesco Hayez]], [[Giuseppe Bezzuoli]] in [[Francesco Podesti]]. [[Impresionizem]] so iz Francije v Italijo prinesli ''Macchiaioli'', ki sta jih vodila [[Giovanni Fattori]] in [[Giovanni Boldini]]; [[Realizem v umetnosti|Realizem]] sta zastopala [[Gioacchino Toma]] in [[Giuseppe Pellizza da Volpedo]]. V 20. stoletju je [[futurizem]], predvsem z deli [[Umberto Boccioni|Umberta Boccionija]] in [[Giacomo Balla|Giacoma Balle]], Italijo vrnil na mesto, pomembno za umetniški razvoj v slikarstvu in kiparstvu. Futurizmu so sledile metafizične slike [[Giorgio de Chirico|Giorgia de Chirica]], ki so močno vplivale na [[nadrealizem|nadrealiste]] in kasnejše generacije umetnikov. === Literatura in gledališče === {{Main | Italijanska književnost}} [[Slika:Domenico di Michelino - Dante Illuminating Florence with his Poem (detail) - WGA06423.jpg|thumb|right|[[Dante Alighieri|Dante]], med goro [[Vice]] in mestom Firence, kaže slavni začetni verz Božanske komedije ''Nel mezzo del cammin di nostra vita'' - detajl s slike [[Domenico di Michelino|Domenica di Michelino]] iz leta 1465.]] Temelj sodobnega [[italijanščina|italijanskega jezika]] je zasluga [[Firence|florentinskega]] pesnika [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]], čigar največje delo, [[Božanska komedija]], šteje med najodličnejša literarna dela evropskega [[srednji vek|srednjega veka]]. Cenjenih literarnih osebnosti ima Italija v izobilju, med njimi so [[Giovanni Boccaccio]], [[Giacomo Leopardi]], [[Alessandro Manzoni]], [[Torquato Tasso]], [[Ludovico Ariosto]] in [[Francesco Petrarca |Petrarca]], katerega najbolj znano umetniško orodje, [[sonet]], je rojeno v Italiji.<ref>Ernest Hatch Wilkins, ''The invention of the sonnet, and other studies in Italian literature'' (Rome: Edizioni di Storia e letteratura, 1959), 11–39</ref> Med sodobnimi pisci je svetovno znan pisatelj [[Umberto Eco]], v tuje jezike pa so prevedena tudi dela slovenskega zamejskega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]. Za Slovence so pomembni tudi [[Slovenska manjšina v Italiji#Znane osebnosti|drugi znani zamejski Slovenci]]. Omembe vredni [[Filozofija|filozofi]] so med drugim [[Giordano Bruno]], [[Marsilio Ficino]], [[Niccolò Machiavelli]] in [[Giambattista Vico]]. Sodobne literarne osebnosti in Nobelovi nagrajenci so nacionalistični poet [[Giosuè Carducci]] leta 1906, pisatelj realist [[Grazia Deledda]] leta 1926, sodobni gledališki avtor [[Luigi Pirandello]] leta 1936, pesnika [[Salvatore Quasimodo]] (1959) in [[Eugenio Montale]] (1975) in pa satirik ter gledališki avtor [[Dario Fo]] v letu 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://nobelprize.org/nobel_prizes/literature/laureates/|title=All Nobel Prizes in Literature|publisher=Nobelprize.org |accessdate=30.5.2011}}</ref> Roman ''[[Ostržek|Dogodivščine Ostržka]]'' [[Carlo Collodi|Carla Collodija]] iz leta 1883 je po vsem svetu poznana in priljubljena otroška knjiga izpod italijanskega peresa. Italijansko [[gledališče]] je mogoče zasledovati nazaj vse do rimske tradicije, ki je bila pod močnim grškim vplivom; kot pri mnogih drugih literarnih zvrsteh so rimski dramatiki večinoma prilagajali in prevajali iz grščine. [[Seneka|Senekova]] ''Fedra'' je na primer temeljila [[Evripid]]ovi inačici in številne komedije [[Plavt]]a so bile neposredni prevodi del [[Menander|Meandra]]. Od 16. do 18. stoletja je bila priljubljena [[Commedia dell'arte]], to je oblika [[improvizacijsko gledališče|improvizacijskega gledališča]], ki se predvaja še danes. Potujoče skupine igralcev so postavile oder na prostem in zabavale gledalstvo z [[žongliranje]]m, akrobacijami in običajno s šaljivimi igrami na več ali manj isto temo po imenu ''canovaccio'', v katerih so nastopale občinstvu vedno iste in dobro znane osebe. V Trstu deluje tudi [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče]]. === Glasba === {{Main | Italijanska glasba}} [[Slika:GiacomoPuccini.jpg|thumb|upright|[[Giacomo Puccini]], italijanski skladatelj, katerega opere, kot so ''[[La bohème]]'', ''[[Tosca]]'', ''[[Madamme Butterfly]]'' in ''[[Turandot]]'', so najpogosteje izvajana dela v repertoarjih opernih hiš po svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html | title=Quick Opera Facts 2007 | publisher=OPERA America | year=2007 | accessdate=23.4.2007 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061001054025/http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html |archivedate = 1.10.2006}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://opera.stanford.edu/misc/Dornic_survey.html | title=An Operatic Survey | publisher=Opera Glass | author=Alain P. Dornic | year=1995 | accessdate=23.4.2007 | archive-date=2007-09-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070914030020/http://opera.stanford.edu/misc/Dornic_survey.html | url-status=dead }}</ref>]] Glasba, najsi bo narodna ali klasična, je vedno igrala pomembno vlogo v italijanski kulturi. Glasbila, ki jih srečamo v klasični glasbi, tako violino in klavir, so izumili v Italiji in številne prevladujoče oblike klasične glasbe, kot so [[simfonija]], koncert in [[sonata]], imajo svoje korenine v novostih italijanskega glasbenega življenja v 16. in 17. stoletju. Najbolj znani italijanski skladatelji so: renesančna skladatelja [[Giovanni Pierluigi da Palestrina |Palestrina]] in [[Claudio Monteverdi|Monteverdi]], baročni skladatelji [[Domenico Scarlatti|Scarlatti]], [[Arcangelo Corelli|Corelli]] in [[Antonio Vivaldi|Vivaldi]], [[Seznamklasičnih skladateljev |klasični skladatelji]] [[Niccolò Paganini |Paganini]] in [[Gioacchino Rossini|Rossini]] ter romantična skladatelja [[Giuseppe Verdi |Verdi]] in [[Giacomo Puccini|Puccini]]. Sodobni italijanski skladatelji, kot sta [[Luciano Berio|Berio]] in [[Luigi Nono (skladatelj)|Nono]], so pomembno vplivali na razvoj [[eksperimentalna glasba|eksperimentalne]] in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]]. Tradicija klasične glasbe je še vedno močna v Italiji, o čemer priča slava njenih neštetih opernih hiš, kot sta [[La Scala]] v Milanu in [[Teatro San Carlo]] v Neaplju, in njenih umetnikov, kot sta pianist [[Maurizio Pollini]] in tenorist [[Luciano Pavarotti]], vendar pa Italijani v enaki meri cenijo svojo cvetočo sceno moderne glasbe. [[Slika:Luciano Pavarotti 15.06.02 cropped2.jpg|thumb|left|[[Luciano Pavarotti]] je bil eden od najbolj znanih [[Tenorist|tenoristov]] vseh časov.]] Italija je tudi znana kot zibelka opere.<ref name="books.google.co.uk" >{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/?id=C37Gq2GagZIC&dq=Italian+opera&printsec=frontcover&q= |title=Italian Opera |publisher=Google Books |date= 29.4.1994|accessdate=20.12.2009|isbn=978-0-521-46643-1|author1=Kimbell, David R. B}}</ref> Italijanska opera naj bi se rodila na začetku 17. stoletja, v italijanskih mestih, kot sta [[Mantova]] in [[Benetke]].<ref name="books.google.co.uk"/> Kasnejša, v 19. in v začetku 20. stoletja nastala dela in skladbe avtohtonih italijanskih skladateljev, kot so [[Rossini]], [[Vincenzo Bellini|Bellini]], [[Gaetano Donizetti|Donizetti]], [[Verdi]] in [[Puccini]], so med najbolj znanimi operami vseh časov, ki jih izvajajo po vsem svetu. Operna hiša [[La Scala]] v Milanu je znana tudi kot ena najboljših na svetu. Med slavnimi italijanskimi opernimi pevci sta tudi [[Enrico Caruso]] in [[Alessandro Bonci]]. [[Jazz]], uveden v začetku leta 1920, je prišel v Italijo v začetku dvajsetih let dvajsetega stoletja in naletel med poslušalci na močno oporo; ostal je priljubljen kljub ksenofobični kulturni politiki fašističnega režima. Med danes najbolj opazna središča jazzovske glasbe v Italiji spadajo Milan, Rim in Sicilija. Kasneje, okoli 1970, je Italija bila na čelu gibanja za napredni rock, s skupinami kot sta bila [[Premiata Forneria Marconi]] in [[Goblin (skupina)|Goblin]]. Italija je tudi pomembna za razvoj [[disco]] in [[elektronska glasba|elektronske]] glasbe. Italo disco je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja znan zaradi svojega futurističnega zvoka, uporabe sintetizatorjev in [[bobni|tolkal]], ter je bil eden od prvih razširjenih elektronskih plesnih žanrov. Producenti in pisci besedil, kot je [[Giorgio Moroder]], ki je dobil tri [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]je za svojo glasbo, so zelo vplivali na razvoj elektronske plesne glasbe. Danes je italijanska pop glasba prisotna vsako leto z [[glasbeni festival Sanremo|glasbenim festivalom v Sanremu]], ki je predhodnik tekmovanj [[Eurovision]] in [[Festival dveh svetov]] v [[Spoleto|Spoletu]]. Pevci in pevke, kot je pop diva [[Mina (pevka)|Mina]], klasični ''crossover'' umetnik [[Andrea Bocelli]], dobitnica [[Grammy]]ja [[Laura Pausini]] in pevec [[Eros Ramazzotti]] so dosegali mednarodne uspehe. === Film === {{Glavni|Italijanski film}} Zgodba italijanskega filma se začne le nekaj mesecev po prvih predstavah premičnih slik [[Auguste in Louis Lumière|bratov Lumiere]]. Prvi italijanski film je bil dolg le nekaj sekund, v njem [[papež Leon XIII]] blagoslavlja v kamero. Italijanska filmska industrija se je rodila med letoma 1903 in 1908 z ustanovitvijo neštetih podjetij, med katerimi Cines, Ambrosio Film, Itala Film, Milano Film in veliko drugih. Izdelki teh prvih podjetij so hitro dosegli spodobno raven kakovosti in kmalu so jih začeli prodajali izven Italije. [[Benito Mussolini]] je kaj kmalu uvidel mediatične možnosti filma in ga je na široko izkoristil za fašistično propagando. Leta 1937 je ustanovil filmske studie [[Cinecittà]],<ref>{{navedi splet|url=http://ccat.sas.upenn.edu/italians/resources/Amiciprize/1996/mussolini.html |title=The Cinema Under Mussolini |publisher=Ccat.sas.upenn.edu |accessdate=30.10.2010}}</ref> ki so bili po koncu druge svetovne vojne osnova italijanske filmske industrije in so še danes mednarodno pomemben kompleks odrov in scenarijev. Od srede 1940-ih do začetka 1950-ih je trajal razcvet neorealizma v filmu, ki je odseval težke čase v povojni Italiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/encyclopedia/Independent-Film-Road-Movies/Neorealism-HISTORICAL-ORIGINS-OF-ITALIAN-NEOREALISM.html |title=Historical origins of italian neorealism – Neorealism – actor, actress, film, children, voice, show, born, director, son, cinema, scene |publisher=Filmreference.com |accessdate=7.9.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.criterion.com/explore/6-italian-neorealism |title=Italian Neorealism – Explore – The Criterion Collection |publisher=Criterion.com |accessdate=7.9.2011}}</ref> Italijanski film je bil široko priznan in priljubljen po svetu. Glavni žanri so bili ''italijanska komedija'' (satira italijanske vsakdanjosti), kriminalke in politični filmi. Pomembnejši filmski režiserji tega obdobja so bili [[Vittorio De Sica]], [[Federico Fellini]], [[Sergio Leone]], [[Pier Paolo Pasolini]], [[Luchino Visconti]], [[Michelangelo Antonioni]] in [[Dario Argento]]. Med filmi iz tega časa najdemo dragulje, kot so ''La strada'', ''Il buono, il brutto, il cattivo (1966)'' in ''Tatovi koles''. Ko si je država v 1950-ih opomogla, je neorealizem začel dobivati rožnat pridih in pojavili so se še drugi filmski žanri, kot sta bila ''peplum'' in za njim ''špageti western'', popularna v 1960-ih in 1970-ih, v 1980-ih pa je prišlo do upadanja v umetniški kakovosti. V zadnjih letih 20. stoletja je bila italijanska scena le občasno deležna mednarodne pozornosti, kljub velikim filmom, kot so ''La vita è bella'' (režija [[Roberto Benigni]]), ''Il postino'' (glavna vloga [[Massimo Troisi]]) in ''La grande bellezza'' (režija [[Paolo Sorrentino]]). === Šport === {{Main|Šport v Italiji}} [[Slika:Italia82.JPG|thumb|left|''Azzurri'' v 1982 FIFA World Cup (eden od štirih, ki jih je dobila Italija).]] [[Slika:MilanoShowGirodItalia2009.jpg|thumb|left|250px|''Giro d'Italia'' gre skozi Milano (2009)]] [[Slika:Motogp rossi 300.jpg|thumb|left|250px|Valentino Rossi, devetkratni motociklistični svetovni prvak v razredu [[Moto GP]]]] [[Slika:Massa Italian GP 2008.jpg|thumb|left|250px|Felipe Massa v dirkalniku [[Ferrari|Ferrarija]] ([[Velika nagrada Italije]] 2008)]] Daleč najbolj priljubljen šport v Italiji je [[nogomet]].<ref>{{navedi knjigo|last=Hamil|first=Sean|title=Managing football : an international perspective|url=https://archive.org/details/managingfootball00hami|year=2010|publisher=Elsevier/Butterworth-Heinemann|location=Amsterdam|isbn=1856175448|page=[https://archive.org/details/managingfootball00hami/page/n309 285]|edition=1. ed., dodr.|last2=Chadwick|first2=Simon}}</ref> Italijanska ''Squadra Azzurra'' je zmagala na štirih svetovnih prvenstvih (1934, 1938, 1982 in 2006), trenutno je na tretjem mestu za Nemčijo in Brazilijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldcup/archive/index.html |title=Previous FIFA World Cups |publisher=FIFA.com |accessdate=8.1.2011 |archive-date=2014-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140618092541/http://www.fifa.com/worldcup/archive/index.html |url-status=dead }}</ref> Italijanska moštva so osvojila 27 večjih evropskih pokalov, tako da so Italijani najuspešnejši narod v evropskem nogometu, in italijanska krovna liga, Serie A, je po koeficientu UEFA na četrtem mestu v Evropi. Drugi priljubljeni ekipni športi v Italiji so [[odbojka]], [[košarka]] in [[ragbi]]. Italijanski odbojkarski ekipi, moška in ženska, sta pogosto med prvimi štirimi na svetu, in italijanska odbojkarska liga se šteje med najboljše na svetu. Italijanska košarkarska reprezentanca je bila zlata na [[Eurobasket 1983]] in [[EuroBasket 1999]], kot tudi srebrna na [[Poletne olimpijske igre 2004|olimpijskih igrah 2004]]. Italijanska liga (Lega Basket Serie A) na splošno velja za enega izmed najbolj tekmovalnih v Evropi. Ragbi je zelo priljubljen, še posebej na severu države. Italijanska reprezentanca tekmuje v [[Pokal šestih narodov|pokalu šestih narodov]] in je reden udeleženec [[Svetovni ragbijski pokal|svetovnega ragbijskega pokala]]. Italija po [[Mednarodni ragbijski komite|mednarodnem ragbijskem komiteju]] spada v prvo ligo. Italija ima dolgo in uspešno tradicijo tudi v individualnih športih. [[Kolesarstvo]] je šport, ki je domač v Italiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Foot|first=John|title=Pedalare! Pedalare!: zgodovina italijanskega kolesarstva|publisher=Bloomsbury|location=London|isbn=978-1408822197|page=312}}</ref> Italijani se lahko ponašajo z več zmagami na [[UCI svetovno prvenstvo|UCI svetovnem prvenstvu]] kot katera koli druga država razen [[Belgija|Belgije]]. [[Giro d'Italia]] je svetovno znana kolesarska dirka na dolge proge v mesecu maju in spada, skupaj s [[Tour de France]] in [[Vuelta España]], med tri velike dirke kolesarjev. [[Alpsko smučanje]] je tudi zelo razširjen šport v Italiji in država, znana po svojih smučiščih, je priljubljen cilj tujih, tudi slovenskih smučarjev.<ref>{{navedi novice|last=Hall|first=James|title=Italy is best value skiing country, report finds|url=http://www.telegraph.co.uk/travel/travelnews/9697128/Italy-is-best-value-skiing-country-report-finds.html|accessdate=29.8.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=23.11.2012}}</ref> Italijanski smučarji dosegajo dobre rezultate na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijadah]], na [[FIS Alpine Ski World Cup|Svetovnem pokalu]] in na [[svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih prvenstvih]]. [[Tenis]] ima veliko pristašev v Italiji in je na četrtem mestu v državi po priljubljenosti.<ref>{{navedi splet|title=Il tennis e´ il quarto sport in Italia per numero di praticanti|url=http://www.federtennis.it/DettaglioNews.asp?IDNews=55672|publisher=Federazione Italiana Tennis|accessdate=29.8.2013}}</ref> Rimski Masters, prvič odigran leta 1930, je eden izmed najbolj prestižnih teniških turnirjev na svetu. Italijanski profesionalni teniški igralci so [[Davisov pokal]] osvojili leta 1976, [[Pokal federacij]] pa leta 2006 in 2009. Moto športi so prav tako zelo priljubljeni v Italiji. Italija ima daleč največ zmag na svetovnih prvenstvih v motociklizmu. Italijanska ''Scuderia Ferrari'' je najstarejša preživela ekipa v tekmovanjih [[Grand Prix motošport|Grand Prix]], saj sodeluje ves čas od leta 1948 dalje in je po uradni statistiki najuspešnejša [[Formula ena]] ekipa z rekordnim številom trofej – 15 zmag njihovih voznikov in 16 zmag njihovih vozil. Italija je zelo uspešna na [[OI]], kjer sodeluje vse od [[Poletne olimpijske igre 1896|prve olimpijade]] in je doslej na 48 olimpijadah manjkala samo enkrat. Italijanski športniki so do leta 2015 osvojili 522 medalj na poletnih in 106 na zimskih olimpijskih igrah, za skupni izkupiček 628 medalj, od tega 235 zlatih: peti najuspešnejši narod v zgodovini olimpijskih iger in šesti po skupnem številu medalj. Država je dvakrat gostila zimske olimpijske igre (leta [[Zimske olimpijske igre 1956|1956]] in [[Zimske olimpijske igre 2006|2006]]) in enkrat Poletne olimpijske igre (leta [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]]); je med kandidati za [[Poletne olimpijske igre 2024]]. === Moda in oblikovanje === {{Main|Italijanska moda|Italijansko oblikovanje}} [[Slika:Gucci No3.jpg|thumb|left|Gucci deodorant]] Italijanska moda ima dolgoletno tradicijo in velja za eno najpomembnejših v svetu. Milano, Firence in Rim so glavna mesta italijanske mode. Po ''Top Global Fashion Capital Rankings'' 2013 (''Global Language Monitor'') je Rim na šestem mestu na svetu, Milano pa na dvanajstem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.languagemonitor.com/fashion/sorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey/|title=New York Takes Top Global Fashion Capital Title from London, edging past Paris|publisher=Languagemonitor.com|date=|accessdate=25.2.2014|archive-date=2014-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222011026/http://www.languagemonitor.com/fashion/sorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey/|url-status=dead}}</ref> Večja imena italijanske mode, kot so [[Gucci]], [[Armani]], [[Prada]], [[Versace]], [[Valentino SpA|Valentino]], [[Dolce & Gabbana]], [[Missoni]], [[Fendi]], [[Moschino]], [[Max Mara]], [[Trussardi]] in [[Ferragamo]], če omenimo le nekatere, se štejejo med najboljše modne hiše na svetu. Tudi modna revija [[Vogue Italia]] je po splošnem mnenju najbolj pomembnejša in najbolj prestižna modna revija na svetu.<ref>{{navedi revijo| url = http://books.google.com/?id=pkeaOOxb_isC&pg=PA16#v=onepage&q=&f=false | title = Your Modeling Career: You Don't Have to Be a Superstar to Succeed | isbn = 9781581150452 | first=Debbie | last = Press | year = 2000}}</ref> Italija je tudi vidna na področju oblikovanja, predvsem notranje opreme, arhitekture, [[industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]] in [[urbanistično načrtovanje|urbanističnega načrtovanja]]. Država je domačija vrste znanih oblikovalcev pohištva, kot sta [[Gio Ponti]] in [[Ettore Sottsass]], in italijanski izrazi, kot sta ''»Bel Disegno«'' in ''»Linea Italiana«'', imajo zagotovljeno mesto v besednjaku notranje arhitekture.<ref>Miller, 2005, str. 486.</ref> Primeri klasičnih izdelkov italijanske bele tehnike in pohištva so med drugim [[Zanussi]]jevi [[pralni stroj]]i in [[Hladilnik (naprava)|hladilniki]],<ref name="Insight Guides 2004 p.220">Insight Guides, 2004, str. 220.</ref> divani »New Tone« (Atrium),<ref name="Insight Guides 2004 p.220"/> in post-moderna knjižna omara (Ettore Sottsass), ki ji je vzor [[Bob Dylan]] in njegov ''Stuck Inside of Mobile with the Memphis Blues Again''.<ref name="Insight Guides 2004 p.220"/> Dandanes sta [[Milano]] in [[Torino]] vodilna v državi na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Milano je tudi gostitelj sejma ''Fiera Milano'', največjega sejma za oblikovanje v Evropi.<ref name="wiley.com">{{navedi splet |url=http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0470026839.html |title=Design City Milan |publisher=Wiley |accessdate=3.1.2010 |archive-date=2010-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101206052654/http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0470026839.html |url-status=dead }}</ref> Milano gosti tudi pomembna srečanja in prireditve v zvezi z oblikovanjem in arhitekturo, kot so ''»Fuori Salone«'' in ''Salone del Mobile'', v Milanu živijo pomembni oblikovalci, kot so Bruno Munari, Lucio Fontana, Enrico Castellani in Piero Manzoni.<ref>{{navedi splet |url=http://www.frieze.com/issue/article/milan_turin |title=Frieze Magazine – Archive – Milan and Turin |publisher=Frieze |accessdate=3.1.2010 |archive-date=2007-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071112121758/http://www.frieze.com/issue/article/milan_turin/ |url-status=dead }}</ref> === Hrana === [[Slika:Italian food.JPG|thumbnail|300px|Nekaj od najbolj znanih italijanskih jedi: [[pica]], [[testenine]] (it. ''pasta''), [[sladoled]] (it. ''gelato'') in kava ''espresso''.]] Sodobna italijanska kuhinja se je razvila čez stoletja družbenih in političnih sprememb, njene korenina pa segajo v 4. stoletje. Italijanska kuhinja je močno zaznamovala etruščanska, grška, rimljanska, bizantinska in židovska kuhinja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.inmamaskitchen.com/ITALIAN_COOKING/rome_Lazio/Rome_LAZIO.html |title=Italian Cooking: History of Food and Cooking in Rome and Lazio Region, Papal Influence, Jewish Influence, The Essence of Roman Italian Cooking |publisher=Inmamaskitchen.com |date= |accessdate=24.4.2010 |archive-date=2013-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103236/http://www.inmamaskitchen.com/ITALIAN_COOKING/rome_Lazio/Rome_LAZIO.html |url-status=dead }}</ref> Do znatnih sprememb je prišlo po odkritju [[Novi svet|Novega sveta]], ko so se začeli uveljavljati [[krompir]], [[paradižnik]], [[paprika]] in [[koruza]], ki so sicer sedaj osrednji gradniki italijanske kuhinje, vendar je do širše uporabe prišlo šele v 18. stoletju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.epicurean.com/articles/making-of-italian-food.html |title=The Making of Italian Food...From the Beginning |publisher=Epicurean.com |date= |accessdate=24.4.2010 |archive-date=2010-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327080045/http://www.epicurean.com/articles/making-of-italian-food.html |url-status=dead }}</ref><ref>Del Conte, 11-21.</ref> Italijanska kuhinja je poznana po pokrajinski raznolikosti,<ref>{{navedi splet|author=Related Articles |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/718430/Italian-cuisine |title=Italian cuisine - Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date=2.1.2009 |accessdate=24.4.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.indigoguide.com/italy/food.htm |title=Italian Food - Italy's Regional Dishes & Cuisine |publisher=Indigoguide.com |date= |accessdate=24.4.2010}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rusticocooking.com/regions.htm |title=Regional Italian Cuisine |publisher=Rusticocooking.com |date= |accessdate=24.4.2010 |archive-date=2010-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410072851/http://www.rusticocooking.com/regions.htm |url-status=dead }}</ref> širokemu razponu okusov ter velja ena svetovno najbolj priljubljenih kuhinj<ref>{{navedi splet|url=http://travel.cnn.com/explorations/eat/worlds-best-food-cultures-453528 |title=Which country has the best food? |publisher=CNN |date=6.1.2013 |accessdate=14.10.2013}}</ref> z močnim mednarodnim vplivom.<ref>{{navedi splet|last=Freeman |first=Nancy |url=http://www.sallybernstein.com/food/cuisines/us/ |title=American Food, Cuisine |publisher=Sallybernstein.com |date=2.3.2007 |accessdate=24.4.2010}}</ref> Osnovo italijanske kuhinje tvori sredozemska prehrana, bogata s testeninami, ribami in zelenjavo in jo zaznamuje izjemna preprostost in raznolikost, pri kateri veliko jedi sestavlja le štiri do osem sestavin.<ref>The Silver Spoon, 1997. ISBN 88-7212-223-6</ref> Italijanski kuharji se običajno bolj kot skrbni pripravi posvečajo kvaliteti sestavin.<ref>Mario Batali Simple Italian Food: Recipes from My Two Villages (1998), ISBN 0-609-60300-0</ref> Jedi in recepture so pogosteje kot na kuharski domišljiji kuharjev zasnovani na lokalni in družinski tradiciji, zaradi česar so zelo primerni za domačo kuho. To je verjetno eden glavnih razlogov za naraščajočo svetovno priljubljenost italijanske hrane.<ref>{{navedi splet|title=Most Americans Have Dined Outin the Past Month and, Among Type of Cuisine, American Food is Tops Followed by Italian|url=http://www.harrisinteractive.com/vault/HarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf|publisher=Harris interactive|accessdate=31.8.2013|archive-date=2013-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20130520205539/http://www.harrisinteractive.com/vault/HarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Kazmin|first=Amy|title=A taste for Italian in New Delhi|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/7ab87234-9214-11e2-851f-00144feabdc0.html#axzz2dZCeLdLg|accessdate=31.8.2013|newspaper=Financial Times|date=26.3.2013}}</ref> Sestavine in jedi se med posameznimi regijami sicer močno razlikujejo. Italija ima v EU največje število zaščitenih tradicionalnih specialitet.<ref>{{navedi splet|last=Keane|first=John|title=Italy leads the way with protected products under EU schemes|url=http://www.bordbia.ie/industryservices/information/alerts/Pages/ItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx|publisher=Bord Bia|accessdate=5.9.2013|archive-date=2014-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140329075250/http://www.bordbia.ie/industryservices/information/alerts/Pages/ItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx|url-status=dead}}</ref> Siri, mesnine in vina sodijo med glavne sestavine italijanske kuhinje, od katerih mnogi nosijo oznako zaščitenem geografskem poreklu in skupaj s kratko [[Kava|kavo]] (''espresso'') tvorijo pomemben del italijanske prehranske kulture.<ref>{{navedi novice|last=Marshall|first=Lee|title=Italian coffee culture: a guide|url=http://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/italy/6246202/Italian-coffee-culture-a-guide.html|accessdate=5.9.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=30.9.2009}}</ref> Sladice se naslanjajo na dolgoletno tradicijo združevanja lokalnih okusov, kot so [[Citrus|citrusi]], [[pistacija]] in [[Mandelj|mandlji]], z mehkimi siri, kot sta maskarpone (''mascarpone'') in skuta (''ricotta''), in z eksotičnimi okusi [[kakav]]a, [[Vanilija|vanilije]] in [[cimet]]a, pa tudi s [[Sladoled|sladoledom]].<ref>{{navedi novice|last=Jewkes|first=Stephen|title=World's first museum about gelato culture opens in Italy|url=http://www.timescolonist.com/life/travel/world-s-first-museum-about-gelato-culture-opens-in-italy-1.15866|accessdate=5.9.2013|newspaper=Times Colonist|date=13.10.2012}}</ref> [[Tiramisu]]<ref>{{navedi novice|last=Squires|first=Nick|title=Tiramisu claimed by Treviso|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/10261930/Tiramisu-claimed-by-Treviso.html|accessdate=5.9.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=23.11.2013}}</ref> in [[kasata]] sta le dve izmed brezštevilnih italijanskih sladic, od peciv pa morda profiteroli in panettone, ki so se uveljavili tudi pri nas. V Italiji se je leta 1989 kot odgovor na širjenje ''fast food'' prehranjevanja rodilo tudi t. i. gibanje ''slow food'', ki se zavzema za ohranjanje kulturnih, družbenih in družinskih vrednot, prehranjevalnih navad, jedi in kulture mize nasploh.<ref name="osnove kuharstva">{{navedi splet |url=http://www.vs.grm-nm.si/sites/vs/files/datoteke/U%C4%8CBENIK%20Osnove_kuharstva-Kopina.pff_.pdf |title=Osnove kuharstva |accessdate=13.9.2015 |date=2010 |format= |work=Antonija Zvonka Kopina }}</ref> [[Slovenija#Kulinarika|Slovenska kuhinja]] se je razvijala pod vplivom sosednjih dežel, med drugimi tudi italijanske kuhinje.<ref name="osnove kuharstva"/> == Opombe in sklici == '''Opombe:''' {{seznam opomb}} '''Sklici:''' {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Italy|Italija}} '''V slovenščini:''' * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Predstavitev_drzave_4295.aspx Izvozno okno o Italiji] * [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/italy/index_sl.htm O Italiji] na spletišču europa.eu * [http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/evropa/italija/ Ministrstvo za zunanje zadeve - potovalne informacije o Italiji] * [http://www.promet.si/portal/sl/italija.aspx Prometno-informacijski center] in [http://www.amzs.si/si/782/24/Italija.aspx AMZS] o transportnih povezavah v Italiji * [http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/priznavanje_izobrazevanja_enicnaric/informacije_javnega_znacaja/italija/ O šolstvu v Italiji] * [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu] * [http://www.mzz.gov.si/en/representations_abroad/europe/italy/ Kontaktne informacije] Italijanskega veleposlaništva in konzulata v Sloveniji * [http://www.uszs.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenci_v_zamejstvu/ O zamejskih Slovencih] (opredelitev in povezave na organizacije) * [http://www.bergfex.si/italien/top10/ Bergfex - priljubljena smučišča v Italiji] '''V angleščini:''' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/italy.htm Spletni viri o Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081216082829/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/italy.htm |date=2008-12-16 }} na UCB knjižnice GovPubs * [http://www.study-in-italy.it/ Visoko šolstvo za mednarodne študente] * [http://www.parks.it/Eindex.html Italijanski državni in regionalni parki] * [http://www.italia.it/en/home.html Italijanski turizem - uradna spletna stran] {{Navboxes |title = Mednarodno članstvo |list = {{EU}} {{NATO}} {{OECD}} {{OVSE}} }} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Italija|*]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Južna Evropa]] [[Kategorija:Italijansko govoreče države]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] 7i6pcsiojkx4mzgl88uo3x49huaiulm 0 4742 6709864 6706004 2026-07-11T18:58:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Republika Hrvatska'' |conventional_long_name = Republika Hrvaška |common_name = Hrvaška |common_name2 = Hrvaške |image_flag = Flag of Croatia.svg |image_coat = Coat of arms of Croatia.svg |image_map = EU-Croatia.svg |map_caption = Lega Hrvaške (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |image_map2 = Croatia Location map UN.svg |national_anthem = ''[[Lijepa naša domovino]]''<small><br />''Naša lepa domovina''</small> [[Slika:Lijepa nasa domovino instrumental.ogg|center]] |motto = |official_languages = [[hrvaščina]]{{oznaka vira|jeziki|a|}} |capital = [[Zagreb]] |latd=45| latm=48| latNS=N| longd=16| longm=0| longEW=E |largest_city = capital |demonym = Hrvàt, Hrvatíca |government_type = [[Parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Hrvaške|predsednik]] |leader_name1 = {{Wikidata|p35}} |leader_title2 = [[predsednik vlade Hrvaške|predsednik vlade]] |leader_name2 = {{Wikidata|p6}} |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] |established_event1 = razglašena |established_event2 = sprejeta v OZN |established_date1 = [[25. junij]]a [[1991]] |established_date2 = [[22. maj]]a [[1992]] |accessionEUdate = [[1. julij]]a [[2013]] |area_rank = 126. |area_km2 = 56.594 <!--56,414 land, 128 water and 33,200 sea--> |percent_water = 0,2 |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 3.871.833<ref name="popis2021"/> |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 79 |population_density_rank = |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.HR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=960,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Croatia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> |GDP_nominal = 86,30 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 79. |GDP_PPP = 172,78 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 82. |GDP_nominal_per_capita = 22.519 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 51. |GDP_PPP_per_capita = 45.087 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 45. |Gini = 28,3 |Gini_year = 2020 |Gini_change = upad <!-- rast/upad/nespremenjen --> |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=2021-08-09}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> |HDI = 0,858 |HDI_ref = <ref name="2022 components">{{navedi knjigo |title=Human Development Report 2021-22: Uncertain Times, Unsettled Lives: Shaping our Future in a Transforming World |date=2022-09-08 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj |isbn=978-9-211-26451-7 |pages=272–276 |website=hdr.undp.org |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |access-date=2022-09-08 |archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live }}</ref> |HDI_rank = 40. |currency = [[evro]]{{oznaka vira|valuta|b|}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.hr]] |calling_code = 385 |iso3166code = HR |vehicle_code = HR |footnote_a = {{opomba|jeziki}} Uradni jezik je po ustavi hrvaščina, v mestih in občinah z najmanj 33,3&nbsp;% pripadnikov manjšine pa se vzporedno uporabljajo drugi uradni jeziki ali pisave. Trenutno so to [[srbščina]], [[italijanščina]], [[madžarščina]], [[češčina]], [[slovaščina]] in [[rusinščina]].<ref name="Prijedlog izvještaja">{{navedi splet |url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |title=PETO IZVJEŠĆE REPUBLIKE HRVATSKE O PRIMJENI EUROPSKE POVELJE O REGIONALNIM ILI MANJINSKIM JEZICIMA, stranica 36 |format=PDF |accessdate=2015-07-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518084608/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |archivedate=2015-05-18 |url-status=dead}}</ref> |footnote_b = {{opomba|valuta}} Pred letom 2023 [[hrvaška kuna]]. }} '''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z nekaj manj kot 3,9 milijona prebivalcev (2023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] – ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km<sup>2</sup> in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778&nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1200 otokov]]. Prebivalstvo države se giblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet | title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language = hr | accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | archive-date = 2017-06-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170630090604/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | url-status = dead }}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref> Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonsko]] in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorsko Hrvaško]]. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z [[Madžarska|Madžarsko]]. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, [[republika]] s [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]]. [[Mednarodni denarni sklad]] Hrvaško definira kot razvito državo, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica [[Evropska unija|Evropske unije]] (od 2013), zveze [[NATO]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Sredozemska zveza|Sredozemske zveze]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[Schengensko območje|schengenskega območja]]. Kot aktivni član [[OZN]] ter njenih mirovnih sil je sodelovala v [[Afganistan]]u ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %.<ref name="cia2017">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |title=Croatia Economy |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=[[CIA]] |archive-date=2020-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |url-status=dead }}</ref> Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) [[turizem]],<ref name="euturizem">{{navedi splet |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Tourism_statistics_for_Croatia |title=Tourism statistics for Croatia |accessdate=24.2.2016 |date=februar 2014 |format= |work=[[Eurostat]] }}</ref> saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu.<ref name="UNWTO">{{navedi splet|url=http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=October 2007|accessdate=2008-04-23|archive-date=2013-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910050655/http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|url-status=dead}}</ref> Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu).<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4101.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Hrvaške s Slovenijo |accessdate=24.2.2016 |date=september 2015 |format= |work=IUS-INFO }}</ref> Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti [[Italija]] in [[Nemčija]], pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.<ref name="rtvslo_demogr">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-demografska-katastrofa-najmanj-otrok-v-sto-letih/447021 |title=Hrvaška demografska katastrofa - najmanj otrok v sto letih |accessdate=11.7.2018 |date=24.2.2018 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Etimologija == [[File:Greda i zabat s natpisom kneza Branimira 879.jpg|thumb|left|Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi.]] Ime Hrvaške izhaja iz srednjeveške [[Latinščina|latinske]] besede ''Croātia'' – v primerjavi z ''DUX CRUATORVM''{{sic}} ("Vojvoda Hrvatov") izpričano v Branimirjevem napisu, ki je sam po sebi izpeljanka severozahodno slovanskega ''*Xrovat-'', z [[Metateza|metatezo]] likvidov, najverjetneje iz skupnoslovanskega izraza ''*Xorvat-'' in še prej najverjetneje iz praslovanskega ''*Xarwāt-'' (''*Xъrvatъ'') ali ''*Xŭrvatŭ'' (''*xъrvatъ'').<ref name="Gluhak-1993">{{navedi knjigo|author=Alemko Gluhak|title=Hrvatski etimološki rječnik / Croatian Etymological Dictionary|language=hr|publisher=August Cesarec|year=1993|isbn=953-162-000-8}}</ref> [[File:Horovathos.jpg|thumb|left|150px|[[Tanais|Tanajska]] plošča B (po [[Stari Grki|grškem]] naselju Tanais v [[Don (reka)|Donovi]] [[Rečna delta|delti]]), označeno je ime ''Khoroáthos''.]] Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje [[Goti|gotski]] ali [[Indoiranski jeziki|indo-arijanski]] izraz za slovanska plemena.<ref name="KU-Greenberg">{{navedi splet| publisher= [[University of Kansas]]| author= Marc L. Greenberg| title= The Role of Language in the Creation of Identity: Myths in Linguistics among the Peoples of the Former Yugoslavia| url= http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/969/1/yugoslav_myths96.pdf| format= PDF| date= april 1996| accessdate= 14.10.2011| archive-date= 2016-07-03| archive-url= https://web.archive.org/web/20160703073028/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/969/yugoslav_myths96.pdf%3Bjsessionid%3D672FA062F0D6112F00890854B141728F?sequence=1| url-status= dead}}</ref> Najstarejši ohranjeni zapis hrvaške oznake za ljudstvo *xъrvatъ je iz [[Baška plošča|Baške plošče]] v obliki ''zvъnъmirъ kralъ xrъvatъskъ'' ("[[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]], hrvaški kralj").<ref name="Fučić-1971">{{navedi časopis |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=21348 |first=Branko | last = Fučić | authorlink = Branko Fučić |title=Najstariji hrvatski glagoljski natpisi| trans-title= The Oldest Croatian Glagolitic Inscriptions |journal=[[Slovo (journal)|Slovo]] |publisher=[[Old Church Slavonic Institute]] |volume=21 |date=september 1971 |language=hr| pages=227–254| accessdate=14.10.2011}}</ref> Prva omemba latinskega imena je pripisana listini vojvode [[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimirja I.]] iz leta 852. Original je izgubljen, ohranjen je le prepis iz 1568, kar vodi k dvomom o resničnosti trditve.{{sfn|Mužić|2007|p=27}} Najstarejši ohranjeni zapis v kamnu je z Branimirjevega napisa iz 9. stoletja (ki so ga našli v bližini današnjega [[Benkovac|Benkovca]]), kjer [[Branimir (hrvaški knez)|vojvodo Branimirja]] naslavljajo z nazivom ''Dux Cruatorvm''. Točen datum nastanka ni gotov, splošno pa velja, da je najverjetneje iz obdobja med letoma 879 in 892, kar sovpada z obdobjem Branimirjeve vladavine.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} == Zgodovina == === Prazgodovina in zgodnja antika === [[Slika:Krapina Neanderthal Museum Photo 4.jpg|thumb|right|250px|Muzej neandertalca v Krapini]] [[File:Pula Arena, Istria, Croatia.JPG|thumb|right|250px|[[Amfiteater]] v Puli iz 1. stoletja je bil šesti največji v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]]] Ozemlje sedanje Hrvaške je bilo poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila [[fosil]]ne ostanke [[Neandertalec|neandertalcev]], ki izhajajo iz obdobja srednjega [[paleolitik]]a. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v [[Krapina|Krapini]] (t.i. ''krapinski človek'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/rubrikon/fotofokus/2011/11/krapinski_neandertalci.aspx|title=Na obisku pri krapinskih neandertalcih |accessdate=28.3.2016 |date=21.11.2011 |format= |work=Planet SiOL.net }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Acta Medico-Historica Adriatica|publisher=Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture|issn=1334-4366|date=december 2010|volume=8|issue=2|author=Igor Salopek|title=Krapina Neanderthal Museum as a Well of Medical Information|pages=197–202|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95232|accessdate=15.10.2011}}</ref> V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke [[Neolitik|neolitskih]] in [[bakrena doba|bakrenodobnih]] kultur.<ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=[[Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Study of the Neolithic and Eneolithic as reflected in articles published over the 50 years of the journal Opuscula archaeologica|pages=93–122|volume=30|issue=1|date=april 2008|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=34026}}</ref> Največji del najdišč leži v rečnih dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura.<ref>{{navedi splet |url= http://www.bastina-slavonija.info/tematskecjeline.aspx?id=7|title=Enolitik/Slavonija|accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=The Kostolac horizon at Vučedol|pages=25–40|volume=29|issue=1|date=december 2005| author=Jacqueline Balen|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske / A Contribution to Understanding Neolithic Ritual Objects in the Northern Croatia Neolithic|language= hr|pages=43–48|volume=27|issue=1|date=december 2003|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref> Iz železne dobe izhajajo ostanki [[Iliri|ilirske]] [[Halštatska doba|halštatske kulture]] in [[Kelti|keltske]] kulture.<ref>{{navedi časopis|journal=Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu|publisher=Institut za arheologiju|issn=1330-0644|volume=19|issue=1|date=julij 2002 |title= Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu / A Contribution to Understanding Continuous Habitation of Vinkovci and its Surroundings in the Early Iron Age|language=hr|pages=79–100|author1=Hrvoje Potrebica|author2=Marko Dizdar|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=1560|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Obdobje Grkov in Rimljanov === [[File:Baska_tablet.png|thumb|right|[[Baška plošča]], najstarejši ohranjeni zapis [[Glagolica|glagolice]]]] [[File:Oton_Ivekovic,_Dolazak_Hrvata_na_Jadran.jpg|thumb|left|Prihod [[Hrvati|Hrvatov]] na [[Jadransko morje|Jadran]] slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] Precej kasneje so območje poselili [[Liburni]] in Iliri, medtem ko prve [[Stari Grki|grške]] kolonije zasledimo na otokih [[Hvar]] ''(Pharos)'', [[Korčula]] ''(Melaina Korkyra)''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Illyrians.html?id=4Nv6SPRKqs8C|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=114|quote=...&nbsp;in the early history of the colony settled in 385&nbsp;BC on the island Pharos (Hvar) from the Aegean island Paros, famed for its marble. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,&nbsp;... |accessdate=15.10.2011}}</ref> in [[Vis]] ''(Issa)''.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.scribd.com/doc/15826619/John-Wilkes-The-Illyrians|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=115|quote=The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis.|accessdate=3.4.2012}}</ref> Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] ([[Dalmacija (rimska provinca)|rimska provinca Dalmatia]]). Cesar [[Dioklecijan]] je po upokojitvi leta 305 na mestu današnjega [[Split]]a zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v [[Pulj]]u pa še vedno stoji dobro ohranjen [[rimski amfiteater]].<ref>{{navedi knjigo|author1=Edward Gibbon|author2=John Bagnell Bury|author3=Daniel J. Boorstin|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|publisher=Modern Library|year=1995|location=New York|page=335|isbn=978-0-679-60148-7|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C|accessdate=27.10.2011}}</ref> V 5. stoletju je eden zadnjih vladarjev Zahodnega rimskega cesarstva, [[Seznam rimskih cesarjev#Zadnji cesarji Zahodnega cesarstva|Julius Nepos]], svojemu cesarstvu vladal iz splitske palače.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Xw4fAAAAMAAJ|author=J. B. Bury|title=History of the later Roman empire from the death of Theodosius I. to the death of Justinian|page=408|publisher=Macmillan Publishers|year=1923|accessdate=15.10.2011}}</ref> Obdobje se je zaključilo z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. stoletja, med katerimi so bila uničena skoraj vsa rimska mesta. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto [[Dubrovnik]] nastalo iz preživelih iz mesta ''Epidaurum'' (današnji [[Cavtat]]).<ref name="AAPatton">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=E_NBAAAAYAAJ|title=Researches on the Danube and the Adriatic|author=Andrew Archibald Paton|year=1861|pages=218–219|publisher=Trübner|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Prihod Hrvatov in srednji vek === [[Etnogeneza]] Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju ''slovanska'' in ''iranska''.<ref>{{navedi splet |url=http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |title=Znate li odakle potječe riječ 'Hrvat'? Donosimo 5 zanimljivih teorija |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Croexpress.eu |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409193638/http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |url-status=dead }}</ref> Najširše sprejeta, slovanska, govori o selitvi Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja ljudstev]]. Nasprotno, iranska teorija govori o iranskem izvoru na osnovi plošče iz Tanaisa, kjer so v grščini zapisana imena ''Χορούαθ[ος]'', ''Χοροάθος'' in ''Χορόαθος'' (Khoroúathos, Khoroáthos, and Khoróathos) in njihova razlaga kot imena za Hrvate.<ref name="Nikšić-Heršak">{{navedi časopis|journal=Migracijske i etničke teme|issn= 1333-2546|publisher=Institute for Migration and Ethnic Studies|date=September 2007|volume=23|issue=3|pages=251–268|author1=Emil Heršak|author2=Boris Nikšić|language=hr|title=Hrvatska etnogeneza: pregled komponentnih etapa i interpretacija (s naglaskom na euroazijske/nomadske sadržaje) / Croatian Ethnogenesis: A Review of Component Stages and Interpretations (with Emphasis on Eurasian/Nomadic Elements) | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28729&lang=en}}</ref> [[Slika:Trpimirjeva Hrvaska.PNG|thumb|200px|left|V obdobju [[Trpimir (hrvaški knez)|kneza Trpimirja]] so predniki Hrvatov verjetno doživeli razširitev tako na kopnem kot na morju]] [[File:Balkans850.png|thumb|200px|left|Kneževina Hrvaška (približno 850 AD) je bila [[vazal]]na država tako [[Frankovsko cesarstvo|Frankom]] kot [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]], dokler leta 879 knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]] ni od [[Papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] prejel priznanja kot samostojni vladar.]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih [[Hrvati|Hrvatov]] in ostali [[Južni Slovani]] naj bi se ustalili na sedanjem območju tik pred začetkom 7. stoletja ali, po drugi teoriji, nekje do 9. stoletja. Hrvaška je bila prvič omenjena v [[Franki|frankovskih]] in bizantinskih [[kronika]]h v 9. stoletju, njene meje pa je prvi opisal bizantinski cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v 10. stoletju v delu ''De Administrando Imperio''.{{sfn|Mužić|2007|pp=249–293}} Nastali sta dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonija]] (s sedežem v [[Sisek|Sisku]]) in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Hrvaška]] (s sedežem v [[Nin]]u.<ref name="hrvatska">{{navedi knjigo |author=Dubravko Horvatć |year=1995 |title=Hrvatska |publisher=Pegaz, Zagreb |isbn=86-7133-186-5 |cobiss= |pages=175}}</ref>), ki sta jima vladala [[Ljudevit Posavski|Ljudevit]] in [[Borna]], kot v svojih kronikah navaja [[Einhard]] v letu 818. Najvišji položaj v zgodnji hrvaški državi je zasedal [[knez]], ki so ga izvolile pomembne hrvaške rodbine. Od začetka 10. stoletja pa je nosil naziv [[kralj]], [[krona (simbol)|krona]] je postala nato dedna in večina poglavarjev v naslednjih 300 letih je izhajala iz rodbine [[Trpimirovići|Trpimirovićev]]. Od pogodbe v [[Aachen|Aachnu]] v letu 812, ki je končala vojno med vzhodnim in zahodnim cesarjem, je Hrvaška postala vazalna država [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in njegovih naslednikov. Frankovska nadvlada se je končala med vladanjem kneza [[Mislav (hrvaški knez)|Mislava]] dve desetletji kasneje. V tem času se je območje med [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]], poznano kot [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnja Panonija]], kasneje [[Slavonija]], razvilo v kneževino pod svojimi domačimi knezi.{{sfn|Mužić|2007|pp=169–170}} Prvi domači hrvaški kralj, ki ga je priznal papež, deloma po svojih močeh in sposobnostih, deloma pa zaradi nemoči zahodnih vladarjev, je bil knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]], ki je priznanje papeža Janeza VIII. prejel 7. junija 879.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} Po Konstantinu VII. naj bi se pokristjanjevanje začelo v 7. stoletju, vendar teorija ni sprejeta in se pokristjanjevanje običajno povezuje z 9. stoletjem.<ref>{{navedi časopis|journal=Bogoslovska smotra|publisher=Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu |issn=0352-3101|date=april 1968|issue=3–4|volume=37|author=Antun Ivandija|title=Pokrštenje Hrvata prema najnovijim znanstvenim rezultatima / Christianization of Croats according to the most recent scientific results|language=hr|pages=440–444 | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=64623&lang=en}}</ref> [[Slika:Kingdom of Croatia.png|thumb|right|300px|[[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] okoli leta 925, med vladavino kralja Tomislava]] [[File:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|right|thumb|''Kronanje prvega hrvaškega kralja [[Kralj Tomislav|Tomislava]]'' slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] [[File:Vinodol.jpg|thumb|120px|left|Vinodolski zakonik, najstarejši ohranjeni zakonik v hrvaškem jeziku, iz leta 1288]] Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od 812. leta vključena v bizantinsko provinco Dalmacijo. Ta mesta [[Zadar]], [[Split]], [[Trogir]], Dubrovnik, [[Kotor]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Rab]] in [[Osor]] so bile nekakšne trdnjave tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z [[Bolgari]] v 9. in 10. stoletju in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, ki so ji vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju kralja Tomislava, ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj (v pismu [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]], s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925), ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in [[Štefan Držislav|Štefana Držislava]] (969–997). Med vladanjem kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1054–1074) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se je s tem ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg.<ref name="Margetić">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=29|issue=1|issn=0353-295X|pages=11–20|title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II. / Regnum Croatiae et Dalmatiae in age of Stjepan II|language=hr|author=Lujo Margetić|date=januar 1997|accessdate=16.10.2011|url= http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76963}}</ref> Ko je kralj [[Štefan II. (hrvaški kralj)|Stjepan II.]] umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] v imenu svoje sestre [[Helena Ogrska|Helene]], žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do [[Bitka na Gvozdu|bitke na Gvozdu]] (sedaj Petrovi gori) 1097, katere končni rezultat – poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića – je bilo leta 1102 kronanje madžarskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in [[ban]], Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske.<ref name="HR-HU-Heka">{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije / Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=oktober 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173|accessdate=16.10.2011}}</ref> Dalmatinska mesta so bila predmet [[Beneška republika|beneških]] interesov, zato so se mesta morala v času med 12. in 14. stoletju stalno bojevati za svojo svobodo. Kljub temu je Beneška republika do leta 1428 prevzela oblast nad Zadrom in Rabom (ne pa tudi nad Raguzo-Dubrovnikom), toda kralj in hrvaško plemstvo sta preprečila okupacijo celotne province. Ko je pričela moč madžarskih [[Arpadoviči|Arpadovičev]] slabeti, so postali hrvaški bani iz družine [[Šubič-Bribir]] (kasneje Zrinski) pravzaprav neodvisni vladarji. Pavel, pripadnik [[Anžuvinci|Anžuvinske dinastije]] iz [[Neapelj|Neaplja]], kot novi vladar pa je moč teh hrvaških banov kmalu zlomil. Posledica tega je bilo beneško zavzetje vseh dalmatinskih mest, zato je kralj [[Ludvik Veliki]] začel z vojno proti Benečanom, ki se je končala v njegovo korist leta 1358 s pogodbo v Zadru, s katero je provinca Dalmacija zopet pripadla Hrvaški. Hkrati je to tudi rojstni datum [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki je bila sicer pod oblastjo madžarsko-hrvaških kraljev, toda delovala je povsem avtonomno. Novo obdobje nazadovanja centralne kraljeve oblasti pod kraljem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom]] in njegovih naslednikov je omogočilo Benetkam v obdobju 1409–1480, da so za skoraj štiri stoletja zavzele nadzor nad dalmatinskimi mesti z izjemo Dubrovnika, vse do leta 1797. === Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska === Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] (1389) in padcu bosanskega kraljestva (1463) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu 16. stoletja so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] (1526) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške (1. januar 1527), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred Osmanskim cesarstvom in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{navedi splet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja / History of parliamentarism|language=hr|publisher=Sabor|accessdate=18.10.2010|archivedate=2010-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202061135/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|url-status=dead}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta 1918. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]]. Habsburška politika je pripeljala do upora vidnejšega hrvaškega in madžarskega plemstva, katerega cilj je bilo svobodno hrvaško kraljestvo v vazalnem odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Zrinsko-Frankopanski upor je bil odkrit in zatrt, njegovi voditelji so bili leta 1671 obglavljeni, Turkom pa odprta pot za [[Drugo obleganje Dunaja|obleganje Dunaja 1683]]. V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji [[Gradiščanska|gradiščanski]] Hrvati so njihovi neposredni potomci.<ref>{{navedi splet|publisher=Croatian Cultural Association in Burgenland|url=http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|language=hr|title=Povijest Gradišćanskih Hrvatov / History of Burgenland Croats|accessdate=17.10.2011|archivedate=2012-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111143517/http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|url-status=dead}}</ref> Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot [[Vlahi]]. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737–39.<ref>{{navedi knjigo|first1=John R. |last1=Lampe |first2=Marvin R. |last2=Jackson|title=Balkan economic history, 1550–1950: from imperial borderlands to developing nations|page= 62|publisher=Indiana University Press |year=1982|isbn=978-0-253-30368-4|url=https://books.google.com/books?id=OtW2axOSn10C|accessdate=17.10.2011}}</ref> Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v 17. in 18. stoletju proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta [[Knin]], kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino. Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1699) in s [[Požarevski mir|Požarevskim mirom]] (1718; ta ureja mejo med Beneško republiko in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes. V letu 1712 je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta 1767 na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta 1779, cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško. V času [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] sta tako Beneška kot Dubrovniška republika izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta 1809 je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je britanska mornarica z otoka Visa izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=Harold Nicolson|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=Grove Press|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=2011-10-17}}</ref> 1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{navedi časopis|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hr}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{navedi časopis|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref> Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta 1868 so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status ''[[corpus separatum]]'', uveljavljen leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/> Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{navedi časopis|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=Univerza na Reki|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska (Croatian-Hungarian compromise in light of press clips)|language=hr|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{navedi časopis|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu |title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886 / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[prva svetovna vojna]].<ref>{{navedi knjigo|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=2011-10-17|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva. <gallery> File:Johann Peter Krafft 005.jpg|Hrvaški ban [[Nikola Šubić Zrinski]] je zaradi svoje obrambe [[Szigetvár]]ja leta 1566 med [[Turški vpadi|osmanskimi vdori]] narodni heroj tako za Hrvaško kot za džarsko File:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|Ban [[Josip Jelačić]] se je bojeval proti madžarski revoluciji v letih 1848 in 1849 Slika:Austria-Hungary map-sl.svg|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora </gallery> === Kraljevina SHS in Jugoslavija === [[File:Radic_govori_na_skupstini.jpg|thumb|right|[[Stjepan Radić]], vodja Hrvaške kmečke stranke in zagovornik hrvaške avtonomije od [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], na parlamentarni skupščini v Dubrovniku, 1928]] [[File:Banovine Jugoslavia.png|left|200px|thumb|Banovine Kraljevine Jugoslavije med 1929 in 1939 – Hrvaška je bila razdeljena na več banovin]] [[File:Creation of Banovina.png|200px|thumb|Z ustanovitvijo Hrvaške banovine 1939 je oblast želela rešiti ''hrvaško vprašanje'' v Jugoslaviji.]] 29. oktobra 1918 je hrvaški parlament (''Sabor'') razglasil neodvisnost in sprejel odločitev o pridružitvi novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]],<ref name="Povijest-saborovanja"/> ki je, z [[Zagreb]]om kot glavnim mestom, obstajala komaj mesec dni. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. decembra 1918 vstopila v unijo z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in oblikovala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s sedežem v [[Beograd]]u.<ref>{{navedi knjigo|title=World War I: encyclopedia, Volume 1|author1=Spencer Tucker|author2=Priscilla Mary Roberts|isbn=978-1-85109-420-2|page=1286|year=2005|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C}}</ref> Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro.<ref name="Povijest-saborovanja"/> [[Vidovdanska ustava]] iz leta 1921 je državo opredelila kot unitarno, razpust sabora pa je skupaj z brisanjem administrativnih meja dejansko zaključil obdobje hrvaške samostojnosti. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, ''Hrvaška seljačka stranka'' (HSS; Hrvaška kmečka stranka) pod vodstvom [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]].<ref>{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|publisher=Croatian Institute of History – Slavonia, Syrmium and Baranya history branch|issn=1332-4853|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31497|volume=3|issue=1|date=November 2003|title=Parlamentarni izbori u Brodskom kotaru 1923. godine (Parliamentary Elections in the Brod District in 1932)|language=hr |accessdate=17.10.2011|pages=452–470}}</ref> V letu 1925 in še nekaj let pozneje je po vsej Kraljevini SHS potekala [[Tisočletnica Hrvaškega kraljestva]], ki so jo začeli pripravljati leta 1906 [[Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«]]. Obletnico so zaznamovali z vrsto kulturnih dogodkov, proslav ter postavitvijo spomenikov in spominskih plošč po vsej Kraljevini.<ref>[https://kraljtomislav.hazu.hr/04---proslava-tisuite-godinjice-hrvatskog-kraljevstva/ Proslava tisućite godišnjice Hrvatskog kraljevstva] (v hrvaščini) Hrvaška akademija znanosti in umetnosti</ref><ref>[https://dbhz.hr/ostvarenja-popis-postavljenih-spomen-ploca-viktora-mohra/ Popis postavljenih i otkrivenih spomen ploča od 1905.-1946] (v hrvaščini) dbhz.hr, Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«</ref> Politični položaj se je še poslabšal po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe [[Diktatura|diktature]] [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] januarja 1929.<ref>{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru|publisher=Hrvaška akademija znanosti in umetnosti |issn=1330-0474|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74560|pages=203–218|issue=51|date=November 2009|author=Zlatko Begonja|title=Ivan Pernar o hrvatsko-srpskim odnosima nakon atentata u Beogradu 1928. godine (Ivan Pernar on Croatian-Serbian relations after 1928 Belgrade assassination)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime: Kraljevina Jugoslavija.<ref>{{navedi knjigo|title=Yugoslavia's ruin: the bloody lessons of nationalism, a patriot's warning|author=Cvijeto Job|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1784-4|page=9|year=2002|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=yH3Hz2AXonwC}}</ref> Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil [[Vladko Maček]], je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. svetovne vojne, avgusta 1939 privedlo do dogovora [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]] z [[Vladko Maček|Vladkom Mačkom]] in srbskim premierom [[Dragiša Cvetković|Dragišo Cvetkovićem]] – [[dogovor Cvetković–Maček]] – in s tem do avtonomije Banovine Hrvaške. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana.{{sfn|Klemenčič|Žagar|2004|pp=121–123}} === Neodvisna država Hrvaška (NDH) === Ko so aprila leta 1941 [[Nemci]] okupirali Jugoslavijo, je mnogo Hrvatov videlo v tem osvoboditev po dolgem obdobju zatiranja. Nemci in [[Italijani]] so se strinjali glede ustanovitve [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (''Nezavisna država Hrvatska'') s fašistično vlado. Meje te države so vključevale Hrvaško, dele Bosne in Hercegovine in [[Srem]] ter nekaj ozemlja na južni meji današnje Slovenije, okoli [[Obrežje, Brežice|Obrežja]]. Hrvaški [[fašisti]] so nemudoma sprejeli [[nürnberški zakoni|nürnberške zakone]] in pričeli z zatiranjem in preganjanjem [[Judje|Judov]] (ocena je, da jih je od 39.000 preživelo le 9000) in [[Srbi|Srbov]]; prišlo je do ustanovitve [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijskega taborišča Jasenovac]] ter spremembe rabe zaporov v [[Stara Gradiška|Stari Gradiški]].<ref>{{navedi časopis|journal=Arhivski vjesnik|publisher=Croatian State Archives|issn=0570-9008|date=November 1996|issue=39|author=Josip Kolanović|pages=157–174|title=Holocaust in Croatia – Documentation and research perspectives|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=97652|accessdate=17.10.2011}}</ref> Ocena števila med vojno s strani [[Ustaši|ustaškega]] režima NDH pobitih hrvaških Srbov je okoli 500.000.<ref>{{harvnb|Midlarsky|2005|p=131}}: "Memories of the mass murder of at least 500,000 Serbs by the fascist Croatian state in alliance with Nazi Germany during World War II were rekindled by Tuđman's behavior."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=109–110|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref> Po drugi strani je ocena števila umrlih Hrvatov okoli 200.000, kar vključuje tako žrtve fašističnega režima, partizane, kot tudi medvojne žrtve in žrtve povojnih pobojev članov kolaborantske vojske.<ref name="Kočević">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8RdnAAAAMAAJ |first=Bogoljub |last=Kočović |title=Sahrana jednog mita: žrtve Drugog svetskog rata u Jugoslaviji|language=sr|trans-title=Pokop nekega mita: žrtve druge svetovne vojne v Jugoslaviji |publisher=Otkrovenje|year=2005|isbn=978-86-83353-39-2|accessdate=2011-10-18}}</ref><ref name="Victims-Cohen">{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=106–111|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref><ref>{{navedi enciklopedijo | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143561/Croatia/223956/World-War-II | title = History of Croatia, World War II | author1 =Bracewell, C.W. |first2=John R. |last2=Lampe | work = Encyclopædia Britannica Online | publisher = Encyclopædia Britannica Inc. | year = 2012 | accessdate = 2.3.2013}}</ref> 22. junija 1941 je bila blizu Siska ustanovljena prva hrvaška protifašistična partizanska skupina (prva v nemško zasedeni Evropi). Kljub temu pa so bile ob začetku vojne partizanske skupine politično nehomogene in [[komunisti]] so jih kmalu vključili pod svoj nadzor. Leta 1943 so hrvaški [[partizani]] ustanovili antifašistični parlament, ki je združeval [[Istra|Istro]] s Hrvaško. Po zmagi nad fašisti je to postal tudi uradni parlament, meje Hrvaške pa so bile na novo oblikovane. Ob meji z Bosno in Hercegovino je obveljala že dve stoletji stara mejna črta, meja s Srbijo pa je bila oblikovana skladno z nacionalno večino v regiji Srem. Hrvaška je dobila tudi provinco [[Baranja|Baranjo]] z večinoma hrvaško populacijo ter že omenjeno Istro. Tako kot v Sloveniji je tudi precejšen del Hrvatov umrl v povojnih pobojih, od katerih se jih je zaradi umikanja kolaborantskih enot NDH ter civilnega prebivalstva proti Avstriji znaten del zgodil prav na ozemlju Slovenije in bližnje okolice ([[Tezno]] pri Mariboru, [[Pliberk]], [[Teharje]], [[Barbarin rov]] ...), kar na Hrvaškem pogosto označujejo z izrazom "križev pot" ({{langx|hr|križni put}}).<ref name="harv">{{navedi knjigo |author=Tomasevich, Jozo |year=2001 |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-3615-2 |cobiss= |pages=}}</ref> === Hrvaška kot del socialistične Jugoslavije === Po koncu druge svetovne vojne je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti Komunistična stranka Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čimer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu |archive-date=2019-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522124417/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |url-status=dead }}</ref><ref name="JL-Savka">{{navedi novice|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{navedi časopis|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref> Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{navedi novice|agency=Reuters |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=The New York Times |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html }}</ref> === Samostojna država === Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo.<ref name="Pauković-14Congress-2009">{{navedi časopis|author=Davor Pauković|publisher=Centar za politološka istraživanja|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=55640|language=hr|title=Posljednji kongres Saveza komunista Jugoslavije: uzroci, tijek i posljedice raspada / Last Congress of the League of Communists of Yugoslavia: Causes, Consequences and Course of Dissolution|date=1.6.2008|journal=Časopis za suvremenu povijest|volume=1|issue=1|pages=21–33|format=PDF|issn=1847-2397|accessdate=11.12.2010}}</ref> Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. svetovne vojne, po katerih je zmaga [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] še dodatno zaostrila mednarodnostna nasprotja. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, ''sabor''.<ref name="Independent-Tuđman-Obituary">{{navedi novice|newspaper=The Independent |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |title=Obituary: Franjo Tudjman |author=Branka Magas |date=13.12.1999 |accessdate=17.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmjvz7e?url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html }}</ref> Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno [[suverenost]] Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij (z izjemo 15-letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji). Neodvisnost je v veljavo stopila 8. oktobra 1991. Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Srbska republika Krajina]], s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |first=Chuck |last=Sudetic |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{navedi knjigo|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=Routledge|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije. <gallery> Slika:Jasenovac HDR C.jpg|Spominski park v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] s spomenikom – okamenelim cvetom File:Adolf Hitler meets Ante Pavelić.1941.jpg|[[Adolf Hitler]] se sreča s fašističnim diktatorjem [[Ante Pavelić|Antejem Pavelićem]] po prihodu na Berghof kot del državniškega obiska, junij 1941 Slika:Ndh 1941.png|Obseg Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno File:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|[[Josip Broz Tito]] je vodil SFR Jugoslavijo od 1944 do 1980; na sliki na obisku v rojstnem [[Kumrovec|Kumrovcu]], [[Hrvaško Zagorje]], 1961 Slika:Coat_of_Arms_of_the_Socialist_Republic_of_Croatia.svg|Grb Socialistične republike Hrvaške File:Serb T-55 Battle of the Barracks.JPG|Prizor iz vojne hrvaške vojne za neodvisnost – tank T-55 jugoslovanske ljudske armade File:Tuđman i Ana Havel.jpg|[[Franjo Tuđman]] je bil prvi demokratično izvoljeni hrvaški predsednik. </gallery> == Geografija == [[File:Croatia topo.jpg|thumb|400px|Topografska karta Hrvaške]] Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format=PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|url-status=dead}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]]: Na Pelješac je Hrvaška zgradila veličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216094131/https://www.dnevnik.si/1042834683 |url-status=dead }}</ref> Ozemlje obsega 56.594&nbsp;km², od tega 56.414&nbsp;km² kopna in 128&nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405&nbsp;km². Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja. Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], skupina 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo prek pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{navedi splet|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe }}</ref> Naravni viri, ki so na voljo v količinah, primernih za gospodarsko izkoriščanje, vključujejo [[Nafta|nafto]], [[premog]], [[boksit]], manj kvalitetno [[železo]]vo rudo, [[kalcij]], apno, naravni asfalt, siliko, glino, sol in [[hidroenergija|hidroenergijo]].<ref name="cia2017"/> <gallery mode="packed"> File:Krčić source.jpg|[[Dinara]] je najvišji vrh v Hrvaški (1831 m) Goli.jpg|Hrvaška ima preko [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov]]; na sliki: narodni park [[Mljet]], najstarejše zaščiteno območje v Sredozemlju Otok Levrnaca.jpg|Eden izmed otočkov v [[Kornati]]h Plitvice Lakes National Park (2).jpg|[[Plitvička jezera]], [[Unescova svetovna dediščina]] Zagorje.jpg|Polja v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] Slavonija - panoramio.jpg|Polja v ravninski [[Slavonija|Slavoniji]], delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] </gallery> === Biotska raznovrstnost === [[File:Kopački rit wooden trail.JPG|thumb|right|Lesena pot skozi [[Naravni park Kopački rit]] v [[Slavonija|Slavoniji]]]] Hrvaško lahko zaradi podnebja in oblike površja razdelimo na več ekoregij. Zaradi tega dejstva je z vidika biotske raznovrstnosti ena izmed najbogatejših evropskih držav. Na hrvaškem ozemlju so zastopani štirje [[biogeografija|biogeografski]] tipi: mediteranski ob morski obali in v neposrednem zaledju, alpski po večini Gorskega Kotarja, panonski ob Dravi in Donavi ter celinski v ostalih predelih. Med bolj opaznimi so [[Kraški relief|kraški]] habitati s podvodnim okoljem, kot npr. v reki [[Zrmanja (reka)|Zrmanji]] in [[Krka (Hrvaška)|Krki]], ter s podzemnimi habitati. Kraško območje skriva okoli 7000 jam in manjših lukenj; nekatere izmed njih so, tako kot v Sloveniji, bivališče edinega znanega jamskega [[Vretenčarji|vretenčarja]], [[Človeška ribica|človeške ribice]]. V državi so znatno zastopani tudi gozdovi, ki pokrivajo 2.490.000 hektarjev, kar predstavlja 44 % hrvaškega kopna. Drugi tipi življenjskega okolja vključujejo [[mokrišče|mokrišča]], travnike, [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]], grmičevja ter obalna in morska okolja.<ref name="MCult-Biodiversity">{{navedi knjigo|publisher=State Institute for Nature Protection, Ministry of Culture (Croatia)|format=PDF|url=http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|title=Biodiversity of Croatia|year=2006|editor=Jasminka Radović|editor2=Kristijan Čivić|editor3=Ramona Topić|isbn=953-7169-20-0|accessdate=13.10.2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|url-status=dead}}</ref> V smislu [[fitogeografija|fitogeografije]] Hrvaška leži v zmerno hladnem ter sredozemskem območju. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško ''World Wide Fund for Nature'' - WWF) deli Hrvaško v tri ekoregije: panonski mešani gozdovi, mešani gozdovi Dinarskega gorstva in ilirski hrastovi gozdovi.<ref name="DU-Sustdev">{{navedi splet|publisher=6th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems|url=http://www.dubrovnik2011.sdewes.org/venue.php|title=Venue|accessdate=13.10.2011}}</ref> Na ozemlju Hrvaške je dokumentiranih 37.000 vrst živih bitij, ocenjena številka pa je med 50.000 in 100.000.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Trditev temelji na skoraj 400 novih vrstah, odkritih samo v letih med 2000 in 2005.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Od tega je več kot 1000 [[endemit]]ov, zlasti na območju masivov [[Velebit]] in [[Biokovo]] ter na območju jadranskih otokov in kraških rek. Zakonodaja ščiti 1131 vrst.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Najresnejša grožnja tem vrstam so izgube in uničevanje njihovih naravnih življenjskih okolij. Dodaten problem predstavljajo tujerodne invazivne vrste, zlasti alge ''[[Caulerpa taxifolia]]''. Invazivne [[alge]] redno opazujejo in odstranjujejo ter s tem ščitijo domača življenjska okolja. Številne so tudi domače sorte kulturnih rastlin in [[pasma|pasme]] domačih živali, ki vključujejo tudi pet pasem konj, pet pasem goveda, osem pasem ovc, dve pasmi prašičev in pasmo perutnine. Tudi med temi domačimi pasmami jih je že devet ogroženih ali kritično ogroženih.<ref name="MCult-Biodiversity"/> Na ozemlju Hrvaške je 408 zaščitenih območij, kar predstavlja 9,2 % ozemlja. To vključuje osem [[narodni park|narodnih parkov]], dva [[Naravni rezervat|naravna rezervata]] in enajst naravnih parkov.<ref name="turizem2017" /> Najbolj znan in hkrati najstarejši je narodni park [[Plitvička jezera]], ki je tudi uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/98 Unesco]</ref>. [[Narodni park Severni Velebit]] je del Unescovega [[Program Človek in biosfera]] ''(Man and the Biosphere Programme)''. Zaščitene rezervate in posebne rezervate upravlja država, medtem ko so ostala območja upravljajo županije. Leta 2005 je bila vzpostavljena Nacionalna ekološka mreža kot prvi korak pri pridruževanju Evropski uniji in pridruževanju programu [[Natura 2000]].<ref name="MCult-Biodiversity"/> === Narodni parki === Kot narodni park so opredeljena naslednja območja: * [[Narodni park Brioni|Brioni]] * [[Narodni park Kornati|Kornati]] * [[Narodni park Krka|Krka]] * [[Narodni park Mljet|Mljet]] * [[Narodni park Paklenica|Paklenica]] * [[Narodni park Plitvička jezera|Plitvička jezera]] * [[Narodni park Risnjak|Risnjak]] * [[Narodni park Severni Velebit|Severni Velebit]]. === Podnebje === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Croatia Köppen.svg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Tipi podnebja na Hrvaškem po Köppnu | image2 = Nin (bura).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Orkanska [[burja]] v kraju [[Nin]]. Burja je suh veter, ki piha s kopnega v morje, in je močna zlasti v kanalu pod masivom [[Velebit]]a v okolici mesta [[Senj]] }} V večini Hrvaške prevladuje zmerno toplo in deževno [[celinsko podnebje]], kot ga določa [[Köppnova podnebna klasifikacija]]. Srednja mesečna temperatura se giblje med −3&nbsp;°C v januarju in 18&nbsp;°C v juliju. Najhladnejša dela Hrvaške sta [[Lika]] in [[Gorski Kotar]], kjer najdemo snežno gozdnato podnebje na nadmorskih višinah nad 1200 m. Najtoplejši deli Hrvaške so ob Jadranskem morju in v neposrednem zaledju, kjer prevladuje sredozemsko podnebje in temperaturne vrhunce umirja bližina morja. Posledično se najvišje temperature pojavljajo v celinskem delu: najnižjo temperaturo −35,5&nbsp;°C so 3. februarja 1919 izmerili v [[Čakovec|Čakovcu]], najvišjo, 42,8&nbsp;°C, pa 4. avgusta 1981 v [[Ploče|Pločah]].{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015||p=42}}<ref name="record temp">{{navedi splet|title=Najviša izmjerena temperatura zraka u Hrvatskoj za razdoblje od kada postoje meteorološka motrenja|url=http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|website=Klima.hr|publisher=[[Croatian Meteorological and Hydrological Service]]|accessdate=1.8.2017|language=hr|date=21.7.2017|archive-date=2017-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802003217/http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|url-status=dead}}</ref> Srednja letna količina padavin se giblje med 600&nbsp;mm in 3500&nbsp;mm, odvisno od geografskega področja in prevladujočega podnebnega tipa. Najmanj padavin tako beležijo na zunanjih otokih ([[Biševo]], [[Lastovo]], [[Svetac]], [[Vis]]) in v vzhodnem delu Slavonije, pri čemer se v Slavoniji padavine pojavljajo zlasti v sezoni rasti poljščin. Najvišjo količino padavin pa beležimo v Dinari in Gorskem Kotarju.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=42}} Prevladujoči vetrovi v notranjosti so šibki do zmerni severovzhodni ali jugozahodni, ob obali pa so odvisni od lokalne oblike površja. Močnejši vetrovi so pogostejši v hladnejših mesecih leta, največkrat v obliki [[Burja|burje]] ali, redkeje, [[Široko|široka]]. S soncem najbolj obdarjeni deli države so zunanji otoki, zlasti [[Hvar]] in [[Korčula]], z okoli 2700 ur obsijanosti letno, sledijo pa Srednji in Južni Jadran ter severna jadranska obala z več kot 2000 urami sončne svetlobe letno.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=43}} == Politika == [[File:St._Marks_Sq_Zagreb_pano.jpg|thumb|left|upright=2|Trg svetega Marka v Zagrebu – ''od leve proti desni'': [[Banski dvori]], uradna rezidenca hrvaške vlade, cerkev svetega Marka, Sabor – hrvaški parlament]] [[File:Predstavljanje_nove_Vlade_RH_(6558633915).jpg|thumb|right|Notranjščina hrvaškega parlamenta – ''[[Sabor]]a'']] Republika Hrvaška je unitarna država s [[parlamentarni sistem|parlamentarnim sistemom]] upravljanja. Ob razpadu vladavine komunistične stranke v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] je leta 1990 Hrvaška izvedla prve večstrankarske volitve in sprejela novo ustavo.<ref name="NYTimes-Elections2-HRV1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/05/09/world/evolution-in-europe-conservatives-win-in-croatia.html|title=Evolution in Europe; Conservatives Win in Croatia|date=9.5.1990|accessdate=14.10.2011}}</ref> 9. oktobra 1991 je razglasila neodvisnost in s tem še prispevala k razpadu Jugoslavije ter v letu 1992 prejela priznanje s strani številnih držav in postala članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]].<ref name="Sabor-Independence-8Oct1991">{{navedi splet|work=Official web site of the Croatian Parliament|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|title=Ceremonial session of the Croatian Parliament on the occasion of the Day of Independence of the Republic of Croatia|date=7.10.2004|accessdate=29.7.2012|archivedate=29.7.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/69Wk9bFY8?url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462}}</ref><ref name="NYT-UN-membership">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |title=3 Ex-Yugoslav Republics Are Accepted Into U.N. |newspaper=[[The New York Times]] |author=[[Paul L. Montgomery]] |date=23.5.1992 |accessdate=29.7.2012 |archivedate=29.7.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69WnEWOSK?url=http://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html }}</ref> V skladu z ustavo iz leta 1990 je Hrvaška delovala po [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškem sistemu]] do leta 2000 (dolgoletni predsednik [[Franjo Tuđman]] je umrl leta 1999), ko je prešla na parlamentarni sistem.<ref name="BBC-CroProfile">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1097128.stm|title=Croatia country profile|date=20.7.2011|accessdate=14.10.2011}}</ref> Veje oblasti so zakonodajna, izvršna in sodna.<ref name="VRH-PoliticalStructure">{{navedi splet|publisher=[[Government of Croatia]]|url=http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|title=Political Structure|date=6.5.2007|accessdate=14.10.2011|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203020541/http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|url-status=dead}}</ref> Predsednik republike ({{lang-hr|predsjednik Republike}}) vodi državo ter je voljen neposredno za petletno obdobje; po ustavi je lahko izvoljen največ dvakrat. Poleg vrhovnega poveljstva hrvaških oboroženih sil ima na podlagi soglasja parlamenta proceduralno vlogo imenovanja predsednika vlade ter ima nekaj vpliva na državno zunanjo politiko.<ref name="VRH-PoliticalStructure"/> Na tem položaju je trenutno [[Zoran Milanović]]. Hrvaško vlado vodi predsednik vlade, ki ima štiri namestnike ter šestnajst ministrov, ki bdijo vsak nad svojim področjem.<ref name="Govt-Ministers">{{navedi splet|publisher=Government of Croatia|url=http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|title=Members of the Government|accessdate=14.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130604052735/http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|archivedate=4.6.2013}}</ref> Kot izvršna veja oblasti je vlada pristojna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvrševanje zakonov ter vodenje zunanje in notranje politike države. Sedež vlade je v [[Banski dvori|Banskih dvorih]] v Zagrebu.<ref name="VRH-PoliticalStructure" /> Hrvaško vlado trenutno vodi {{Wikidata|p6}}. Enodomni parlament (''{{lang|hr|Sabor}}'') nosi zakonodajno vlogo. Drugi dom parlamenta, Dom županij (''Županijski dom''), ki je bil vzpostavljen leta 1993, so opustili leta 2001. Predstavniki v Saboru, katerih število se giblje med 100 in 160, so voljeni za štiriletno obdobje. Seje Sabora potekajo med 15. januarjem in 15. julijem ter 15. septembrom in 15. decembrom.<ref name="Sabor-about">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|title=About the Parliament|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706061905/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|url-status=dead}}</ref> Dve najmočnejši stranki sta [[Hrvaška demokratska skupnost|HDZ]] (Hrvatska demokratska zajednica) in [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|SDP]] (Socijaldemokratska partija Hrvatske)<ref name="Sabor-MPs">{{navedi splet|publisher=Sabor|title=Members of the 6th Parliament|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706062229/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|url-status=dead}}</ref> === Upravna delitev === Hrvaška je upravno razdeljena na 20 administrativnih enot, imenovanih [[županija|županije]], glavno mesto je Zagreb, ki pa ima poseben status.{{-}} {{Zemljevid županij Hrvaške|options=float:right}} {| class="sortable wikitable" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" ! <!--style="width:120/75/75/85px"--> [[Hrvaške županije|Županija]] !! Sedež !! Površina (km<sup>2</sup>)!! Prebivalstvo po<br>popisu leta 2011 |- | [[File:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|border|23px]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovar-Bilogora / Bjelovarsko-bilogorska županija]] || [[Bjelovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.652|| style="text-align:right;padding-right:2px"|119.743 |- | [[File:Flag of Brod-Posavina County.svg|border|23px]] [[Brodsko-posavska županija|Brod-Posavina / Brodsko-posavska županija]] || [[Slavonski Brod]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.043|| style="text-align:right;padding-right:2px"|158.559 |- | [[File:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|border|23px]] [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovnik-Neretva / Dubrovniško-neretvanska županija]] || [[Dubrovnik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.783|| style="text-align:right;padding-right:2px"|122.783 |- | [[File:Zastava Istarske županije.svg|border|23px]] [[Istrska županija|Istra / Istrska županija]] || [[Pazin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.820|| style="text-align:right;padding-right:2px"|208.440 |- | [[File:Flag of Karlovac county.svg|border|23px]] [[Karlovška županija|Karlovec / Karlovška županija]] || [[Karlovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.622|| style="text-align:right;padding-right:2px"|128.749 |- | [[File:Flag of Koprivnica-Križevci County.png|border|23px]] [[Koprivniško-križevska županija|Koprivnica-Križevci / Koprivniško-križevska županija]] || [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|1.746|| style="text-align:right;padding-right:2px"|115.582 |- | [[File:Flag of Krapina-Zagorje County.svg|border|23px]] [[Krapinsko-zagorska županija|Krapina-Zagorje / Krapinsko-zagorska županija]] || [[Krapina]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.224|| style="text-align:right;padding-right:2px"|133.064 |- | [[File:Flag of Lika-Senj County.svg|border|23px]] [[Liško-senjska županija|Lika-Senj / Liško-senjska županija]] || [[Gospić]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|5.350|| style="text-align:right;padding-right:2px"|51.022 |- | [[File:Flag of Međimurje County.svg|border|23px]] [[Medžimurska županija|Medžimurje / Medžimurska županija]] || [[Čakovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|730|| style="text-align:right;padding-right:2px"|114.414 |- | [[File:Zastava Osječko-baranjske županije.png|border|23px]] [[Osiješko-baranjska županija|Osijek-Baranja / Osiješko-baranjska županija]] || [[Osijek]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.152|| style="text-align:right;padding-right:2px"|304.899 |- | [[File:Flag of Požega-Slavonia County.png|border|23px]] [[Požeško-slavonska županija|Požega-Slavonija / Požeško-slavonska županija]] || [[Požega, Hrvaška|Požega]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.845|| style="text-align:right;padding-right:2px"|78.031 |- | [[File:Flag of Primorje-Gorski Kotar County.png|border|23px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorje-Gorski kotar / Primorsko-goranska županija]] || [[Reka (Hrvaška)|Reka]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.582|| style="text-align:right;padding-right:2px"|296.123 |- | [[File:Flag of Sisak-Moslavina County.png|border|23px]] [[Sisaško-moslavška županija|Sisek-Moslavina / Siško-moslavška županija]] || [[Sisek]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|4.463|| style="text-align:right;padding-right:2px"|172.977 |- | [[File:Flag of Split-Dalmatia County.svg|border|23px]] [[Splitsko-dalmatinska županija|Split-Dalmacija / Splitsko-dalmatinska županija]] || [[Split]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.534|| style="text-align:right;padding-right:2px"|455.242 |- | [[File:Flag of Šibenik-Knin County.svg|border|23px]] [[Šibeniško-kninska županija|Šibenik-Knin / Šibeniško-kninska županija]] || [[Šibenik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.939|| style="text-align:right;padding-right:2px"|109.320 |- | [[File:Flag of Varaždin County.png|border|23px]] [[Varaždinska županija|Varaždin / Varaždinska županija]] || [[Varaždin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.261|| style="text-align:right;padding-right:2px"|176.046 |- | [[File:Flag of Virovitica-Podravina County.png|border|23px]] [[Virovitiško-podravska županija|Virovitica-Podravina / Virovitiško-podravska županija]] || [[Virovitica]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.068|| style="text-align:right;padding-right:2px"|84.586 |- | [[File:Flag of Vukovar-Syrmia County.svg|border|23px]] [[Vukovarsko-sremska županija|Vukovar-Srem / Vukovarsko-sremska županija]] || [[Vukovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.448|| style="text-align:right;padding-right:2px"|180.117 |- | [[File:Flag of Zadar County.png|border|23px]] [[Zadrska županija|Zadar / Zadrska županija]] || [[Zadar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.642|| style="text-align:right;padding-right:2px"|170.398 |- | [[File:Flag of Zagreb County.svg|border|23px]] [[Zagrebška županija|Zagreb / Zagrebška županija]] || [[Zagreb]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.078|| style="text-align:right;padding-right:2px"|317.642 |- | [[File:Flag of Zagreb.svg|border|23px]] [[Zagreb]] || [[Zagreb]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|641|| style="text-align:right;padding-right:2px"|792.875 |} === Mednarodni odnosi === [[File:Treaty of Rome anniversary group photograph 2017-03-25 03.jpg|thumb|Skupinska fotografija voditeljev vlad [[Evropska unija|Evropske unije]] ob 60. letnici Rimskega sporazuma; Rim, Italija]] Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011}}</ref> [[File:Podizanje NATO zastave 070409 pano 1.jpg|thumb|right|Svečanost ob dvigu zastave NATO ob pristopu Hrvaške k zvezi NATO leta 2009]] Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{navedi novice|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118190958/http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|url-status=dead}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{navedi splet|publisher=Evropska unija |url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{navedi novice|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327101217/https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|url-status=dead}}</ref> Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011|archive-date=2013-01-07|archive-url=https://archive.today/20130107231744/http://www.mvep.hr/mvp.asp?pcpid=2531|url-status=dead}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{navedi novice|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref> === Vojska === [[Oborožene sile Republike Hrvaške]] (OSRH) sestavljajo [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba]], [[Hrvaška kopenska vojska]] in [[Hrvaška vojna mornarica]], poleg poveljstva za izobraževanje in podporo. OSRH vodi Vrhovni [[štab]], ki poroča ministru za obrambo, ki pa nato na tem področju poroča predsedniku države. V skladu z ustavo je predsednik države tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in v primeru grozeče nevarnosti med vojno poveljuje neposredno Vrhovnemu štabu.<ref name="CAFstructure">{{navedi splet|url=http://www.osrh.hr/prikaz_en.asp?idi=100&kati=2|title=Chain of Command in the CAF|publisher=Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške |accessdate=2.7.2012}}</ref> {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = US Navy 021029-N-1955P-020 Navy aircraft participate in Joint Wings 2002.jpg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Hrvaško vojno letalstvo ([[MiG-21]] v maskirnih barvah) in letala [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] ([[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] in 3 x [[F-18]]) med mednarodnimi vojaškimi vajami, 2002 | image2 = Providing security (7296490988).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Vojaki hrvaške vojske med vajo Immediate Response 2012 (IR12) v bližini [[Slunj]]a | image3 = Petar_Kresimir_Ri_180909.jpg | width3 = 150 | alt3 = | caption3 = Raketna topnjača Kralj Petar Krešimir IV hrvaške vojne mornarice }} Po zaključku t.i. ''domovinske vojne'' med letoma 1991–95 so se obseg in izdatki za hrvaške oborožene sile ves čas zmanjševali. Tako je bila potrošnja leta 2005 2,39 % BDP,<ref name="CIA">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|title=World Factbook|accessdate=9.11.2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|archive-date=2020-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|url-status=dead}}</ref> leta 2017 pa le še 1,32 % BDP,<ref name="noj_izdatki">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |title=Croatia to Further Increase Defence Budget |accessdate=23.2.2019 |date=17.2.2018 |format= |work=[[HINA]] |archive-date=2019-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190301013314/https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |url-status=dead }}</ref> kar je znatno manj kot rekordna stopnja 11,1 % BDP leta 1994.<ref name="sipri">{{navedi splet|url=http://milexdata.sipri.org/ |title=SIPRI Military Expenditure Database |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]] |accessdate=9.11.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328072123/http://milexdata.sipri.org/ |archivedate=28.3.2010 }}</ref> Številčna popolnjenost je tradicionalno temeljila na naborniškem sistemu, so pa hrvaške oborožene sile pred pridružitvijo zvezi NATO izvedle številne reforme, ki so se osredotočale na zmanjševanje kadra, prestrukturiranje sestave in profesionalizacijo. Leta 2016 je bilo v oboroženih silah 15.977 zaposlenih. Številka zajema 14.474 vojaških oseb, od tega 1539 ali 10,63 % žensk, in 1503 državnih uslužbencev in nameščencev, od tega 537 ali 35,73 % žensk, s čimer se nadaljuje rast deleža žensk v vseh kategorijah vojaškega in drugega osebja hrvaških oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.osrh.hr/#rubData/HTML/HR/O%20NAMA/OP%C4%86ENITO/20170302_Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016/Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016._HR.htm|title=Osoblje u OS RH 2001.-2016. |accessdate=28.2.2019 |date= |format= |work=Oružane snage Republike Hrvatske }}</ref> Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ukinjeno januarja 2008.<ref name="cia2017" /> Dotlej je bil za moške nad 18 let obvezen šestmesečni vojaški rok, ki je že skrajšan s prejšnjih devet mesecev do leta 2001. Alternativa je bila osemmesečno civilno služenje roka.<ref name="vojnirokkraci">{{navedi novice|url=http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|title=Vojni rok u Hrvatskoj kraći, nego drugdje u Europi i NATO-u|author=Milan Jelovac|date=23.1.2001|newspaper=Vjesnik|language=hr|accessdate=9.9.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120127065234/http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|archive-date=27.1.2012|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je bilo v različnih vojaških misijah po svetu razporejenih 550 pripadnikov hrvaških oboroženih sil, od tega glavnina v okviru različnih NATO-vih operacij ([[Afganistan]] ...), poleg tega pa tudi misije v okviru [[Združeni narodi|Združenih narodov]] in Evropske unije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.vecernji.hr/vijesti/hrvatska-vojska-novac-mirovne-misije-1207254|title=Nikad više hrvatskih vojnika i novca za mirovne misije diljem svijeta |accessdate=28.2.2019 |date=13.11.2017 |format= |work=[[Večernji list]] }}</ref> Na Hrvaškem deluje tudi relativno močna oborožitvena industrija. Tako je izvoz opreme in orožja leta 2016 znašal 224 milijonov EUR, kar je več kot 100% povečanje glede na predhodno leto. Tega leta je bila Hrvaška tretji največji izvoznik orožja v [[ZDA]], zlasti na račun [[Pištola|pištol]] [[HS2000]] proizvajalca [[HS Produkt]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.jutarnji.hr/globus/biznis/amerikanci-vole-hrvatsko-oruzje-svaki-deseti-komad-vatrenog-naoruzanja-uvezen-u-sad-dolazi-iz-nase-drzave-a-najvise-izvozi-hs-produkt-7096794 |title=Amerkanci vole hrvatsko oružje : Svaki deseti komad vatrenog naoružanja uvezen u SAD dolazi iz naše države, a najviše izvozi HS Produkt |language=hr |accessdate=28.2.2019 |date=6.3.2018 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> V letih 2024 in 2025 bo Hrvaška posodobila svoje vojno letalstvo, ko naj bi prevzela 12 rabljenih letal [[Dassault Rafale]] ter spremljajočo oborožitev. Vrednost posla se ocenjuje na več kot milijardo EUR.<ref name="Rafale">{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/hrvatska-je-preuzela-prvi-rafale-a-evo-kad-stizu-preostali-no-javnost-ni-nakon-dvije-godine-ne-zna-bitnu-informaciju-15380262|title=Prvih šest Rafalea stiže u svibnju 2024., evo kada bi trebali stizati preostali|accessdate=15.3.2024|publisher=Jutarnji list<</ref> == Demografija == [[Slika:Croatia-Serbs-2011.PNG|thumb|150px|Razširjenost Srbov kot največje manjšine]] === Prebivalstvo === [[File:Bevölkerungspyramide Kroatien 2016.png|thumb|right|Prebivalstvena piramida 2016]]Ob popisu prebivalstva leta 2021 je Republika Hrvaška štela 3.871.833 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 68,5 prebivalca na kvadratni kilometer.<ref name="popis2021">{{Navedi splet|url=https://dzs.gov.hr/vijesti/objavljeni-konacni-rezultati-popisa-2021/1270|title=Objavljeni konačni rezultati Popisa 2021.|date=22. september 2022|accessdate=23. septembra 2022|publisher=Državni zavod za statistiku|language=hr}}</ref> Pričakovana življenjska doba novorojenčka je v letu 2016 znašala 78,2 leta.<ref name=who0>{{navedi splet|url=http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|title=WHO Life Expectancy at birth|accessdate=6.12.2014|publisher=[[World Health Organization]]|year=2012|archive-date=2014-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206093205/http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|url-status=dead}}</ref> Prebivalci (glede na zadnji popis) so [[Hrvati]] (91,63 %), med pomembnejše etnične skupnosti v državi pa sodijo še: * [[Srbi]]: 3,20 % * [[Bošnjaki]]: 0,62 % * [[Romi]]: 0,46 % * [[Italijani]]: 0,36 % * [[Albanci]]: 0,36 %<ref name="popis2021" /> Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo kar za 17 %.<ref name="rtvslo_demogr" /> [[Rodnost]] trenutno{{Kdaj}} znaša 1,43 otroka na mater. kar je ena najnižjih rodnosti v svetovnem merilu. Od leta 1991 hrvaška stopnja [[smrtnost]]i neprestano presega stopnjo rodnosti.<ref name="DZS-Stat2010" /> Do leta 2008 je Hrvaška beležila pozitiven migracijski saldo (pozitivno razmerje med doseljenimi in izseljenimi), zlasti na račun priseljencev iz BiH,<ref name="Limun-immigration">{{navedi splet|publisher=Limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|title=U Hrvatskoj dvostruko više doseljenika|trans-title=Twice as many immigrants in Croatia|date=21.7.2007|accessdate=12.10.2011|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114083714/http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|url-status=dead}}</ref> od takrat dalje, še zlasti po pridružitvi EU, pa Hrvaška tudi tu beleži vedno višji negativni saldo, ki še dodatno pripomore k zmanjševanju števila prebivalcev.<ref name="migracije">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |title=Who is Leaving Croatia and Who is Coming? Official Migration Statistics 2007-16 |accessdate=12.1.2019 |date=27.1.2018 |format= |work=Paul Bradbury |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113062925/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2011 in 2018 se je prebivalstvo tako zmanjšalo za 170.491, od tega skoraj 150 tisoč po vstopu Hrvaške v EU.<ref name="preb_2018" /> === Največja mesta === {|class="infobox" style="text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%" !style="text-align:center;" colspan=11|Hrvaška mesta po številu prebivalstva |- !rowspan=23 width:150|<br> [[File:Trg bana Jelacica Zagreb 30102012 2 roberta f.jpg|135px|Zagreb]]<br>[[Zagreb]]<br> [[File:Port_of_Split_from_the_air_1.jpg|135px|Split]]<br>[[Split]]<br> [[File:Rijeka city center 0.jpg|border|135px|Rijeka]]<br>[[Rijeka]]<br> [[File:Osijek - Zimska luka.jpg|border|135px|Osijek]]<br>[[Osijek]]<br> !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Št. !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mesto !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|[[Županije Hrvaške|Županija]] !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mestno prebivalstvo !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Prebivalstvo z zaledjem !rowspan=23 width:150|{{navbar|Largest cities of Croatia|plain=1}} [[File:Hlll Donatus Anastasia Zadar 2.jpg|135px|Zadar]]<br>[[Zadar]]<br> [[File:Pula Aerial View.jpg|border|135px|Pula]]<br>[[Pulj]]<br> [[File:Palače na Korzu (2).jpg|border|135px|Slavonski Brod]]<br>[[Slavonski Brod]]<br> [[File:Trg_b.j._Jelačića,_KA_01118.JPG|border|135px|Karlovac]]<br>[[Karlovec]]<br> |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 1 || style="text-align:left;" | '''[[Zagreb]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagreb|Mesto Zagreb]]||688.163||790.017 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 2 || style="text-align:left;" | '''[[Split]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||167.121||178.102 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 3 || style="text-align:left;" | '''[[Reka, Hrvaška|Reka]]''' (Rijeka) || style="text-align:left;" |[[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]||128.314||128.624 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 4 || style="text-align:left;" | '''[[Osijek]]''' || style="text-align:left;" |[[Osiješko-baranjska županija|Osiješko-baranjska]]||83.104||108.048 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 5 || style="text-align:left;" | '''[[Zadar]]''' || style="text-align:left;" |[[Zadrska županija|Zadrska]]||71.471||75.082 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 6 || style="text-align:left;" | '''[[Pulj]]''' (Pula)|| style="text-align:left;" |[[Istrska županija|Istrska]]||57.460||57.460 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 7 || style="text-align:left;" | '''[[Slavonski Brod]]''' || style="text-align:left;" |[[Brodsko-posavska županija|Brodsko-posavska]]||53.531||59.143 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 8 || style="text-align:left;" | '''[[Karlovec]]''' (Karlovac) || style="text-align:left;" |[[Karlovška županija|Karlovška]]||46.833||55.705 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 9 || style="text-align:left;" | '''[[Varaždin]]''' || style="text-align:left;" |[[Varaždinska županija|Varaždinska]]||38.839||46.946 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 10 || style="text-align:left;" | '''[[Šibenik]]''' || style="text-align:left;" |[[Šibeniško-kninska županija|Šibeniško-kninska]]||34.302||46.332 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 11 || style="text-align:left;" | '''[[Sisek]]''' (Sisak) || style="text-align:left;" |[[Siško-moslavška županija|Siško-moslavška]]||33.332||47.768 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 12 || style="text-align:left;" | '''[[Vinkovci]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||32.032||35.312 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 13 || style="text-align:left;" | '''[[Velika Gorica]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||31.553||63.517 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 14 || style="text-align:left;" | '''[[Dubrovnik]]''' || style="text-align:left;" |[[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanska]]||28.434||42.615 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 15 || style="text-align:left;" | '''[[Bjelovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorska]]||27.024||40.276 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 16 || style="text-align:left;" | '''[[Vukovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||26.486||27.683 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 17 || style="text-align:left;" | '''[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]]''' || style="text-align:left;" |[[Koprivniško-križevska županija|Koprivniško-križevska]]||23.955||30.854 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 18 || style="text-align:left;" | '''[[Solin]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||20.212||23.926 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 19 || style="text-align:left;" | '''[[Zaprešić]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||19.644||25.226 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 20 || style="text-align:left;" | '''[[Požega, Hrvaška|Požega]]''' || style="text-align:left;" |[[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonska]]||19.506||26.248 |- |colspan="5" style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Vir: Popis prebivalstva 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_06_01/E01_06_01.htm |title=Population in major towns and municipalities, 2011 census |accessdate= |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} <noinclude>{{-}} </noinclude> === Religija === Hrvaška je večinsko [[Katolištvo|katoliška]] država. Ob popisu leta 2021 se je 78,97 % prebivalcev izreklo za rimokatolike, 3,32 % za [[pravoslavna cerkev|pravoslavce]], za neverujoče in [[Ateizem|ateiste]] 4,71 % prebivalcev in za [[Islam|muslimane]] 1,32 %.<ref name="popis2021" /> Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem. Odnos do religije na Hrvaškem je kompleksen, kar velja tudi za ostale države bivše Vzhodne Evrope: vera se pojmuje kot osebno prepričanje in sredstvo identifikacije z narodnostjo, vendar zunanje obeleževanje vere (obiskovanje obredov ipd.) ni pogosto. Hkrati večina prebivalstva zagovarja ločevanje cerkve od države,<ref>{{navedi splet |url= https://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/veliko-istrazivanje-o-religiji-i-nacionalnom-identitetu-koliko-hrvata-vjeruje-u-boga-a-koliko-ih-smatra-da-crkva-ne-smije-imati-utjecaja-na-politiku/6141016/|title= ZNANOST I RELIGIJA-VELIKO ISTRAŽIVANJE O RELIGIJI I NACIONALNOM IDENTITETU Koliko Hrvata vjeruje u Boga, a koliko ih smatra da Crkva ne smije imati utjecaja na politiku|accessdate=26.3.2019 |date=28.5.2017 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> po drugi strani pa Hrvaška precej proračunskih sredstev nameni za delovanje verskih skupnosti, zaradi številčnosti zlasti katoliške Cerkve.<ref name="vera">{{navedi splet |url=https://dubokavoda.com/je-li-hrvatska-vjerska-drzava/ |title=JE LI HRVATSKA VJERSKA DRŽAVA? |accessdate=26.3.2019 |date=30.1.2018 |format= |work=dubokavoda.hr }}</ref> == Gospodarstvo == === Osnovni kazalci in gospodarsko okolje === <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2015<ref name="Deloitte-HRV-2015">{{navedi splet|publisher=[[Deloitte]]|url=http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|language=hr|title=500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=500 largest Central European companies|accessdate=9.9.2011|year=2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135123/http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Deloitte500-2010-HR">{{navedi splet|publisher=Deloitte|language=hr|format=PDF|url=http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|title=Rang lista 500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=Ranking of the 500 Largest Central European Companies|accessdate=9.9.2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135125/http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[Agrokor]]|| {{increase}} 6,435 || {{increase}} 131 |- | 2 || style="text-align:left;"| [[INA (company)|INA]]|| {{decrease}} 2,476 || {{increase}} 122 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Konzum]]|| {{increase}} 1,711 || {{increase}} 18 |- | 4 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{increase}} 1,694|| {{decrease}} 260 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[List of companies of Croatia|Orbico Group]]|| {{steady}} 1,253 || {{increase}} 17 |} </div> <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2017<ref name="coface_top500">{{navedi splet |url=https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |title=COFACE CEE TOP 500 RANKING; str 47 |accessdate=31.1.2019 |date= |format=PDF |work=Coface Central Europe Holding AG, Dunaj |archive-date=2019-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190201080249/https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |url-status=dead }}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[INA]]|| {{increase}} 2,413 || {{increase}} 191,7 |- | 2 || style="text-align:left;"| Prvo plinarsko društvo (PPD) || {{increase}} 1,029 || {{increase}} 34,1 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{decrease}} 1,028 || {{decrease}} 48,9 |- | 4 || style="text-align:left;"| Hrvatski Telekom || {{increase}} 837|| {{decrease}} 113,1 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[Petrol]] || {{increase}} 627 || {{decrease}} 8,2 |} </div> Po klasifikaciji Združenih narodov Hrvaška sodi med visokodohodkovna gospodarstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/development/desa/dpad/wp-content/uploads/sites/45/publication/2017wesp_full_en.pdf|title=World Economic Situation and Prospects 2017|page=156|publisher=United Nations|year=2017|accessdate=25.9.2017}}</ref> [[Mednarodni denarni sklad]] hrvaški nominalni [[BDP]] za leto 2017 ocenjuje na 53,5 milijarde USD ali 12.863 USD na prebivalca, medtem ko je po pariteti kupne moči BDP ocenjen na 100 milijard USD oziroma 24.095 USD na prebivalca.<ref name=WEO2017>{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=62&pr.y=12&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|accessdate=25.4.2017 |title=World Economic Outlook Database, April 2017 – Croatia|work=International Monetary Fund}}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]-a je hrvaški ocenjeni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 znašal 61 % povprečja EU,<ref name="Eurostat-GDPPC">{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|title=GDP per capita in PPS|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=13.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625234316/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|archivedate=25.6.2013}}</ref> leta 2018 pa 62 % povprečja EU; za primerjavo: slovenski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je v letu 2018 znašal 85 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet |url= https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|title= GDP per capita in PPS /Code: tec00114 |accessdate=31.1.2019 |date=1.6.2018 |format= |work=EUROSTAT }}</ref> [[File:Istria3.JPG|thumb|Vinogradi v [[Istra|Istri]]; praktično po vseh regijah Hrvaške pridelujejo vino.]] Povprečna mesečna neto plača hrvaškega delavca v januarju 2017 je bila 5895 [[Hrvaška kuna|hrvaških kun]] (HRK) – približno 800 EUR, povprečna bruto plača pa 7911 HRK (približno 1070 EUR) mesečno.<ref name="salary7161">{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/default.htm |title=Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku |work=Dzs.hr |accessdate=23.3.2017 |archive-date=2017-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170426093939/http://www.dzs.hr/default.htm |url-status=dead }}</ref> Stopnja nezaposlenosti na Hrvaškem je v decembru 2018 v primerjavi z istim mesecem 2017 padla z 12,2 % na 9,6 %, tako da je število nezaposlenih znašalo 148.919. V obdobju 1996 do 2018 je povprečna stopnja nezaposlenosti znašala 17,4 %, z vrhuncem 23,6 % januarja 2002 in najnižjo stopnjo 8,4 % nezaposlenih septembra 2018. Na stopnjo nezaposlenosti znotraj enega leta močno vpliva sezonsko zaposlovanje (turizem, kmetijstvo).<ref name="zaposlitev">{{navedi splet |url=https://tradingeconomics.com/croatia/unemployment-rate |title=Croatia Unemployment Rate |accessdate=3.2.2019 |date= |format= |work=Trading Economics }}</ref> Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70 % BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Industrijske panoge po pomembnosti: kemija in plastika, orodjarstvo, kovinski izdelki, elektronika, surovo obdelani kovinski izdelki in valjana pločevina, aluminij, papir, lesni izdelki, gradbeni material, tekstilni izdelki, ladjarstvo (še pred desetletjem ena glavnih panog), nafta in derivati, hrana in pijača, turizem. Glavni kmetijski pridelki: žito, koruza, ječmen, sladkorna pesa, sončnice, oljna repica, detelja, krompir, zelje, čebula, paradižnik, paprike, sadje (jabolka, slive. mandarine, olive), grozdje za vino, živina (govedo, prašičereja). Izvoz po tekočih cenah znaša 13,15 milijarde USD (ocena 2017). Glavni izvozni trgi so Italija (13,4 %), [[Nemčija]] (12,2 %), Slovenija (10,6 %), [[Bosna in Hercegovina]] (9,8 %), [[Avstrija]] (6,2 %) in [[Srbija]] (4,8 %; 2017). V izvozu prevladuje transportna oprema, stroji, tekstil, kemični izdelki in prehrambeni izdelki.<ref name="cia2017"/> [[Privatizacija]] državnih podjetij se je začela, toda z mešanimi rezultati. Spremljale so jo korupcijske afere, med najbolj odmevnimi je bila vloga bivšega premiera [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]] pri prodaji podjetja [[INA (podjetje)|INA]] madžarskemu [[MOL (podjetje)|MOL]]-u.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html|title=Sanader za Hypo in Mol v zapor za osem let in pol |accessdate=4.2.2019 |date=13.6.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Trenutno potrošnja proračunskih uporabnikov znaša 19 % BDP. Izzivi ostajajo neenaka regijska razvitost, zahtevno investicijsko okolje, neučinkovito sodstvo ter izgube izobraženega mladega kadra, ki svoje priložnosti in boljše dohodke išče drugje v Evropski skupnosti.<ref name="cia2017" /> Leta 2018 je stopnja zaznane korupcije, ki jo objavlja organizacija [[Transparency International]] (100 = ni korupcije, 0 = popolnoma koruptivno), znašala 48/100, kar Hrvaško uvršča na 60./180 mesto v svetu (Slovenija: stopnja 60/100, 36./180)<ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/HRV |title=Croatia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015635/https://www.transparency.org/country/HRV |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/SVN |title=Slovenia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119113116/https://www.transparency.org/country/SVN |url-status=dead }}</ref> Javni dolg je junija 2013 znašal 59,5 % državnega BDP,<ref>{{navedi splet|url=http://countryeconomy.com/national-debt/croatia|title=Croatia National Debt on Country Economy|publisher=countryeconomy.com|accessdate=3.12.2013}}</ref> leta 2016 82,3 % BDP in 2017 77,8 % BDP.<ref name="cia2017" /> 1. januarja 2023 je Hrvaška [[Hrvaška kuna|hrvaške kune]] nadomestila z [[Evro|evri]] po menjalnem tečaju 7,5345 kune za evro.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref> === Turizem === [[File:Bol na Bracu - Zlatni rat.jpg|thumb|upright=1.0|Plaža [[Zlatni Rat]] na otoku [[Brač]] je ena najbolj turistično obiskanih točk na Hrvaškem.]] [[Slika:2018-12-Adventni Zagreb (77).jpg|thumb|right|Božični sejem v Zagrebu]] V hrvaškem storitvenem sektorju je močno prisoten [[turizem]], ki k BDP prispeva okoli 20 %. V letu 2017 je ocenjen prihodek v višini 9,5 milijarde evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|title=Prihodi u 2017. najbolje pokazuju napredak hrvatskog turizma|trans-title=Revenue in 2017 show best Croatian tourism's progress|work=hr.n1info.com|publisher=[[N1 (television)|N1]]|language=hr|date=30.3.2018|accessdate=22.4.2018|archive-date=2018-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422202407/http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|url-status=dead}}</ref> Njegovi pozitivni učinki se čutijo v celotnem hrvaškem gospodarstvu v smislu višjih prihodkov v maloprodaji, prehrambeni industriji ter sezonskih zaposlitev. Pomen industrije je zlasti v izvozu, saj znatno prispeva k zmanjševanju zunanjega trgovinskega primanjkljaja države.<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYhbBry?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|language=hr|title=Iako čini gotovo petinu BDP-a, i dalje niskoprofitabilna grana domaće privrede|trans-title=Even though it comprises nearly a fifth of the GDP, it is still a low-profit branch of the national economy|author1=Tomislav Pili|author2=Davor Verković|date=1.10.2011|accessdate=20.10.2011}}</ref> Od zaključka hrvaške vojne za neodvisnost je število turistov nenehno raslo in doseglo petkratnik medvojnega obiska, tj. 14 milijonov turistov letno.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=412}} Najštevilčnejši so turisti iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške, Velike Britanije in same Hrvaške. Leta 2015 je bila povprečna doba bivanja 5 dni.<ref name="turizem2017">{{navedi splet |url=https://mint.gov.hr/UserDocsImages//AA_2018_c-dokumenti//180608_HTZTUBENG_2017.PDF |title=Croatia-TOURISM IN FIGURES 2017 |accessdate=10.2.2019 |date= |format=pdf |work=Ministrstvo za turizem Republike Hrvaške}}</ref> Glavnina turistične industrije je zgoščena ob obali Jadranskega morja. Opatija je bila prvo turistično letovišče; turizem se je začel razvijati sredi 19. stoletja, do 1890-ih pa je že postala eno najbolj prepoznavnih zdravilnih letovišč v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=Opatija Tourist Board|url=http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|title=History of Opatija|accessdate=21.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120429102936/http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|archivedate=29.4.2012}}</ref> Kasneje se je na otokih in ob obali razvilo še več različnih letovišč, ki so nudila storitve tako za množični turizem kot za različne nišne trge. Eden najrazvitejših izmed teh je navtični turizem, saj so na voljo številne [[Marina (pristanišče)|marine]] z več kot 16.000 privezi;<ref name="marine">{{navedi splet |url=https://croatia.hr/en-GB/experiences/nautical |title=Nautical-Full of islands to discover |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Croatia Tourism Board }}</ref> kulturni turizem gradi na privlačnosti obalnih srednjeveških mest in z množico poletnih kulturnih prireditev privablja množice turistov. Deskarji obiskujejo [[Bol na Braču]] in [[Viganj]] na [[Pelješac|Pelješcu]]. V notranjosti se razvijajo kmečki turizem, gorska letovišča in zdraviliški turizem. Pomembnejša turistična destinacija je tudi glavno mesto Zagreb, ki se že kosa z obalnimi letovišči. [[Božič]]ni sejem v Zagrebu je bil že večkrat prepoznan kot eden najatraktivnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Croatian National Tourist Board]]|url=http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|title=Activities and attractions|accessdate=21.10.2011|archive-date=2016-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160403135239/http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europeanbestdestinations.com/christmas-markets/zagreb/ |title=CHRISTMAS MARKET IN ZAGREB |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Europpean Best Destinations }}</ref> Hrvaško morje je precej neonesnaženo, kar se izkazuje skozi številne naravne rezervate in 116 plaž z [[modra zastava|modro zastavo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|title=Croatia|accessdate=21.10.2011|publisher=[[Foundation for Environmental Education]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202124844/http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|archivedate=2011-12-02}}</ref> Po številu turistov se Hrvaška uvršča med 20 najbolj obiskanih držav na svetu.<ref name="UNWTO2018">{{navedi splet|url=https://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284419876|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=2018|accessdate=12.2.2019}}</ref> [[File:Adriatic_Sea_islands.jpg|thumb|center|Hrvaška ima preko 1000 otokov.|alt=|720x720_pik]] === Infrastruktura === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = A1 near junction Maslenica.jpg | width1 = 180 | alt1 = | caption1 = Hrvaška je zgradila preko [[Avtoceste na Hrvaškem|1.250 kilometrov avtocest]]; večino v zgodnjih 2000-ih; na sliki: avtocesta A1 v bližini [[Maslenica|Maslenice]] | image2 = Kroatien_Autobahnen_(aktueller_Stand)_hr.svg | width2 = 130 | alt2 = | caption2 = Shema hrvaških avtocest }} Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{navedi časopis|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=2011-04-30}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=2009-01-15}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi. Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet|url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019|date= 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}}</ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref> Mednarodna letališča so v [[Letališče Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Letališče Osijek|Osijeku]], [[Letališče Pulj|Puli]], [[Letališče Reka|Reki]], [[Letališče Split|Splitu]], [[Letališče Zadar|Zadru]] in [[Letališče Zagreb|Zagrebu]].<ref name="MMPI-Airports">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|title=Air transport|accessdate=10.10.2011|archive-date=2016-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160703104330/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|url-status=dead}}</ref> Največje in najprometnejše letališče je [[Letališče Franjo Tuđman|Letališče Franja Tuđmana v Zagrebu]].<ref>{{navedi splet|url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5+sjednica+Vlade//5+-+8.pdf|title=Wayback Machine|date=5.3.2016|publisher=|accessdate=30.3.2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305092336/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5%20sjednica%20Vlade//5%20-%208.pdf|archivedate=5.3.2016}}</ref> Hrvaška ustreza varnostnim mednarodnim standardom organizacije [[IATA]], ameriška Zvezna organizacija za letalstvo ([[FAA]]) pa jo uvršča v kategorijo 1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|title=FAA Raises Safety Rating for Croatia|publisher=[[Federal Aviation Administration]]|date=26.1.2011|accessdate=27.1.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626094211/http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|archive-date=26.6.2013|url-status=dead}}</ref> Najprometnejše tovorno pristanišče na Hrvaškem je Reka (hrv. ''Rijeka''), največ potnikov pa potuje skozi pristanišči Split in Zadar.<ref name="WB-Rijeka">{{navedi splet|publisher=World Bank|language=hr|title=Riječka luka –jadranski "prolaz" prema Europi|trans-title=The Port of Rijeka – Adriatic "gateway" to Europe|date=3.3.2006|accessdate=13.10.2011|url=http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|archive-date=2012-08-05|archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20120805200119/http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|url-status=dead}}</ref><ref name="MMPI-RL-plan">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|title=Luke|trans-title=Ports|language=hr|accessdate=24.8.2011|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121216063733/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|url-status=dead}}</ref> Poleg tega množica manjših pristanišč omogoča trajektni promet, ki služi večinoma povezavam med otoki in celino, nekateri pa tudi mednarodnemu prometu, zlasti z južno Italijo.<ref name="AOLPP-Rijeka">{{navedi splet|publisher=Agencija za obalni linijski pomorski promet|url=http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|language=hr|title=Plovidbeni red za 2011. godinu|trans-title=Sailing Schedule for Year 2011|accessdate=27.8.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715203314/http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|archivedate=15.7.2011}}</ref> Največje rečno pristanišče je [[Vukovar]] ob [[Donava|Donavi]], ki predstavlja tudi državno izhodišče za panevropski koridor št. VII.<ref name="Helsinki-1997"/><ref name="MMPI-River-Navigation">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=890|title=Plovni putovi|trans-title=Navigable routes|language=hr|accessdate=10.9.2011}}</ref> Po hrvaškem ozemlju poteka 631&nbsp;km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{navedi splet|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113&nbsp;km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{navedi splet|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref> Hrvaška lastna proizvodnja energije pokriva 85 % potreb po [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]] in 19 % potreb po nafti. Leta 2013 je 30 % energetskih potreb pokrival zemeljski plin, nafta 12,4 %, drva 14,3 %, vodna energija 38,1 %, obnovljivi viri 3,7 %. Leta 2013 je bila neto proizvodnja električne energije 13.431 GWh, pri čemer je bila stopnja samooskrbe 54,3%.<ref name="energija2013">{{navedi splet |url=https://www.enu.hr/ee-u-hrvatskoj/20-20-20-i-dalje/rezultati/energija-hr/ |title=Ukupna proizvodnja energije u Hrvatskoj |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=Centar za praćenje poslovanja energetskog sektora i investicija/CEI }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eihp.hr/wp-content/uploads/2015/02/Energija2013.pdf|title=ENERGIJA U HRVATSKOJ-ENERGY IN CROATIA 2013 |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=REPUBLIKA HRVATSKA - MINISTARSTVO GOSPODARSTVA }}</ref> Glavnino uvoza energije predstavlja uvoz iz [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]], ki si jo Slovenija in Hrvaška delita v lastništvu 50:50, pri čemer NEK zagotavlja 15 % hrvaške porabe elektrike.<ref name="EUB-NEK">{{navedi splet|publisher=EU Business|url=http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|title=Croatia, Slovenia's nuclear plant safe: Croatian president|date=28.3.2011|accessdate=8.10.2011|archive-date=2011-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110923171546/http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|url-status=dead}}</ref> == Kultura == === Splošno === [[File:Trakošćan 2007.JPG|thumb|upright=1.0|[[Dvorec Trakoščan]] je ena najbolje ohranjenih zgodovinskih zgradb na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|archive-url=https://archive.today/20120804223840/http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|url-status=dead|archive-date=4.10.2012|title=Trakošćan|language=hr|accessdate=27.10.2011}}</ref>]] Zaradi svoje zemljepisne lege Hrvaška predstavlja mešanico štirih kultur. Kultura se je razvijala na stičišču vplivov zahodne in vzhodne – od [[Shizma|shizme]] med [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; prav tako pa tudi pod vplivom srednjeevropske in sredozemske kulture.<ref name="HTZ-History-Culture">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|title=Culture and History|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016185426/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|archivedate=16.10.2011}}</ref> Najpomembnejše obdobje za narodno kulturno zgodovino je bilo v času [[Ilirsko gibanje|Ilirskega gibanja]], saj se je 19. stoletje izkazalo ključno za emancipacijo hrvaškega jezika in je prišlo do dotlej nevidenega razvoja na vseh področjih umetnosti in kulture ter pojava mnogih sedaj pomembnih zgodovinskih osebnosti.<ref name="CRIS-Stančić"/> Za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine je krovno zadolženo hrvaško Ministrstvo za kulturo. Nekatere dodatne aktivnosti se izvajajo tudi na ravni lokalne uprave.<ref name="MKult-Djelokrug">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=348|language=hr|title=Djelokrug|trans-title=Scope of authority|accessdate=7.10.2011}}</ref> [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] vsebuje tudi deset vpisov na Hrvaškem. Hrvaška je prav tako bogata z nesnovno kulturno dediščino; na Unescov seznam svetovne dediščine je tako uvrščenih tudi 15 vpisov na Hrvaškem, kar Hrvaško v svetovnem merilu uvršča na četrto mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/lists?text=&multinational=3&display1=countryIDs#tabs|title=Browse the Lists of Intangible Cultural Heritage and the Register of good safeguarding practices – intangible heritage |publisher=UNESCO – Culture Sector |website=ich.unesco.org}}</ref> Svetovno poznan hrvaški kulturni doprinos je [[kravata]], ki je nastala iz dodatka, ki so ga v francoski vojski v 17. stoletju nosili hrvaški naborniki.<ref name="NYT-tie">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1995/07/30/magazine/style-dressed-to-kill.html|title=STYLE; Dressed to Kill|author=Eric P. Nash|date=30.7.1995|accessdate=12.10.2011}}</ref><ref name="Huzjan">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=43829|issn= 0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2008|volume=34|issue=34|pages=103–120|author=Vladimir Huzjan|title=Pokušaj otkrivanja nastanka i razvoja kravate kao riječi i odjevnoga predmeta|language=hr|trans-title=The origin and development of the tie (kravata) as a word and as a garment|accessdate=17.10.2011}}</ref> Hrvaška se uvršča med države z visokim [[Indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]] (HDI – ''Human Development Index''), z visoko enakostjo tako za moške kot za ženske.<ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2018_human_development_statistical_update.pdf |title=2018 Human Development Report |year=2018 |accessdate=14.9.2018 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj}}</ref> V državi se posveča skrb tudi osebam z gibalnimi motnjami.<ref name="EU-Disability">{{navedi splet|publisher=[[European Union]]|url=http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|title=Conference on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities in Croatia, with regard to the persons with intellectual disabilities|date=17.6.2009|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509002650/http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|archivedate=9.5.2013}}</ref> Priznavanje [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih zvez]] se je v zadnjih desetletjih izboljševalo ter se na koncu odrazilo v civilnih zvezah julija 2014, s katerimi so istospolnim parom zagotovljene enake pravice do dedovanja in davčnih olajšav kot [[Heteroseksualnost|heteroseksualnim]], omejena pa ostaja pravica do posvojitve.<ref>{{navedi novice|title=Croatia passes civil partnerships law|url=http://www.pinknews.co.uk/2014/07/15/croatia-passes-civil-partnerships-law/|accessdate=1.8.2014|publisher=PinkNews|date=15.7.2014}}</ref> Kljub vsemu je bilo na podlagi referenduma iz decembra 2013 v ustavo zapisano, da se izraz poroka nanaša izključno na zvezo moškega in ženske.<ref name="gay marriage reuters">{{navedi splet|url=http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|title=Croats set constitutional bar to same-sex marriage|last=Radosavljević|first=Zoran|date=1.12.2013|publisher=Reuters.com|accessdate=6.1.2014|archive-date=2014-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140811200856/http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|url-status=dead}}</ref> Svet Evrope je ob dogodkih, povezanih z vsakoletno komemoracijo žrtvam povojnega poboja beguncev pri Pliberku, leta 2018 izrazil tudi posebno zaskrbljenost ob pojavih "desnih ekstremistov in neofašistov na Hrvaškem."<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/hr/vije%C4%87e-europe-zabrinuto-stanjem-u-hrvatskoj/a-43789240 |title=Vijeće Europe zabrinuto stanjem u Hrvatskoj |accessdate=26.3.2019 |date=15.5.2018 |format= |work=[[Deutche Welle]] }}</ref> Kot najpomembnejše sodobne posameznike lahko štejemo tri dobitnike [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]: [[Ivo Andrić]] za [[književnost]], [[Vladimir Prelog]] in [[Lavoslav Ružička]] za [[kemija|kemijo]]. === Znanost === Iz Hrvaške izhaja kar nekaj znanih [[znanstvenik]]ov in [[izumitelj]]ev. [[Slavoljub Eduard Penkala]] je izumitelj kemičnega svinčnika, in [[Nikola Tesla]] je izumil [[Električni generator|generator]] [[Izmenična napetost|izmenične elektike]], [[transformator]] in rotirajoče [[magnetno polje]]. Tesla je pogosto opredeljen kot ''človek, ki je izumil dvajseto stoletje''. [[Faust Vrančić]] je izumil [[padalo]], [[Ivan Vukić|Ivan Lupis-Vukić]] pa [[torpedo]]. [[Ivan Vučetić]] je izumitelj [[Daktiloskopija|daktiloskopije]], metode [[identifikacija|identifikacije]] s pomočjo prstnih odtisov. [[Antun Lučić (mineralog)|Antun Lučić]] je zaslužen za izum prve [[nafta|naftne vrtine]]. Najpomembnejši znanstveniki so [[Ruđer Bošković]], [[Dragutin Gorjanović-Kramberger]], [[Andrija Mohorovičić]] in [[Milutin Milanković]]. [[Ivan Lučić]] se pojmuje kot oče hrvaškega zgodovinopisja, ostali pomembni zgodovinarji pa so še [[Juraj Rattkay]], [[Ivan Kukuljević Sakcinski]], [[Franjo Rački]], [[Tadija Smičiklas]], [[Vjekoslav Klaić]] in [[Ferdo Šišić]]. === Umetnost in literatura === [[File:de Gondola.jpg|thumb|upright|[[Ivan Gundulić]], najbolj znan hrvaški [[Barok|baročni]] pisec [[Pesništvo|poezije]]]] [[Arhitektura]] v Hrvaški odraža vplive sosednjih narodov. Avstrijski in madžarski vpliv je viden na javnih mestih in zgradbah v severnih ter osrednjih regijah, ob obali in v Istri pa je viden beneški vpliv.<ref>{{navedi knjigo|title=A short history of Yugoslavia from early times to 1966|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-09531-0|author1=Stephen Clissold|author2=Henry Clifford Darby|url=https://books.google.com/books?id=_G43AAAAIAAJ|year=1968|pages=51–52|accessdate=30.11.2011}}</ref> Po umetnikih imenovani večji trgi, lepo negovani parki ter peš cone so značilnosti starejših mest, zlasti tistih, kjer so se uporabljala načela [[Baročna arhitektura|baročnega načrtovanja mest]]; primeri so [[Osijek]] ([[Tvrđa]]), [[Varaždin]] in [[Karlovec]].<ref name="Telegraph-Baroque">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/10124483/Varazdin-Croatias-little-Vienna.html|title=Varaždin: Croatia's 'little Vienna'|date=17.6.2013|last=MacGregor|first=Sandra|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=4.9.2013}}</ref><ref name="JL-Karlovac-Baroque">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/najljepsi-gradovi-sjeverne-hrvatske---karlovac--ozalj--ogulin/877654/| title= Najljepši gradovi Sjeverne Hrvatske – Karlovac, Ozalj, Ogulin|trans-title=The Most Beautiful Cities of the Northern Croatia – Karlovac, Ozalj, Ogulin|language=hr|date=14.8.2010|accessdate=10.10.2011}}</ref> Sodobnejša arhitektura izkazuje vplive [[art nouveau]].<ref name="IPU-Art-Nouveau">{{navedi časopis|journal=Radovi Instituta za povijest umjetnosti|issn=0350-3437|publisher=Institute of Art History (Croatia)|format=PDF|language=hr|url=http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|author=Darja Radović Mahečić|title=Sekvenca secesije – arhitekt Lav Kalda|trans-title=Sequence of the Art Nouveau – Architect Lav Kalda|year=2006|volume=30|pages=241–264|accessdate=10.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721100230/http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|archivedate=21.7.2011}}</ref> Ob obali se sredozemska arhitektura meša z močnimi beneškimi in [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] vplivi, kar je vidno skozi dela arhitektov, kot sta npr. [[Juraj Dalmatinac]] in [[Niccolò Fiorentino]], ki sta prispevala k podobi [[stolnica sv. Jakoba, Šibenik|stolnice sv. Jakoba]] v Šibeniku. Najstarejši ohranjeni primeri stare hrvaške arhitekture so cerkve iz 9. stoletja, med katerimi po velikosti izstopa [[Cerkev svetega Donata, Zadar|cerkev sv. Donata]] v Zadru.<ref name="MVPEI-Art">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |title=Croatian Art History – Overview of Prehistory |accessdate=10.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111007184122/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |archivedate=7.10.2011 }}</ref><ref name="TZZadar-Donat">{{navedi splet|publisher=Zadar Tourist Board|url=http://www.tzzadar.hr/en/city-guide/historical-monuments/23.05.2007/church-of-saint-donat|title=Church of Saint Donat|accessdate=10.10.2011}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg arhitekture, skozi katero so se ohranila najstarejša hrvaška umetnostna dela, se je do [[Srednji vek|srednjega veka]] zvrstilo večje število umetnikov. Iz tega obdobja je npr. kamniti portal [[Trogirska stolnica|Trogirske stolnice]], delo mojstra Radovana, ki je najpomembnejši [[Romanska arhitektura|romanski]] spomenik. [[Renesančna arhitektura|Renesančni]] vpliv je najbolj opazen ob jadranski obali, saj so drugi deli Hrvaške bili vpleteni v stoletne hrvaško-turške spopade. Z ugašanjem [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] se je umetnost razcvetela v obdobju [[barok]]a in [[rokoko]]ja. V 19. in 20. stoletju so se uveljavili številni umetniki, ki so jih pri tem podpirali [[mecen]]i, kot na primer škof [[Josip Juraj Strossmayer]].<ref name="Essehist-Strossmayer">{{navedi časopis|journal=Essehist|publisher=[[Filozofska fakulteta v Osijeku]] |issn=1847-6236|date=September 2011|volume=2|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95675|title=Josip Juraj Strossmayer – Rođeni Osječanin|trans-title=Josip Juraj Strossmayer – Native of Osijek|language=hr|pages=70–73|author=Pavao Nujić|accessdate=10.10.2011}}</ref> Svetovno slavo sta dosegla slikar [[Vlaho Bukovac]] in kipar [[Ivan Meštrović]].<ref name="MVPEI-Art" /> Drugi znani upodabljajoči umetniki so še: kipar in arhitekt [[Jurij Dalmatinac]] in slikarji [[Mato Celestin Medović]], [[Ivan Generalić]], [[Julije Klović]], [[Jozo Kljaković]], [[Edo Murtić]], [[Krsto Hegedušić]], [[Ivan Rabuzin]], in drugi. ''Baška plošča'' z otoka Krka, ki izvira iz obdobja okoli leta 1100, se šteje kot najstarejši ohranjen zapis v hrvaščini.<ref name="KRK-Baška">{{navedi splet|publisher=Island of Krk Tourist Board|url=http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|title=The Baška tablet|accessdate=13.10.2011|archive-date=2019-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052935/http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|url-status=dead}}</ref> Začetek vidnejšega razvoja hrvaške literature označuje renesansa in [[Marko Marulić]]. Poleg Marulića so znani literati še renesančni pisec dramatike [[Marin Držić]], baročni pesnik [[Ivan Gundulić]], hrvaški narodni preroditelj pesnik [[Ivan Mažuranić]], romanopisec, dramatik in pesnik [[August Šenoa]], otroška pisateljica [[Ivana Brlić-Mažuranić]], pisateljica in novinarka [[Marija Jurić Zagorka]], pesnik in pisec [[Antun Gustav Matoš]], pesnik [[Antun Branko Šimić]], [[Ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[realizem|realistični]] pisec [[Miroslav Krleža]], pesnik [[Tin Ujević]] ter romanopisec in esejist [[Ivo Andrić]].<ref name="LZMK">{{navedi splet|publisher=[[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]]|url=http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|date=2011-02-11|language=hr|title=Hrvatska književnost u 270.000 redaka|trans-title=Croatian Literature in 270,000 Lines|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111217062534/http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|archivedate=17.12.2011}}</ref><ref name="NYT-Readerguide">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1993/04/18/books/a-reader-s-guide-to-the-balkans.html|title= A Reader's Guide to the Balkans|author=Robert D. Kaplan|date=18.4.1993|newspaper=The New York Times}}</ref> Na Hrvaškem deluje 95 poklicnih [[Gledališče|gledališč]], 30 poklicnih gledališč za otroke in 52 amaterskih gledaliških skupin, katerih predstave skupaj letno obišče več kot 1,5 milijona obiskovalcev. Poklicna gledališča zaposlujejo približno 1200 igralcev. Na ozemlju Hrvaške deluje tudi 46 poklicnih [[Orkester|orkestrov]], ansamblov in zborov, ki letno zberejo preko 300.000 gledalcev. Skupaj 166 [[kinematograf]]ov zbere več kot 4,8 milijona obiskovalcev letno.{{sfn|2018 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=512–513}} V državi deluje tudi 222 muzejev s skupaj preko 2,7 milijona obiskovalcev letno (2016). Dostop do tiskane besede in drugih vsebin zagotavlja mreža 1768 knjižnic, ki hranijo 26,8 milijona enot knjižničnega gradiva, ter 19 državnih arhivov.{{sfn|2017 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=520-521}} === Unescova svetovna dediščina === Na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] so uvrščeni:<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/hr|title=UNESCO-Croatia-Properties inscribed on the World Heritage List |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> *Kulturna dediščina (9) **[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]] v zgodovinskem centru [[Poreč]]a (1997) **Zgodovinsko mesto [[Trogir]] (1997) **Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z Dioklecijanovo palačo (1979) **Staro mesto [[Dubrovnik]] (1979) **Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] (ohranjen [[Stara Grčija|starogrški]] kataster polj) (2008) **Stolnica sv. Jakoba, [[Šibenik]] (2000) **[[Steček|Stečki]] (srednjeveški nagrobni spomeniki; skupaj z BiH, Srbijo in Črno goro) (2016) **del Beneških obrambnih del med 15. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da Mar: [[Trdnjava sv. Nikola, Šibenik-Knin]] in [[Obrambni sistem Zadra]] (2017) **[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]; skupaj 12 držav (2017) *Naravna dediščina (1) **Narodni Park [[Plitvička jezera]] (1979) <gallery> File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 10-47-48.jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]], [[Poreč]] File:Clock tower (Trogir).jpg|Zgodovinsko mesto [[Trogir]] File:Peristyle,_Split_1.jpg|Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z [[Dioklecijan]]ovo palačo iz 4. stoletja File:Aerial view of the Old Town of Dubrovnik - Croatia.jpg|Staro mesto [[Dubrovnik]] File:Stari_Grad_00539.JPG|Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] File:HR-Sibenik-Kathedrale-01.jpg|Katedrala sv. Jakoba, [[Šibenik]] File:Stećci, croatian medieval tombstones.JPG|[[Steček|Stečki]] v bližini [[Imotski|Imotskega]] File:Stadt Tor Porta terraferma, Zadar 3.JPG|Utrjena mestna vrata v [[Zadar|Zadru]] File:Plitvice_Lakes_National_Park-108870.jpg|Narodni Park [[Plitvička jezera]] </gallery> === Mediji === [[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602213616/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |url-status=dead }}</ref>]] Svoboda tiska in svoboda govora sta zagotovljeni z ustavo Republike Hrvaške.<ref name="worldpress">{{navedi enciklopedijo|last=Benfield|first=Richard W.|editor=Quick, Amanda C.|encyclopedia=World Press Encyclopedia|title=Croatia|url=http://www.pressreference.com/Co-Fa/Croatia.html|accessdate=13.9.2011|edition=2|publisher=[[Gale (publisher)|Gale]]|volume=1|location=Detroit|isbn=0-7876-5583-X}}</ref> Hrvaška je leta 2018 zasedla 69. mesto v svetu po merjenju indeksa novinarske svobode (''Press Freedomm Index''), medtem ko je leta 2010 zasedala 62. mesto. Kot ena glavnih težav tiska se izpostavljajo fizični napadi in psihološki pritisk na raziskovalne novinarje, ki obdelujejo [[Korupcija|korupcijo]], organiziran kriminal in [[Vojni zločin|vojne zločine]], ter neprestano vmešavanje politike v vsebine na nacionalnem radiu in televiziji.<ref>{{navedi splet |url= https://rsf.org/en/croatia|title=Ranking 2018 |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=WPFI }}</ref> Državna tiskovna agencija HINA nudi tekoče informacije o politiki, gospodarstvu, družbi in kulturi v hrvaškem in angleškem jeziku.<ref name="HINA-about">{{navedi splet|publisher=[[HINA]]|url=http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|title=About Hina|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011031419/http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|archivedate=11.10.2011}}</ref> Leta 2010 je bilo objavljeno 7348 knjig in brošur, skupaj z 2676 revijami in 267 časopisi. Leta 2017 je delovalo 147 radijskih postaj; štiri radijske postaje so s programom pokrivale celotno državo, ostale radijske postaje so bile regionalne ali lokalne. Po statusu radijske postaje jih je bilo 18 javnih organizacij, 11 neprofitnih in 118 komercialnih. Delovalo je tudi 27 TV postaj, od tega ena javna ([[HRT]] – Hrvatska radiotelevizija). Leta 2015 sta bila posneta dva igrana filma, 92 dokumentarnih, 4 risani in 39 reklamnih filmov. V letu 2009 je delovalo 784 amaterskih kulturnih in umetnostnih združenj, ki so skupaj ustvarila več kot 10.000 kulturnih, izobraževalnih in umetniških dogodkov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Trg knjižnega založništva obvladuje nekaj večjih založb, ki svojo ponudbo pogosto predstavijo na osrednjem letnem sejmu [[Interliber]], ki poteka na lokaciji Zagrebškega velesejma.<ref name="JL-Interliber">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|title=Interliber: Nobelovci se prodaju za 20, bestseleri za 50, remek-djela za 100 kuna|trans-title=Interliber: Nobel Laureates Sold for 20, Bestsellers for 50, Masterpieces for 100 Kuna|language=hr|author=Adriana Piteša|date=10.11.2010|accessdate=13.10.2011|archive-date=2012-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120124020747/http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|url-status=dead}}</ref> Na trgu tiskanih medijev prevladujeta [[Europapress Holding]] in [[Styria Media Group]], ki izdajata dnevnike ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'' in ''[[24sata (Croatia)|24sata]]''. Drugi vplivni časopisi so ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'' in ''[[Slobodna Dalmacija]]''.<ref name="EPH-Print">{{navedi splet|publisher=[[Europapress Holding]] |url=http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |title=Print Products |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008011534/http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |archivedate=8.10.2011 }}</ref><ref name="Styria-dailies">{{navedi splet|publisher=[[Styria Media Group]] |url=http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |title=Daily papers |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110921110603/http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |archivedate=2011-09-21 }}</ref> Relativno majhno hrvaško filmsko produkcijo s subvencijami Ministrstva za kulturo močno podpira država, pogosto pa v koprodukcijo vstopi tudi državna HRT.<ref name="JL-Film">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|title=Ministarstvo financira rekordan broj filmova|trans-title=Ministrstvo [za kulturo] financira rekordno število filmov |language=hr|date=12.9.2006|author=Adriana Piteša|accessdate=13.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120126125752/http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|archivedate=26.11.2012}}</ref><ref name="HRT-coproducing">{{navedi splet|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|language=hr|title=Potpora hrvatskim filmovima i koprodukcijama|trans-title=Supporting Croatian Films and Co-Productions|date=18.3.2011|accessdate=13.10.2011|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828143142/http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|url-status=dead}}</ref> Vsakoletni [[Puljski filmski festival]] kot najbolj odmevni hrvaški dogodek s področja filma gosti domače in tuje filmske ustvarjalce.<ref name="Vjesnik-PulaFilm">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZHz7nn?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|title=Trierova trijumfalna apokalipsa|trans-title=Trier's Triumphant Apocalypse|author=Vedran Jerbić|date=12.7.2011|accessdate=13.10.2011|language=hr}}</ref> Največji dosežek hrvaške filmografije je dosegel [[Dušan Vukotić]], ki je za svoj animirani kratki film Surogat (slovensko ''Ponaredek'') prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].<ref name="Vjesnik-surogat">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZPXXTe?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|title="Surogat" napunio pola stoljeća|trans-title="Ersatz" celebrates half a century|language=hr|author=Božidar Trkulja|date=29.5. 2011|accessdate=13.10.2011}}</ref> === Kulinarika === [[File:Homar_3.jpg|thumb|right|[[Jastog]] iz [[Dalmacija|Dalmacije]]]] [[File:Mussel dishes - Seafood of Croatia.jpg|thumb|right|[[Klapavica|Školjke]] v rdeči [[paradižnik]]ovi omaki, ''buzari'', [[Pelješac]]]] Hrvaška tradicionalna kuhinja se razlikuje med regijami. [[Dalmacija]] in [[Istra]] črpata iz kulinaričnih vplivov [[italijanska kulinarika|italijanske]] in [[Mediteranska prehrana|mediteranske kuhinje]], ki gradita zlasti na različnih morskih jedeh, kuhani zelenjavi in [[Testenine|testeninah]] ter na začimbah, kot sta [[oljčno olje]] in [[česen]]. Kontinentalna kuhinja je pod močnim vplivom avstrijske, madžarske in turške kulinarike. V tem delu prevladujejo mesne jedi, sladkovodne ribe in zelenjavne jedi.<ref name="HTZ-cuisine">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|accessdate=13.10.2011|title=Gastronomy and enology|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406080627/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|url-status=dead}}</ref> Na Hrvaškem sta dve glavni vinorodni regiji. V kontinentalni na severovzhodu, zlasti v [[Slavonija|Slavoniji]], proizvajajo vrhunska [[Vino|vina]], še zlasti [[belo vino|bela]]. Ob severni morski obali, v Istri in na otoku Krk pridelujejo podobna vina kot v sosednji Italiji in Sloveniji (od tod izhajajo tudi vzroki za spor med Hrvaško in Slovenijo glede zaščite vina teran).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042814348 |title=Sodišče EU bi sodbo glede terana lahko razglasilo do konca 2019 |accessdate=5.3.2019 |date=11. marec 2018 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]]) |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043412/https://www.dnevnik.si/1042814348 |url-status=dead }}</ref> Južneje, v Dalmaciji, močno prevladujejo sredozemska [[rdeče vino|rdeča vina]].<ref name="HTZ-cuisine"/> Letna proizvodnja presega 140 milijonov litrov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Hrvaška je bila do poznega 18. stoletja praktično le potrošnica vina, nakar se je pričela množična proizvodnja in potrošnja [[Pivo|piva]];<ref name="skenderovic">{{navedi novice|url=http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|title=Kako je pivo došlo u Hrvatsku|last=Skenderović|first=Robert|year=2002|work=[[Hrvatska revija]]|language=hr|accessdate=10.9.2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605031538/http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|url-status=dead}}</ref> letna proizvodnja piva je okoli 340 milijonov litrov, kar Hrvaško uvršča na 22. mesto v EU. Letna potrošnja piva na prebivalca je 80 litrov z vključenimi turisti in 64 litrov brez turistov. Od piva je neposredno ali posredno odvisnih 28.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |title=Stanje tržišta piva u Hrvatskoj |accessdate=5.3.2019 |date=20.8.2018 |format= |work=progressive.com.hr |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044130/https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |url-status=dead }}</ref> == Šport == [[File:Croatia_WC2018_final.jpg|thumb|Hrvaška nogometna reprezentanca je osvojila drugo mesto na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018]]]] [[File:Poljud panorama 2.jpg|thumb|right|Stadion [[Poljud]], [[Split]], je bil prizorišče Evropskega prvenstva v atletiki leta 1990.]] [[File:18.10..2015. Arena . Zagreb - panoramio.jpg|thumb|right|[[Arena Zagreb]], eno izmed prizorišč Moškega svetovnega prvenstva v odbojki 2009.]] Posebno dobre rezultate in veliko popularnosti v Hrvaški uživajo športi z žogo, kot so [[nogomet]], [[rokomet]], [[košarka]] in [[vaterpolo]]. [[GNK Dinamo Zagreb|GNK Dinamo]] iz Zagreba je edini hrvaški klub, ki je uspel osvojiti eno izmed evropskih nagrad, Pokal velesejemskih mest 1967. leta. Drugi najpopularnejši nogometni klub je [[split]]ski [[HNK Hajduk Split|Hajduk]], ki je od hrvaških klubov najuspešnejši v elitnih tekmovanjih, npr. [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]], kjer je prišel do četrtfinala. [[Hrvaška rokometna reprezentanca]] je dvakratni olimpijski prvak, svetovni prvak in trikrat svetovni podprvak. [[Ivano Balić]] je pogosto označen kot najboljši rokometaš generacije. [[Rokometni klub Croatia Osiguranje Zagreb|RK Zagreb]] je dvakratni, [[Rokometni klub Bjelovar|Bjelovar]] pa enkratni rokometni prvak Evrope. [[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkarski klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja. Hrvaška je bila gostiteljica več pomembnejših športnih dogodkov, med drugim moškega Svetovnega [[rokomet]]nega prvenstva 2009, Svetovnega [[Namizni tenis|namiznoteniškega]] prvenstva 2007, [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2000|Svetovnega veslaškega prvenstva 2000]] ter več evropskih prvenstev. Viganj na Pelješcu je 2013 gostil svetovno prvenstvo v jadranju na deski.<ref>{{navedi splet |url= https://www.index.hr/sport/clanak/Peljesac-izbacio-i-San-Francisco-Surferska-elita-stize-u-Viganj!/685660.aspx|title=Pelješac izbacio i San Francisco: Surferska elita stiže u Viganj! |accessdate=11.2.2019 |date=27.6.2013 |format= |work=Index.hr }}</ref> Krovna športna organizacija je Hrvaški olimpijski komite ({{lang-hr|Hrvatski olimpijski odbor}}), ustanovljen 1991, priznan ravno pravočasno, da so hrvaški športniki lahko zastopali novo državo na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu]], [[Francija]].<ref name="HOO-COO">{{navedi splet|publisher=Hrvaški olimpijski komite |url=http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|title=Hrvatski Olimpijski Odbor |accessdate=9.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704233649/http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|archivedate=4.7.2011}}</ref> Hrvaški športniki so od samostojnosti 1991 na olimpijskih igrah osvojili več kot 40 medalj, od tega zlate v [[rokomet]]u, [[Dviganje uteži|dviganju uteži]], [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]], [[met diska|metu diska]], [[Strelstvo|streljanju]], [[met kopja|metu kopja]], [[Jadranje|jadranju]] in [[Veslanje na Olimpijskih igrah|veslanju]]. {| class="wikitable collapsible expanded" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:center; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" |+Na olimpijskih igrah osvojene hrvaške medalje<ref name="IOCMedalTable">{{navedi splet|publisher=[[Mednarodni olimpijski komite ]]|url=http://www.olympic.org/croatia|title=Croatia|accessdate=30.6.2012}}</ref> |- ! rowspan=2 style="width:250px;"|[[Olimpijske igre]] !! colspan=3|[[Olimpijska medalja|Olimpijske medalje]] |- ! style="width:50px;"|Zlata|| style="width:50px;"|Srebrna|| style="width:50px;"|Bronasta|| style="width:50px;"|Skupaj na OI |- | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Zimske olimpijske igre 1992|1992 Albertville]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]] || 0 || 1 || 2 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|1994 Lillehammer]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] || 1 || 1 || 0 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Zimske olimpijske igre 1998|1998 Nagano]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Poletne olimpijske igre 2000|2000 Sydney]] || 1 || 0 || 1 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Zimske olimpijske igre 2002|2002 Salt Lake City]] || 3 || 1 || 0 || ''4'' |- | align=left|{{flagicon|GRE}} [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]] || 1 || 2 || 2 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Zimske olimpijske igre 2006|2006 Torino]] || 1 || 2 || 0 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|PRC}} [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Beijing]] || 0 || 2 || 3 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|CAN}} [[Zimske olimpijske igre 2010|2010 Vancouver]] || 0 || 2 || 1 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|UK}} [[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]] || 3 || 1 || 2 || ''6'' |- | align=left|{{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|2014 Soči]] || 0 || 1 || 0 || ''1'' |- | align=left|{{flagicon|BRA}} [[Poletne olimpijske igre 2016|2016 Rio de Janeiro]] || 5 || 3 || 2 || ''10'' |- |{{flagicon|JAP}} [[Poletne olimpijske igre 2020|2020 Tokio]] |3 |3 |2 |8 |- ! SKUPAJ: || 18 || 19 || 15 |} {{clear}} Hrvaški športniki so osvojili zlate medalje na svetovnih prvenstvih, od tega 4 v atletiki, eno v rokometu (2003), vaterpolo (2007 in 2017), eno v veslanju (2010), 6 v alpskem smučanju in 2 v [[taekwondo]]ju (2011, 2007). Hrvaška je osvojila tudi teniški [[Davisov pokal]] (2005, 2018). [[Sandra Perković]] je petkratna evropska prvakinja v metu diska, poleg tega pa tudi dvakratna olimpijska prvakinja, dvakratna svetovna prvakinja ter šestkratna dobitnica naslova [[Diamantna liga|Diamantne lige]]. [[Tenis|Teniški]] igralec [[Goran Ivanišević]] je leta 2001 osvojil [[Odprto prvenstvo Anglije|turnir v Wimbledonu]]. Ostali znani igralci tenisa so [[Ivan Ljubičić]], [[Mario Ančić]] in [[Iva Majoli]]. [[Alpsko smučanje|Smučarka]] [[Janica Kostelić]] je najboljša hrvaška športnica vseh časov. Je edina smučarka, ki je osvojila štiri zlate olimpijske medalje, od tega tri na enih olimpijskih igrah. S štirimi zlatimi in dvema srebrnima medaljama je tudi na splošno najuspešnejša olimpijska smučarka vseh časov. Je trikratna zmagovalka [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|Svetovnega pokala v alpskem smučanju]] ter petkratna svetovna prvakinja. Njen brat, [[Ivica Kostelić]], je ravno tako dosegel opazne rezultate. [[Blanka Vlašić]], skakalka v višino, je najboljša hrvaška [[Atletika|atletičarka]] in aktualna svetovna prvakinja. Najboljši plavalci so [[Duje Draganja]], [[Sanja Jovanović]] in [[Đurđica Bjedov]]. [[Željko Mavrović]] in [[Mate Parlov]] so najbolj znani [[boks]]arji. [[Tamara Boroš]] je najboljša tekmovalka v [[Namizni tenis|namiznem tenisu]]. Hrvaška na splošno po nekaterih analizah v šport vlaga znatno manj od povprečja EU (0,06 % BDP; povprečje EU 28 0,33 %), kar je eden izmed dejavnikov, ki v končni fazi vpliva na nizko pričakovano življenjsko dobo prebivalstva.<ref>{{navedi splet |url= http://ideje.hr/hrvatska-zemlja-sporta-otkrivamo-koliko-u-usporedbi-s-eu-zemljama-hrvatska-izdvaja-javnog-novca-za-sport-kulturu-javno-emitiranje-i-religiju/|title=Hrvatska – zemlja sporta!? Otkrivamo koliko, u usporedbi s EU-zemljama, Hrvatska izdvaja javnog novca za sport, kulturu, javno emitiranje i – religiju! |accessdate=22.3.2019 |date=26.11.2018 |format= |work=index.hr }}</ref> Po podatkih iz leta 2017 se tako 62 % Hrvatov, starejših od 15 let, ne ukvarja z nobeno telesno aktivnostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |title=Čak 62% Hrvata nije tjelesno aktivno, u nedovoljnom kretanju prednjače stariji |accessdate=22.3.2019 |date=22.7.2018 |format= |work=Europski tjedan sporta |archive-date=2019-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190322174947/http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |url-status=dead }}</ref> == Državni prazniki == {| class=wikitable |+ '''Državni prazniki in spominski dnevi na Hrvaškem'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2002/2194.htm |title=Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj (pročišćeni tekst) |work=Narodne novine 136/2002 |date=21.11.2002 }}</ref> |- bgcolor="#efefef" ! Datum !! Praznik |- | [[1. januar]] || [[Novo leto]] |- | [[6. januar]] || [[Sveti trije kralji]] |- | ''40 dni od [[Pepelnica|Pepelnice]], brez nedelj || [[Velika noč]] |- | ''dan po Veliki noči'' || [[Velikonočni ponedeljek]] |- | [[1. maj]] || [[Praznik dela]] |- | ''60 dni po Veliki noči'' || [[Telovo]] |- | [[22. junij]] || [[Dan protifašističnega boja]] |- | [[25. junij]] || [[Dan državnosti]] |- | [[5. avgust]] || [[Dan zmage in domovinske hvaležnosti]] |- | [[15. avgust]] || [[Velika Gospa]] |- | [[8. oktober]] || [[Dan neodvisnosti]] |- | [[1. november]] || [[Vsi sveti]] |- | [[25. december]] || [[Božič]] |- | [[26. december]] || [[Sveti Štefan|Sv. Štefan]] |} == Glej tudi == * [[Odlikovanja Republike Hrvaške]] * [[Mesec|Hrvaška imena za koledarske mesece]] * [[Operacija Nevihta]] == Opombe in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == {{refbegin|30em}} *{{navedi knjigo|first1=Roy|last1=Adkins|first2=Lesley|last2=Adkins|year=2008|title=The War for All the Oceans|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-311392-8|url=https://books.google.com/books?id=3u9jdSlnGiMC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first1=Damir|last1=Agičić|first2=Dragutin|last2=Feletar|first3=Anita|last3=Filipčić|first4=Tomislav|last4=Jelić|first5=Zoran|last5=Stiperski|title=Povijest i zemljopis Hrvatske: priručnik za hrvatske manjinske škole / History and Geography of Croatia: Minority School Manual|url=https://books.google.com/?id=9SArPwAACAAJ|year=2000|isbn=978-953-6235-40-7|language=hr|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC|first=Ivo|last=Banac|authorlink=|title=The national question in Yugoslavia: origins, history, politics|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9493-2|year=1984|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Mark|last=Biondich|title=Stjepan Radić, the Croat Peasant Party, and the politics of mass mobilization, 1904–1928|url=https://books.google.com/books?id=dZBgIIZ18WMC|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-8294-7|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Peterjon|last=Cresswell|title=Time Out Croatia|url=https://books.google.com/?id=kwOYuX-Oy18C|accessdate=10.3.2010|edition=1|date=10.7.2006|publisher=Time Out Group Ltd & Ebury Publishing, Random House|location=London, Berkeley & Toronto|isbn=978-1-904978-70-1}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=7TiFZQHwAjQC|first=Sharon|last=Fisher|title=Political change in post-Communist Slovakia and Croatia: from nationalist to Europeanist|year=2006|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7286-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=MWTrLQAACAAJ|first1=Joerg|last1=Forbrig|first2=Pavol|last2=Demeš|title=Reclaiming democracy: civil society and electoral change in central and eastern Europe|year=2007|isbn=978-80-969639-0-4|publisher=The German Marshall Fund of the United States|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Richard C.|last=Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Ivo|last=Goldstein|title=Hrvaška zgodovina|year=2005|publisher=|isbn=978-961-213-180-7|accessdate=|ref=}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Hrvatska_politika_1990_2000.html?id=z7sVAQAAIAAJ|editor-first=Mirjana|editor-last=Kasapović|language=hr|title=HRVATSKA POLITIKA 1990.-2000. / Croatian Politics 1990–2000|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu|year=2001|isbn=978-953-6457-08-3|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ORSMBFwjAKcC|first1=Matjaž|last1=Klemenčič|first2=Mitja|last2=Žagar|title=The former Yugoslavia's diverse peoples: a reference sourcebook|publisher=ABC-CLIO|year=2004|isbn=978-1-57607-294-3|accessdate=17.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Frederic Chapin|last=Lane|authorlink=|title=Venice, a Maritime Republic|publisher=JHU Press|year=1973|isbn=978-0-8018-1460-0|url=https://books.google.com/?id=PQpU2JGJCMwC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Manus I.|last=Midlarsky|title=The Killing Trap: Genocide in the Twentieth Century|url=https://books.google.com/books?id=-oJuL_gcFHMC|accessdate=2013-03-25|edition=1|date=2005-10-20|publisher=Cambridge University Press|location=[[Cambridge]]|isbn=978-1-139-44539-9}} *{{navedi knjigo|first=Branka|last=Magaš|title=Croatia Through History: The Making of a European State|publisher=Saqi Books|year=2007|isbn=978-0-86356-775-9|url=https://books.google.com/books?id=OY5pAAAAMAAJ|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Ivan|last=Mužić|title=Hrvatska povijest devetoga stoljeća / Croatian Ninth Century History|language=hr|url=http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|format=PDF|isbn=978-953-263-034-3|year=2007|publisher=Naklada Bošković|accessdate=14.10.2011|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808024028/http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|url-status=dead}} * Statistični letopis Hrvaške za leto 2013 * Statistični letopis Hrvaške za leto 2015 {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Croatia}} {{Wikipotovanje|Croatia|Hrvaška}} V slovenščini * [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/croatia/index_sl.htm Hrvaška – pregled države EU – Evropska unija] * [https://croatia.hr/sl-si Uradno spletno mesto Hrvaške turistične skupnosti] * [https://www.gov.si/predstavnistva/veleposlanistvo-zagreb/ Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu] * [https://mvep.gov.hr/veleposlanistvo/kontakt-in-delovni-cas/108535 Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani] * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Predstavitev_drzave_4285.aspx Izvozno okno - gospodarski odnosi s Hrvaško] V hrvaščiniː * [http://meteo.hr/ Hrvaški meteorološki zavod] V angleščiniː * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/croatia/ Podatki o Hrvaški] v CIA ''World Factbook'' * [https://www.lonelyplanet.com/croatia Lonely planet o Hrvaški] * [https://www.similarweb.com/top-websites/croatia Najbolj obiskane spletne strani na Hrvaškem] *{{Wikiatlas|Croatia}} {{Geographic location | Centre = {{flag|Hrvaška}} | North = {{flag|Madžarska}} | Northeast = {{flag|Srbija}} | East = {{flag|Bosna in Hercegovina}} | Southeast = {{flag|Črna gora}} | South = [[Jadransko morje]] | Southwest = [[Jadransko morje]] | West = {{flag|Italija}} | Northwest = {{flag|Slovenija}} }} {{Mesta na Hrvaškem}} {{Unescova svetovna dediščina na Hrvaškem}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Hrvaška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] 33ida4yl775eozpxdhu1ksywyghjdu9 0 5861 6709907 6680315 2026-07-11T20:04:15Z ~2026-39471-85 262810 /* */ napis jovsk 6709907 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jovšk | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jadrán''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> {{jezik-hr|Jadransko more}}, {{jezik-sr|Јадранско море}}, {{jezik-it|Mare Adriatico}}, {{jezik-sq|Deti Adriatik}}) je okoli 800&nbsp;km dolg in 150 km širok [[zaliv]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki deli [[Apeninski polotok]] od [[Balkan]]skega polotoka. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim; albanščina Deti Adriatik; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; grško Αδριατική θάλασσα – Adriatikí thálassa; istrsko romunščina Marea Adriatică; italijanščina Mare Adriatico; hrvaščina Jadransko more; srbščina Јадранско море; slovenščina Jadransko morje; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the [[National Geospatial-Intelligence Agency]] * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} q6qesv8fg31bvdc61oep6tbbli568ad 6709910 6709907 2026-07-11T20:11:22Z ~2026-39471-85 262810 /* */ opis 6709910 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jovšk | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jadrán''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje. Se izliva v Jovšk, ki izvira v Lokawci in je zelo moderno mesto.'' <ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> Mesto LOKAWC je zelo moderno in zelo zgodovinsko ohranjeno mesto. Ima približno 1200 prebivalcev in leži na 13 kvadratnih kilometrih.&nbsp;Himna LOKAWCA je POD ČAVNOM VISOKIM PREBIVAM. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim; albanščina Deti Adriatik; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; grško Αδριατική θάλασσα – Adriatikí thálassa; istrsko romunščina Marea Adriatică; italijanščina Mare Adriatico; hrvaščina Jadransko more; srbščina Јадранско море; slovenščina Jadransko morje; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the [[National Geospatial-Intelligence Agency]] * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} lxy6eize0aqe9i86b127yopf2xuqlg2 6709911 6709910 2026-07-11T20:14:30Z A09 188929 Reverted 2 edits by [[Special:Contributions/~2026-39471-85|~2026-39471-85]] ([[User talk:~2026-39471-85|talk]]) to last revision by Pinky sl (TwinkleGlobal) 6709911 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jadransko morje | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jadrán''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> {{jezik-hr|Jadransko more}}, {{jezik-sr|Јадранско море}}, {{jezik-it|Mare Adriatico}}, {{jezik-sq|Deti Adriatik}}) je okoli 800&nbsp;km dolg in 150 km širok [[zaliv]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki deli [[Apeninski polotok]] od [[Balkan]]skega polotoka. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim; albanščina Deti Adriatik; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; grško Αδριατική θάλασσα – Adriatikí thálassa; istrsko romunščina Marea Adriatică; italijanščina Mare Adriatico; hrvaščina Jadransko more; srbščina Јадранско море; slovenščina Jadransko morje; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the [[National Geospatial-Intelligence Agency]] * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} dy090hwfiwgmjskf1guiu3y7a5kh7fw 4 10445 6709740 6708933 2026-07-11T14:41:51Z Pinky sl 2932 /* Povezovanje na strani v datotekah PDF */ +shortcut|WP:POVEZAVESTRANI 6709740 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}<sup>[1]</sup>) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{cite book |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige''[[A Theory of Justice]]'' cvnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite book |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] iuar6frwh8ml7srrfwb5jlq82ad83wz 6709750 6709740 2026-07-11T14:52:05Z Pinky sl 2932 /* Spletne strani */ {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} 6709750 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}<sup>[1]</sup>) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{cite book |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige''[[A Theory of Justice]]'' cvnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite book |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] tmwl9rkhkyeooytqdeqwjzi8lbqvanv 0 12001 6710043 6625768 2026-07-12T09:53:06Z ~2026-32552-67 260877 /* J */ 6710043 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] najpomembejših [[kemik]]ov'''. __NOTOC__ {{CompactTOC}} == A == * [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], [[1753]] – [[1821]]) * [[Arthur Aikin]] ([[Anglija]], [[1773]] – [[1854]]) * [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], [[1859]] – [[1927]]) {{ikona Nob nag}} [[1903]] * [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], [[1877]] – [[1945]]) {{ikona Nob nag}} [[1922]] * [[Amedeo Avogadro]] ([[Italija]], [[1776]] – [[1856]]) == B == * [[Leo Hendrik Baekeland]] ([[Belgija]], [[1863]] – [[1944]]) * [[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer]] ([[Nemčija]], [[1835]] – [[1917]]) * [[Derek Harold Richard Barton]] ([[Anglija]], [[1918]] – [[1998]]) {{ikona Nob nag}} [[1969]] * [[Jöns Jacob Berzelius]] ([[Švedska]], [[1779]] – [[1848]]) * [[Joseph Black]] ([[Škotska]], [[1728]] – [[1799]]) * [[Konrad Emil Bloch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[1912]] – [[2000]]) * [[Carl Bosch]] ([[Nemčija]], [[1874]] – [[1940]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], [[1627]] – [[1691]]) * [[Henri Braconnot]] ([[Francija]], [[1780]] – [[1855]]) * [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783 – 1864) * [[Alexander Crum Brown]] ([[Škotska]], [[1838]] – [[1922]]) * [[Eduard Buchner]] ([[Nemčija]], [[1860]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1907]] * [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], [[1811]] – [[1899]]) * [[Aleksander Mihajlovič Butlerov]] ([[Rusija]], [[1828]] – [[1886]]) == C == * [[Melvin Calvin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1911]] – [[1997]]) {{ikona Nob nag}} [[1961]] * [[Wallace Carothers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1896]] – [[1937]]) * [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], [[1731]] – [[1810]]) * [[Jyoti Chattopadhyaya]] (Indija) * [[Michel-Eugène Chevreul]] ([[Francija]], [[1786]] – [[1889]]) * [[Elias James Corey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1928]] –) {{ikona Nob nag}} [[1990]] * [[Archibald Scott Couper]] ([[Škotska]], [[1831]] – [[1892]]) * [[Rudolf Criegee]] (1902 – 1975) * [[William Crookes]] ([[Anglija]], [[1832]] – [[1919]]) * [[Pierre Curie]] ([[Francija]], [[1859]] – [[1906]]) {{ikona Nob nag}} [[1903]] == D == * [[John Dalton]] ([[Anglija]], [[1766]] – [[1844]]) * [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], [[1790]] – [[1845]]) * [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], [[1778]] – [[1829]]) * [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[1884]] – [[1966]]) * [[Frederick George Donnan]] ([[Anglija]], [[1870]] – [[1956]]) * [[Charles Dufraise]] (Francija, 1885 – 1969) * [[Carl Duisberg]] ([[Nemčija]], [[1861]] – [[1935]]) * [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], [[1815]] – [[1889]]) == E == * [[Dieter Enders]] (Nemčija, 1946 – 2019) * [[Richard August Carl Emil Erlenmeyer]] ([[Nemčija]], [[1825]] – [[1909]]) == F == * [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], [[1791]] – [[1867]]) * [[Hermann Emil Fischer]] ([[Nemčija]], [[1852]] – [[1919]]) {{ikona Nob nag}} [[1902]] * [[Edward Frankland]] ([[Anglija]], [[1825]] – [[1899]]) == G == * [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], [[1778]] – [[1850]]) * [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1839]] – [[1903]]) * [[John B. Goodenough]] (ZDA, 1922 – 2023) {{ikona Nob nag}} 2019 * [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], [[1876]] – [[1937]]) * [[Thomas Graham]] ([[Škotska]], [[1805]] – [[1869]]) * [[Victor Grignard]] ([[Francija]], [[1871]] – [[1935]]) {{ikona Nob nag}} [[1912]] * [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886) * [[Ivan Gutman]] (Srbija, 1941 –) == H == * [[Fritz Haber]] ([[Nemčija]], [[1868]] – [[1934]]) * [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], [[1677]] – [[1761]]) * [[Otto Hahn]] ([[Nemčija]], [[1879]] – [[1968]]) * [[Robert Havemann]] ([[Nemčija]], [[1910]] – [[1982]]) * [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], [[1873]] – [[1967]]) * [[Germain Henri Hess]] ([[Švica]], [[Rusija]], [[1802]] – [[1850]]) * [[Dorothy Crowfoot Hodgkin]] ([[Anglija]], [[1910]] – [[1994]]) {{ikona Nob nag}} [[1964]] * [[Jacobus Henricus van 't Hoff]] ([[Nizozemska]], [[1852]] – [[1911]]) {{ikona Nob nag}} [[1901]] == K == * [[Anatolij Fjodorovič Kapustinski]] ([[Rusija]], 1906 – 1960) * [[Friedrich August Kekulé|Friedrich August Kekulé von Stradonitz]] ([[Nemčija]], 1829 – 1896) * [[Volkmar Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1874 – 1938) * [[Adolph Wilhelm Hermann Kolbe]] ([[Nemčija]], 1818 – 1884) * [[Gustaf Komppa]] ([[Finska]], 1867 – 1949) * [[Harold Walter Kroto]] ([[Anglija]], 1939 – 2016) == J == * [[Šinja Jamanaka]] (Japonska, 1962 –) == L == * [[Paul Christian Lauterbur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1929]] – [[2007]]) * [[Antoine Lavoisier]] ([[Francija]], [[1743]] – [[1794]]) * [[Sergej Vasiljevič Lebedjev]] ([[Rusija]], [[1874]] – [[1934]]) * [[Jean-Marie Lehn|Jean-Marie (Pierre) Lehn]] ([[Francija]], [[1939]] –) {{ikona Nob nag}} [[1987]] * [[Justus von Liebig]] ([[Nemčija]], [[1803]] – [[1873]]) * [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], [[1821]] – [[1895]]) * [[Martin Lowry]] ([[Anglija]], [[1874]] – [[1936]]) == M == * [[Lothar Meyer]] ([[Nemčija]], 1830 – 1895) * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] (Дмитрий Иванович Менделеев) ([[Rusija]], 1834 – 1907) * [[Henri Moissan]] ([[Francija]], 1852 – 1907) {{ikona Nob nag}} 1906 * [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980) * [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923) == N == * [[Giulio Natta]] (Italija, 1903 – 1979) * [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Alfred Nobel]] ([[Švedska]], 1833 – 1896) * [[Walter Noddack]] ([[Nemčija]], 1893 – 1960 * [[Ryōji Noyori]] / [[Ryoji Noyori]] ([[Japonska]], (1938 –) {{ikona Nob nag}} 2001 ([[Japonska]]) * [[Hitoshi Nozaki]] ([[Japonska]], 1922 – 2019) == O == * [[William Odling]] ([[Anglija]], [[1829]] – [[1921]]) * [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], [[1903]] – [[1976]]) {{ikona Nob nag}} [[1968]] * [[Wilhelm Ostwald]] ([[Nemčija]], [[1853]] – [[1932]]) {{ikona Nob nag}} [[1909]] == P == * [[Louis Pasteur]] ([[Francija]], [[1822]] – [[1895]]) * [[Linus Carl Pauling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1901]] – [[1994]]) {{ikona Nob nag}} [[1954]]{{ikona Nob nag}} [[1962]] * [[Friderik Pregl]] ([[Slovenija]], [[Avstrija]], [[1869]] – [[1930]]) {{ikona Nob nag}} [[1923]] * [[Vladimir Prelog]] ([[Švica]], [[1906]] – [[1998]]) {{ikona Nob nag}} [[1975]] * [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], [[1733]] – [[1804]]) == R == * [[William Ramsay]] ([[Škotska]], 1852 – 1916) {{ikona Nob nag}} 1904 * [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 – 1901) * [[Robert Robinson (kemik)|Robert Robinson]] ([[Anglija]], 1886 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1947 * [[Arend Joan Rutgers]] ([[Nizozemska]], 1903 – 1998) == S == * [[Paul Sabatier (kemik)|Paul Sabatier]] ([[Francija]], [[1854]] – [[1941]]) {{ikona Nob nag}} [[1912]] * [[Carl Wilhelm Scheele]] ([[Nemčija]], [[1742]] – [[1786]]) * [[Christian Friedrich Schonbein]] ([[Nemčija]], [[1799]] – [[1868]]) * [[Friedrich Otto Schott]] ([[Nemčija]], 1851 – 1935) * [[Georg-Maria Schwab]] (Nemčija, 1899 – 1984) * [[Glenn Theodore Seaborg]] ([[ZDA]], 1912 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1951 * [[Dieter Seebach]] (Nemčija, 1937 –) * [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], [[1896]] – [[1986]]) * [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], [[1867]] – [[1934]]) {{ikona Nob nag}} [[1903]] {{ikona Nob nag}} [[1911]] * [[Jens Christian Skou]] (Danska, 1918 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1900]] – [[1976]]) * Søren Pe-der Lauritz Sørensen ([[Danska]], [[1868]] – [[1939]]) (povezave ne morem shraniti zaradi "grde" besede v imenu!) * [[Charles Soret]] ([[Švica]], [[1854]] – [[1904]]) * [[Jacques-Louis Soret]] ([[Švica]], [[1827]] – [[1890]]) * [[Alfred Stock]] ([[Nemčija]], [[1876]] – [[1946]]) * [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], [[1828]] – [[1914]]) == T == * [[Louis Jacques Thénard]] ([[Francija]], [[1777]] – [[1857]]) == V == * [[Alexandre-Théophile Vandermonde]] ([[Francija]], [[1735]] – [[1796]]) == W == * [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], [[1837]] – [[1923]]) * [[Alexander William Williamson]] ([[Anglija]], 1824 – 1904) * [[Friedrich Wöhler]] ([[Nemčija]], 1800 – 1882) * [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828) * [[Charles Adolphe Wurtz]] ([[Francija]], 1817 – 1884) == Glej tudi == * [[kemija]] * [[seznam slovenskih kemikov]] *[[kemiki po narodnosti]] {{-}} {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami kemikov| ]] 6rlhgp1wqve2hc08zjjpnoydiqzldbr 0 15863 6709751 6704595 2026-07-11T15:01:53Z MaksiKavsek 244409 +2 ktgr 6709751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Anton Aškerc | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | occupation = | notableworks = ''Moja muza<br />Anka<br />Celjska romanca<br />Na sedmini<br />Jadranski biseri'' }} '''Anton Aškerc''' (tudi ''Anton Askerz'')<ref name=":99" /> [antón áškərc] ([[psevdonim]] '''Gorazd'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[duhovnik]], [[arhivist]] in [[urednik]], * [[9. januar]] [[1856]], [[Rimske Toplice]],<ref>Kraj rojstva doslej ni bil gotov, viri so navajali [[Globoko, Laško|Globoko]] ali [[Senožete, Laško|Senožete]] pri Rimskih Toplicah. Pogled v [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03324/?pg=81 krstno knjigo] in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03327/?pg=3 indeks krstne knjige] za župnijo Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah pa pokaže kraj bivanja Rimske Toplice 5.</ref> † [[10. junij]] [[1912]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:Anton Aškerc2.jpg|thumb|right|Aškerc v 1870-ih]] Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini očetu Antonu in materi Agati (roj. Knez).<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03324/?pg=81|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03324 {{!}} Sv. Marjeta peri Rimskih Toplicah {{!}} Nadškofijski arhiv Maribor {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-05|website=data.matricula-online.eu}}</ref> Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete, Laško|Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska|Štajerskem]]: v [[Župnija Podsreda|Podsredi]] (1881–1883), [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] (1883–1889), v [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Juršincih]] (1889–1891), v [[Župnija Vitanje|Vitanju]] (1891–1892), v [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah]] (1892), [[Župnija Mozirje|Mozirju]] (1892–1894) in [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]] (1894–1898). Svoje pisanje je začel v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''. V Framu se je zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado ''Anka''. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu. Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Spodbujal je slovensko narodno identiteto in kulturo. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z nekaterimi slovenskimi politiki na Štajerskem se je zavzemal za omejitev germanizacije. Leta 1894 je pričel s kaplanovanjem v [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]]. V času svoje službe v Škalah je izdal svojo pesniško zbirko Lirske in epske poezije. Močno je čutil z rudarji in bil zelo pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih družin, rad pa je občudoval parni izvozni stroj na Starem jašku [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]], ki je delal dan in noč. Ravno v Škalah je nastala ''Delavčeva pesem o premogu'', v kateri je opisal socialno-kritične poglede na [[Rudar|rudarski]] poklic. Premogovnik Velenje mu je posvetil poseben prostor v [[Muzej premogovništva Velenje|muzeju premogovništva]] Slovenije. V Škalah je delal do leta 1898. Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom [[Mihael Napotnik|Mihaelom Napotnikom]], in šel v Ljubljano ter do predčasne upokojitve opravljal delo mestnega arhivarja na ljubljanskem magistratu. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za [[evolucija|evolucijsko teorijo]] in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta 1900 do leta 1902 je bil urednik ''Ljubljanskega zvona''. Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen ''Prešernov album'', 1902 so izšle [[France Prešeren|Prešernove]] ''[[Poezije (France Prešeren)|Poezije]]'' z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi ''Poezije'' [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]. Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani, v 56. letu starosti zaradi [[Možganska kap|apopleksije]]. ==Študij== Za študij teologije se je odločil, zato ker je bil to edini finančno dostopen študij in ker je menil, da se bo s študijem teologije osvobodil verskih dvomov, saj bo tu imel čas in mir za raziskovanje najglobljih vprašanj življenja. Med študijem je prebiral knjige o orientalskih verstvih, npr. ''[[Koran]]'', budistično versko filozofijo, ki jo je proučeval po Oldenburgovi knjigi ''Buddhas Leben und Lehre''. Preučeval je tudi brahmanizem in kitajskega političnega filozofa Kung-fu-tseja. Tako je krščanstvo primerjal z religijami Orienta. Aškerčevo razmišljanje o svobodi: »Bog je največji veleum, po mojih skromnih nazorih najvišja inteligenca. In ker je najvišja inteligenca, je tudi najbolj svobodomiseln. Zato sem prepričan, da človek, ki ljubi v svojem delovanju iz svojega notranjega nagiba svobodo in luč, človek, ki stremi po napredku, pisatelj, umetnik, ki ustvarja svobodomiselna dela iz ljubezni do stvari same, do svojega bližnjega, da se tak človek, tak umetnik Bogu bliža, ne pa, da bi se oddaljeval od Boga!« (Pismo škofu [[Anton Bonaventura Jeglič|Antonu Jegliču]], 4. julija 1899). Razočaranje nad duhovniškim poklicem je zapolnil s pesništvom. Smisel pesniškega poklica je videl v izpovedovanju takih doživetij oz. tem, ki so odkrito obtoževale tiste, ki so delali krivico posameznikom ali družbenim skupinam. ==Začetki ustvarjalnega dela== Anonimno je objavljal že pred ''Ljubljanskim zvonom'' v ''[[Zvezda Danica|Zvezdi Danici]]'', s pretežno nabožnimi vsebinami. Tako je leta 1877 izšla anonimna pesem ''Sv. Ciril in Metod''. Iz snovi, ideje in izrazja lahko domnevamo, da gre za Aškerčevo pesnitev<ref name=" Boršnik1981">Marija Boršnik: '' Anton Aškerc''.</ref> Leta 1881 začne izhajati ''Ljubljanski zvon'', kjer je objavljal. Urednik ''Ljubljanskega zvona'' je bil [[Fran Levec]], ki je Aškerca preusmeril od lirskih pesmi na epsko pesništvo, na poezijo, ki se je približevala [[realizem|realizmu]]. Svoje pesnitve je objavljal pod psevdonimom Gorázd. =====Vplivi na njegovo ustvarjanje===== Aškerc je izhajal iz Prešernove in [[Fran Levstik|Levstikove]] epike. Usmerjal ga je urednik Levec, ki mu je pokazal srbsko in hrvaško narodno pripovedno pesništvo, on mu je tudi svetoval pri vsebinskih in oblikoslovnih vprašanjih. Preučeval je Kleinpaulovo (Lasngewieschejevo) in Gottschallovo poetiko.<ref name=" Slodnjak1968">Anton Slodnjak: ''Slovensko slovstvo''.</ref> Aškerčevo vztrajanje pri tradicionalno epskih zvrsteh ([[balada|balade]] in [[romanca|romance]]) je na prvi pogled v nasprotju s sočasnim evropskim realizmom, ki se je usmeril v prozne oblike ([[roman]], [[Novela (književnost)|novela]]). Posebnost je potrebno razumeti s slovenske perspektive, v naš prostor so prihajali tradicionalni literarni tokovi in ne toliko za tisti čas sodobni realizem in [[naturalizem]]. Privrženec tradicionalnih tokov je bil Aškerčev učitelj Levec. Aškerc je prevzel Gottschalovo odločitev, da za sodobno balado ni več priporočljiva fantastičnost romantičnih balad, ampak naj se balada približa problematiki sodobnega življenja. Izpoveduje politične in socialne probleme. Tudi v pripovedi je postavil novosti, pripoveduje naj se o eksotičnih, svobodoljubnih, liberalnih temah, ki so napredne. [[Ivan Prijatelj|Prijatelj]]<ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> pri Aškercu vidi realizem v zanimanju za ustno slovstvo. »Aškerc je izhajal iz duševnega bogastva svojega »plemena«, katero je končno tudi doseglo svoj prostor na Zemlji. Posegel je v globino narodne zakladnice in nam nasul biserov iz nje, da so se lesketali na Zemlji in okrasili prsi narodne duše. Ti biseri so Aškerčeve narodne balade.« Prijatelj meni, da sta Aškerčev ''[[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]]'' in Levstikov ''Ubežni kralj'' najboljši slovenski baladi. »Vsaka beseda je bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase.«<ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> ==Tematika in motivika Aškerčevega pesništva== V središču njegovih pesnitev so svetovno-nazorske epske pesnitve, kjer je Aškerc iskal odgovore na vprašanja, s katerim se muči človeštvo (npr. socialne razlike, bistvo človeka …) V nacionalno poezijo je vpeljal motive iz klasične antike, kakor tudi iz zgodovine drugih narodov, iz slovenske zgodovine pa motive turških upadov, ustoličevanja knezov na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], kmečkih uporov, [[celjski grofje|celjskih grofov]], [[Kralj Matjaž|Kralja Matjaža]], [[Matija Gubec|Matije Gubca]], [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]]. Motivi vaškega življenja (''Tri ptice'', ''Na sedmini'', ''Vinska bajka'', ''[[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]]''). Domovinska tematika (''Mi vstajamo!'', ''Slovenskim sókolom''), socialna tematika (''Anka'', ''Božična pesem siromakova'', ''Dvorski norec''), ljubezenska tematika (''Madona''), filozofske pesmi (''Jaz'', ''»Po železni cesti«'', ''»Bazarska parabola«''), motivi protestantizma (''[[Mučeniki (Aškerc)|Mučeniki]]'', ''Primož Trubar''), orientalski motivi (''Akropolis in piramide''), junaški motivi (''Junaki''), kritika razkošne duhovščine (''Šejhova kočija''), satire (''Friduzi in derviš'', ''Pegaz in osel''), motivi narave (''O morje!'', ''Vaška lipa''). Piše o protestantizmu in čeprav je bil Aškerc katoliški duhovnik, je imel o reformaciji dobro mnenje. Cenil je njihov odnos do ljudi in željo po izobrazbi le-teh. Tako v svojih pesmih ne omenja zgolj [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], ampak tudi manj znane protestante npr. ljubljanskega meščana Boštjana Andrejčiča, kamniškega meščana Flerča, … Pesmi s protestantsko motiviko so ''Primož Trubar'', ''Slovenska legenda'', ''Trije sodi'' (opisuje ilegalni prenos protestantskih knjig iz tiskarne v [[Nemčija|Nemčiji]] do Ljubljane, kjer so bile razdeljene med protestante; med knjigami so bile ''[[Sveto pismo|Biblije]]'' v nemščini in slovenščini), ''Flerč'', ''Luterana Kremnjaka testament'' (opisuje starega luterana, ki sinu daje nasvete za življenje in da bo ostal zvest luteranstvu). Motive protestantizma ima cela pesniška zbirka ''Mučeniki''. Aškerčev opus zaznamuje prisotnost orientalskih motivov, ki jih je črpal iz svojih potovanj po Orientu. Zanimanje za Orient se je v Aškercu prebudilo v času študija teologije, ko je na skrivaj primerjal krščanstvo z [[budizem|budizmom]], [[islam]]om, [[hinduizem|hinduizmom]]. Od zahodnoevropskih dežel je obiskal samo [[Švica|Švico]] in [[Italija|Italijo]]. Vsa druga potovanja pa so bila na Vzhod ([[Carigrad]], [[Peterburg]], [[Moskva]], [[Kijev]], [[Tbilisi]], [[Vladikavkaz]], [[Jalta]], [[Egipt]]). Potovanja je opisoval v potopisih ''Izlet v Carigrad'', ''Dva izleta na Rusko'' ter v pesniški zbirki ''Akropolis in piramide''. Le potovanje v [[Istanbul]] in v [[Rusija|Rusijo]] je zapisal v obliki potopisov, ki so v nadaljevanjih izhajali v ''Ljubljanskem zvonu''. V Rusijo je potoval dvakrat, na sever (Moskva) in na jug ([[Kavkaz]]). Na začetku zapiše, da je v Švico in Italijo potoval kot človek, v Rusijo pa kot Slovenec in [[Slovan]]. Aškerc v Rusijo ni potoval v vlogi »kolonizatorja«, z naprej oblikovanim mnenjem o domorodcih in v iskanju eksotike, ampak je v deželo prišel kot njen občudovalec in s slovanskim čutom. Prepričan je bil, da smo vsi Slovani en rod, ena družina. V Rusiji se je še bolj zavedal slovenske nesamostojnosti, v primerjavi s svobodno Rusijo. Tako pravi, da se počuti med Rusi kot doma. ==Pesniške zbirke in pesnitve== =====''Balade in romance (1890)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Balade in romance.pdf|thumb|right|''Balade in romance (1890)'']] Zbirka je izšla v nakladi 1200 izvodov. Motivi: turški upadi (''Vaška lipa''), karantanska zgodovina (''Svetopolkova oporoka''), socialni motivi (''Anka''), poetološki motivi (''Pevčev grob''), protestantski motivi (''Slovenska legenda''), celjski grofje (''Celjska romanca''), zgodovina (''Atila in slovenska kraljica'' o [[Kraljica Vida|Kraljici Vidi]]). Najbolj znane so pesmi: ''Anka'', ''Celjska romanca'', ''Čutnosti, [[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]], Godčeva balada, Brodnik'','' … ''in cikel pesmi z naslovom ''Stara pravda'', ki govori o hrvaško-slovenskem kmečkemu uporu iz leta 1573. Pesmi stopnjujejo napetost od prikazovanja položaja naroda, napetost ob uporih, poraze in zadnji katastrofalen poraz, ki je prikazan v pesmi ''Kronanje v Zagrebu''. Kronan je »kmečki kralj« [[Matija Gubec]] in z njim je na trpljenje obsojen ves narod. Kronanje se odvija v [[Zagreb]]u pred cerkvijo sv. Marka. Gubec je voditelj kmečkega upora in zato mora umreti. Ogrnejo ga v kraljevi škrlat, v roko mu dajo razbeljeno žezlo in krono. Cikel se začne s citatom: »Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna!« in s citatom iz nemške pesmi o slovenskih kmetih iz 16. stoletja. »Hört wunder zu! /Der bauern unrue /thet sich so ser auspraitten. /Aus irer gemain thetn si schrein: /stara pravda!« Ivan Prijatelj<ref name="Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> je cikel poimenoval visoka pesem slovenskih sanj o svobodi. Pobudo za pisanje o kmečkih bojih je Aškerc dobil v prebiranju [[Janez Trdina|Trdinovih]] Bajk in povesti o Gorjancih, ki so izhajale v Zvonu. Kot je zapisal, mu je bil glavni vir pri pisanju [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]]. Balade govorijo o težkem življenju kmeta, ki ostaja pozitiven in se bojuje za svoje pravice. Vendar je v boju neuspešen, večinoma mora podleči idejam vplivnejšega, višjega sloja. Včasih tudi zmaga, a njegova zmaga je smrt za njegove pravice. ''Slovenska legenda'' ‒ V nebesa pride slovenska duša. [[Sveti Peter]] ji odgovori, da ima slovenski narod veliko svetnikov, največ mučenikov. A prišel je slovenski Luter – Primož Trubar. Vnel se je prepir in Bog je odločil, da bo Trubar šel v nebesa, zaradi dobrih dejanj, ki jih je storil za narod. Trubar pride v nebesa in naproti mu prihaja Prešeren. Pesem ''Slikarjeva slika'' je razdeljena na tri dele in opisuje slikarja Stanka, ki je upodobil nezvesto ljubico v podobi Madone, da bi si pomiril srce. Kljub temu je nesrečen blodil po svetu, dokler ni stopil v samostan, kjer je bila njegova podoba Madone. Nekoliko se je pomiril, a pravi mir je dobil šele v smrti. Pesem je pisana v nibelunški kitici. Pesem je ilustracija Aškerčeve dileme, saj kot duhovnik ni smel gojiti ljubezni do ženske. V samostanski cerkvi je podoba [[sveta Marija|device Marije]], v njej vidi v svojo ljubezen, ki jo enači z Marijo. Aškerc kot duhovnik je oskrunil vero, saj v podobi božanstva vidi telesno in ne duhovno lepoto. =====''Lirske in epske poezije (1896)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Lirske in epske poezije.pdf|thumb|left|''Lirske in epske poezije (1896)'']] Zbirka je sestavljena iz treh ciklov: ''Razni motivi'', ''Iz popotnega dnevnika'' in ''Iz pesmarice neznanega siromaka''. V ciklu ''Razni motivi'' so ljubezenske pesmi ''Moja Muza,'' ... Njegova muza ni mehkužna, ampak je odločna. Ne poseda v mesečini, ampak ljubi dan in vroče sonce. Pesem opeva Ano Pečovnik. Tu je še poetična pesem (''Moderni pegaz''), domovinske pesmi (''Mi vstajamo!'', ''Slovenskim sókolom''), filozofska pesem (''Jaz'' ‒ človek je samo nemočen delček vesolja, ki se nenehno bojuje in trpi, saj je njegov boj neuspešen; življenje je polno prevar in razočaranj). Cikel ''Iz popotnega dnevnika'' vsebuje pesmi, ki so nastale v [[Benetke|Benetkah]] (''V gondoli'', ''V baziliki sv. Marka'', ''V Doževi palači''), v [[Sarajevo|Sarajevu]] (''Mohamedanki'', ''Mujezin''), v [[Novi Sad|Novem Sadu]] (''Srbsko dekle''), v [[Carigrad]]u (''Na Galatskem mostu'', ''Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj'', ''Selamlik''). Cikel ''Iz pesmarice neznanega siromaka'' obravnava socialno tematiko in razredne razlike med revnimi delavci in bogatimi. Pesem ''Delavčeva hči'' govori o lepem dekletu, ki ima revne starše in ki ga zaradi nižjega socialnega statusa kljub lepoti ne bodo snubili bogati snubci. V cikel sodijo pesmi: ''Božična pesem siromakova'', ''Pomladna oda siromakova'', ''Dva pogreba,'' … =====''Nove poezije (1900)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Nove poezije.pdf|thumb|''Nove poezije (1900)'']] V prvem delu je poleg ljubezenskih pesmi cikel pesmi ''Iz popotnega dnevnika''. V drugem delu so pripovedne pesmi, na koncu pa je cikel satiričnih pesmi z naslovom ''Pavliha na Jutrovem''. V ciklu ''Iz Popotnega dnevnika'' Aškerc opisuje svoje vtise s potovanja po Italiji. ''V Pompejih'' občuduje tamkajšnje življenje, ki je pisano kot »cvetna greda«. Obišče svetišča in se pokloni [[Zevs]]u. Sklene, da Rimljani znajo živeti in uživati. V ta cikel sodijo še pesmi: ''V predmestni krčmi'', ''V katakombah'', ''Roma,'' … V ciklu ''Pavliha na Jutrovem'' je Aškerc je pisal o pristnem slovenskem Pavlihi, ki ga je preselil v arabsko okolje. V uvodni pesmi predstavi Pavliho kot popotnika, ki potuje po vzhodnih mestih – [[Bagdad]], Carigrad, [[Teheran]], … Orient je samo preobleka, saj v pesmih izpoveduje odpor do absurdnih slovenskih, avstrijskih in evropskih moralnih in družbenopolitičnih razmer, ki jih povzroča kapitalistična ureditev. Kaže tudi na višjo duhovščino, ki ima številna ugodja. A je daleč od [[Jezus Kristus|Kristusa]], saj ji za revščino ljudi ni kaj dosti mar. Medtem pa ljudem pridigajo o ponižnosti, skromnosti in pohlevnosti. Pesmi iz cikla so: ''Slavnost v Bagdadu'', ''»Bogu za hrbtom«'', ''Mustafov ideal,'' … Veliko prahu je vzdignila pesem ''Aglaja''. V pesmi je hotel povzdigniti lepoto nagega ženskega telesa v simbol vesoljne narave in umetniške lepote. Po objavi mu je škof Jeglič prepovedal maševati. [[Frančišek Lampe]] je zapisal, da ima Aškerc posebno veselje, ko krščanskim predmetom jemlje krščanski značaj in jih postavlja v prostor običajnega, to pa je zloraba umetnosti. ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' je na katoliške napade odgovarjal z javnimi deklamacijami ''Aglaje''. Zbirko je pozitivno ocenil [[Fran Govekar|Govekar]]: »[…] menimo pa, da je med bogatimi literarnimi darovi, ki vise na letošnjem slovenskem božičnem drevesu, ta nova Aškerčeva knjiga najlepši, najtehtovitejši. Take pesniške zbirke v vsem svojem slovstvu doslej nismo imeli. Ta knjiga pa nam utrjuje tudi ponosno nado, da dobimo od A. Aškerca, ki stoji danes na vrhuncu svoje duševne zrelosti, še mnogo takih del, ki stavijo naše slovstvo v prve vrste slovanske literature.«<ref name=" Aškerc">Aškerc, ''Zbrano delo''.</ref> =====''Zlatorog, narodna pravljica izpod Triglava (1904)''===== Glavna junaka, Vida in Bojan, sta nesrečno zaljubljena in njuna usoda se konča s smrtjo. Demoničnost v pesnitvi stopnjuje Zeleni lovec, ki je prikrajšan za ljubezen. Bojan je lovec in je zaljubljen v Vido, ko jo osvoji bogati Benečan, razočaran odide v planine. Pod Bogatinom sreča Zelenega lovca, ki mu ponuja zaklad, ki ga skriva Bogatin. V zameno pa mu bo moral Bojan pokloniti svojo dušo. Ključ do gore bogastva nosi Zlatorog. Bojan ga mora ustreliti in z njegovimi rogovi bo našel pot do zaklada. Bojan ustreli Zlatoroga, on pa ga vrže v prepad. Zeleni lovec se veseli človeške nesreče. Njegovo bistvo je zavist, srd, zlobnost in spletkarstvo. Vida prevarana že dve leti čaka na Benečana z njunim otrokom. Vida preklinja in bogastvo, ki jo je zapeljalo in zlatnino vrže v [[Soča|Sočo]]. Želi si, da bi se vrnil Bojan. Zeleni lovec jo posluša in se ji privoščljivo smeji. Po Soči priplava Bojanovo truplo in Vida skoči za njim v reko. Aškerc v pismu A. Černemu pravi, da je želel napisati svojega ''Zlatoroga'' in da njegov namen ni tekmovati z nemško pesnitvijo Rudolfa Baumbacha. Poudari, da je pisal ''Zlatoroga'' na podlagi Deschmanove (Karel Dežman) narodne pravljice. Da bi pokrajino, katero je na podlagi '' [[Zlatorog (pripovedka)|ljudske pripovedke o Zlatorogu]]'' prikazal čim bolj živo, je obiskal [[Trenta|Trento]] in [[Julijske Alpe]]. Tako je založniku [[Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], s katerim se je dogovarjal za izid pesnitve, poslal razglednico s pripisom »iz Zlatorogovih planin«.Večina kritik je bila pozitivnih, izrazito negativne kritike so prihajale s strani katoliških revij. Tako je Evgen Lampe<ref name=" Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> zapisal: »… večjega nasprotja ni, kot je med Aškerčevim hladnim skepticizmom in med naivno iskrenostjo narodne pravljice … In reči moramo, da se Aškercu poizkus dramatizirati Zlatoroga, kljub vsej skrbnosti ni posrečil … Zeleni lovec spominja na Mefista iz [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevega]]'' [[Faust]]a'', vendar je ponesrečen stvor, veliko lažje bi razumeli pesnitev, če bi iz nje izpustili vse deklamacije Zelenega lovca …« =====''Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev (1905)''===== Pesnitev sicer sledi natančnim biografskim podatkom iz življenja Primoža Trubarja. Glavni lik ima pred seboj le en cilj, prerod lastnega naroda. Aškerc je z motivi reformacije izrazil misli o narodnem prebujenju, svobodoljubju in socialni pravičnosti. K pisanju ga je spodbudila bližajoča štiristoletnica Trubarjevega rojstva. Pri pisanju se je najbolj naslanjal na [[Avgust Dimitz|Dimitzovo]] knjigo ''Geschichte Krains''. Kritiki so bili razdeljeni. Nekateri so ga podpirali, katoliki pa so mu nasprotovali. Lampe<ref name=" Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> tako njegovo delo oceni s katoliškega vidika: »[…] Aškerc je pesnik protikatoliške tendence … Aškerc se niti najmanj ni poglobil v dušo svojega junaka. Aškerc ni podal nobenega duševnega razvoja v Trubarju. Vidi se, da je imel ta namen, da bi ob Trubarjevem imenu kolikor mogoče udarcev dal katoliški cerkvi.« Liberalni tabor je pesem z navdušenjem sprejel pesnitev. »Junak je napol zgodovinski Trubar, napol pa moderen narodov buditelj, ki se bori za dušno in narodno svobodo in slovenstvo, celo proti verski nestrpnosti, za bratstvo med narodi …« tako vidi Aškerčevo pesnitev [[Valentin Korun]].<ref name="Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> =====''Junaki (1906)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Junaki.pdf|thumb|''Junaki (1906)'']] Zbirka zajema štiri pesnitve. Prvi dve opevata zgodovinsko snov, drugi dve pa ljudska junaka. Pesnitev ''Knez Volkun'' opisuje poganstvo in ustoličevanje slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju kot dokaz slovenske samostojnosti. Pesnitev ''Knez Ljudevit'' opisuje Ljudevita Posavskega, ki se bori za svoj narod in za zbliževanje Južnih Slovanov. Je pogumen in pravičen, a kljub temu ga pokončajo nekdanji najbližji sodelavci. Opisuje odpor proti nemškemu nasilništvu. Tu je Aškerc zajel zgodovinsko tragedijo slovenstva, ki se bojuje proti močnejšemu nasprotniku in je že v naprej obsojen na propad. A narod je trmast in raje umre, kot da bi hlapčeval. Pesnitev ''Ropoša in Kruci'' opisuje premetenega kmeta Ropošo, ki z vojaškimi sposobnostmi odžene Kruce, ogrske kmečke vojake. Pri pesnitvi o ''Kralju Matjažu'' je Aškerc izhajal iz ljudskih pesmi in pripovedk o Kralju Matjažu. Junak je požrtvovalen in plemenit. =====''Akropolis in piramide: Poetični sprehodi po Orientu (1909)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Akropolis in piramide.pdf|thumb|left|''Akropolis in piramide: Poetični sprehodi po Orientu (1909)'']] [[Akropola]] predstavlja [[Grčija|Grčijo]], [[piramida]] Egipt. Od grških pesnikov omeni samo [[Homer]]ja. Opisuje grško umetnost, mitologijo in zgodovino. V zbirki ni več ljudskih motivov, katerim se je posvečal v prejšnjih zbirkah. V verzificirani noveli ''Egipčanka'' je prikazal problem takratnega izseljevanja Vipavk v Egipt. Pesniška zbirka zajema pesmi, ki izražajo vtise iz potovanj po Egiptu in Grčiji. Želel je spoznati dežele, ki veljajo za zibelke kulture. Zbirka je razdeljena na dva cikla. ''Egiptovske arabeske'' vsebujejo devetnajst pesmi: ''Hufujeva piramida'', ''Nil'', ''Gizejska sfinga'', ''Egipčanka''. Drugi cikel se imenuje ''Pod helenskim soncem'', obsega petindvajset pesmi: ''Partenon'', ''Po ulicah atenskih'', ''Itaka'', ''Afrodita na Knidosu'' … Zbirko je pozitivno ocenil Govekar: »[…] le Aškerc bogati vrt slovenske poezije vedno in vedno z novimi, izrednimi cvetovi … donaša v hram slovenske Muze novih biserov, novih dišav, novih barv.« Lampe je kritičen in Aškercu očita, da ni vere razen krščanstva, ki jo ne bi priporočal. Pesnik nastopa kot pogan. Očita mu prikazovanje kulta nage ženske, poganske [[Afrodita|Afrodite]], ker s tem govori o prostituciji. == Recepcija pesnikovega dela == [[Anton Mahnič]] je Aškerca zelo kritično ocenil v esejih ''Dvanajst večerov'' in v reviji '' [[Rimski katolik]] ''. Njegova dela Mahnič imenuje za cunje. Aškerca pa je označil za brezverca. Takšna poezija ne sme priti v roke mladini, ker bo tako izgubila vse vrednote, ki ohranjajo družbo, saj Aškerc kot junake ponuja morilce, tatove, krvoločnike, … Zato ni realist, ampak nihilist. Ceni njegovo čistoto govora, živost podob in barv, a se mu gnusijo njegovi motivi (socialni motivi, kjer je [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] in duhovščina predstavljena kot institucija, ki se zanima samo za lastne privilegije; ljubezenski, orientalski motivi, motivi s katerimi je oskrunil krščansko vero in vzbujanje verske skepse, ki jo je vnašal v svojih delih). Najbolj je proti ''Celjski romanci'' in ''Listu iz kronike Zajčke'', ker je s tem omadeževal sebe in svoj poklic. Aškerc je na te kritike odgovoril s satiričnimi parabolami npr. ''Firduzi in derviš'', ''Pegaz in osel''. V prvi pesmi je Mahnič verski blaznež, v drugi pa je predstavljen kot osel, ki ne vidi čez plot in Pegaz mu odgovarja, da naj drugih del ne sodi s svojo omejenostjo. [[Ivan Cankar|Cankarjeva]] kritika Aškerčeve pesniške zbirke ''Lirske in epske poezije'' je esejistična ocena položaja slovenskega pesništva. Cankar Aškerca pohvali: »Vsebino Aškerčevih poezij obseza ena sama kratka beseda: ljubezen! Ljubezen do vsakega zatiranega človeštva, brez razločka stanov in narodov in ver, ljubezen čista, nesebična, kakor je učil – Jezus Kristus«.<ref name="Cankar">Cankar, ''Zbrano delo''.</ref> Katoliška stran je Aškercu očitala, da v njegovih pesmih ni trdnega krščanskega prepričanja, za njih je čas realizma prišel prezgodaj in literatura bi morala ostati »deviška«, toda Cankar se temu upre. Cankar pri Aškercu ceni njegovo socialno tematiko in prikazovanje realnega življenja, ki ga ne olepšuje, njegov ideal ni poveličevanje krščanskega življenja. Kasneje, ko oceni ''Balade in romance'', začuti upadanje pesniške ustvarjalnosti. Aškerc je ostal v Mahničevi dobi. Namesto, da bi napredoval, se je prerekal z Mahničem. Medtem so literarni kritiki Aškerca hvalili, a hvala je bila samo navidezna. Aškerc je izgubil samokritičnost, preveč ga je zaposlil politični boj in je izgubil občutek za poezijo. Ostro je cenil pesniško zbirko ''Nove poezije''. Cankar meni, da je v pesniški zbirki dve tretjini verzov brez vsake vrednosti. Le nekatera mesta spominjajo na nekdanjo Aškerčevo moč. V njem ni več božanskega poeta, ampak je ostal samo »Pavliha«. Aškerc se je 3. novembra 1900 odzval na Cankarja v ''Slovenskem Narodu'' s pesmijo ''Diversa''. == Bibliografija == * ''Balade in romance'', 1890 {{COBISS|ID=14317056}} * ''Izlet v Carigrad'', 1893 {{COBISS|ID=684545}} * ''Lirske in epske poezije'', 1896 {{COBISS|ID=1765918}} * ''Nove poezije'', 1900 {{COBISS|ID=506369}} * ''Dva izleta na Rusko, 1903 {{COBISS|ID=655873}} * ''Zlatorog, 1903 {{COBISS|ID=80864768}} * ''Četrti zbornik poezij'', 1904 {{COBISS|ID=477493}} * ''Primož Trubar, 1905 {{COBISS|ID=695605}} * ''[[Mučeniki (Aškerc)|Mučeniki]], 1906 {{COBISS|ID=471349}}'' * ''Junaki'', 1907 {{COBISS|ID=506625}} * ''Jadranski biseri'', 1908 {{COBISS|ID=506881}} * ''Akropolis in piramide'', 1909 {{COBISS|ID=507137}} * ''Pesnitve'', 1910 {{COBISS|ID=52547840}} * ''Poslednji Celjan, 1912 {{COBISS|ID=695093}} * ''Atila v Emoni, 1912 {{COBISS|ID=507393}} * Čaša nesmrtnosti, 1912(COBISS) ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * France Bernik: ''Cankarjevo vrednotenje Aškerca''. Jezik in slovstvo. Letnik 28, številka 4. Ljubljana, 1982/83. 102‒105. {{COBISS|ID=243654656}} * Marija Boršnik: ''Anton Aškerc''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981. {{COBISS|ID=12847617}} * Janko Kos: Anton Aškerc kot potopisec. ''Med Turki in Rusi''. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006. 9‒21. {{COBISS|ID=229926400}} * Krištof Jacek Kozak: ''»Pod egindo ruskega orla« ali orientalistični izleti A. Aškerca.'' Primerjalna književnost, letnik 34, številka 3. Ljubljana : Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2011. 153‒172. {{COBISS|ID= 8744704}} *Albert Majder: Trubar in slovenski protestantizem v pesmih Antona Aškerca. ''Evangeličanski koledar''. št. 46, 1998.129‒132. {{COBISS|ID= 16378626}} * Ivan Prijatelj: Aškerčeva čitanka. Praga: Založba Svobodna misel, 1913. 5‒25. {{COBISS|ID= 696885}} * Anton Slodnjak: ''Zgodovina slovenskega slovstva''. Ljubljana: Slovenska matica, 1963. III. in IV. knjiga. {{COBISS|ID= 5923329}} * Anton Aškerc. ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev'', ur. Marija Boršnik. Ljubljana: DZS, 1946. {{COBISS|ID= 7622400}} * Ivan Cankar. ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev'', ur. Anton Ocvirk. 24 in 25 knjiga. Ljubljana: DZS, 1975. {{COBISS|ID= 260382}} == Glej tudi == * [[Aškerčeva domačija]] * [[Aškerčeva cesta]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime=Anton Aškerc}} *{{SloBio|id=131456|avtor=Novak Vlado|ime=Aškerc Anton|vir=NSBL}} *[http://lic.ned.univie.ac.at/sl/node/20984 Geslo ''Anton Aškerc'' (življenjepis, poetika, bibliografija, recepcija v tujini, vplivi od/na) pri mednarodnem projektu ''Evropska literatura v kontekstu''] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Aškerc, Anton}} [[Kategorija:Anton Aškerc| ]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Realistični pesniki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Župnija Podsreda]] [[Kategorija:Župnija Šmarje pri Jelšah]] [[Kategorija:Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci]] [[Kategorija:Župnija Vitanje]] [[Kategorija:Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] [[Kategorija:Župnija Mozirje]] [[Kategorija:Župnija Velenje - Sv. Martin]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] b585084bo6sjmudjs5lc1s0fu5vebp2 0 22461 6709913 6698707 2026-07-11T20:19:59Z MaksiKavsek 244409 +viri (bodo še urejeni), zp 6709913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav''') '''Rupnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[divizijski general]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]], [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]] (usmrčen). == Življenjepis == Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v stotnika. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je kot [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[častnik]] sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] ll39ag22vj25vm2s6cjqljggaujqldy 6709925 6709913 2026-07-11T21:39:39Z MaksiKavsek 244409 vir 6709925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav''') '''Rupnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[divizijski general]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]], [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]] (usmrčen). == Življenjepis == Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v stotnika. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je kot [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[častnik]] sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] 9b9e5i5ol6riy393mi3890g4fmhvhlt 6709941 6709925 2026-07-11T22:33:21Z MaksiKavsek 244409 /* Rupnikov proces */ 6709941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav''') '''Rupnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[divizijski general]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]], [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]] (usmrčen). == Življenjepis == Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v stotnika. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je kot [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[častnik]] sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojno obsodbo Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] l1a59pyeyoic4szgt9sffs2etesmhku 6709942 6709941 2026-07-11T22:36:56Z MaksiKavsek 244409 slog 6709942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon Franc Rupnik''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav'''), [[Slovenci|slovenski]] [[divizijski general]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]], [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]] (usmrčen). == Življenjepis == Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane, rojene Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v stotnika. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je kot [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[častnik]] sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] 6zzh4ll40z0236ll2gt2r12u3z4ojy3 0 23790 6709924 6690927 2026-07-11T21:38:23Z ~2026-32552-67 260877 6709924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} heyd7weqaau7o3800ckrl9adov8teh8 0 27785 6709746 6696530 2026-07-11T14:44:10Z Upwinxp 126544 Občina Šentjur 6709746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=10 |lats=10.06 |latNS=N |longd=15|longm=23 |longs=34.02|longEW=E |najdisi=Kalobje |slika=Kalobje.jpg |povrsina=0,56 |prebivalstvo=83 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=600 |prva omemba=1278 |postna=3233 |posta=Kalobje |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Kalobje''' je gručasto središčno [[naselje]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Nahaja se v severnem delu Vzhodnega [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] na vrhu kopastega hriba, južno od [[Šentjur]]ja. S hriba se odpira razgled na vzhodni del [[Celjska kotlina|Celjske kotline]] in del Posavskega hribovja. Proti severu se svet strmo spušča v dolino potoka [[Kozarice]]. K naselju spada zaselek Jezerje. == Kratka zgodovina == Kalobje se prvič omenja leta [[1278]]. Naselje Kalobje je na prelomu stoletja leta 1900 bilo sedež takratne občine Kalobje, ki je spadalo pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem [[Celje]]. Takrat je imelo naselje 55 prebivalcev, cela občina pa 1358 prebivalcev. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je Kalobje obdržalo status svoje občine. Po osvoboditvi, avgusta 1945, je začel na tem območju delovati Krajevni naroodnosvobodilni odbor Kalobje, pozneje, leta 1946, preimenovan v Krajevni ljudski odbor Kalobje. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Kalobjem, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavijo]]. KLO Kalobje je bilo takrat pridruženo občini Šentjur, kjer je še danes. Danes je na Kalobju tudi sedež Krajevne skupnosti Kalobje. == Znamenitosti == V naselju stoji župnijska [[cerkev imena Marijinega, Kalobje|cerkev imena Marijinega]], ki je cilj številnih romarskih poti, [[osnovna šola]], [[gasilski dom]], [[pokopališče]], znana je tudi [[zelišče|zeliščna]] [[kmetija]] Kalan. Leta 2025 so v kraju odprli novo šolsko in vrtčevsko stavbo; prejšnjo so porušili zaradi dotrajanosti po potresu.<ref>{{Navedi splet|title=Na Kalobju odprli novo šolo in vrtec: uresničena dolgoletna želja krajanov (foto)|url=https://kozjansko.info/v-kalobju-odprli-novo-solo-in-vrtec-uresnicena-dolgoletna-zelja-krajanov-foto/|website=Kozjansko.info|date=2025-09-21|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI|first=Simon|last=Valant}}</ref> Kraj je znan po slovitem [[Kalobški rokopis|Kalobškem rokopisu]], najznamenitejši zbirki poezije slovenskega [[barok]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Kalobški rokopis|url=https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Kalobski-rokopis/|website=Turistični portal občine Šentjur|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Kalobje) 07.jpg|Cerkev Marijinega imena Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Kalobje) 01.jpg|Notranjost cerkve. </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * C. KR Centralna statistična komisija. ''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru''. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf * Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.drustvo-arnika.si/kalan/ Zeliščna kmetija Kalan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930060431/http://www.drustvo-arnika.si/kalan/ |date=2007-09-30 }}, predstavitev {{Šentjur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Kalobje|*]] 4vd0utsxlgtzrrmrksewqtdw9juv5ep 0 33382 6709970 6709058 2026-07-12T05:40:01Z Sporti 5955 /* Najboljši strelci */ pos. 6709970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''<sup>('''[[#1|1]]''')</sup> |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1<sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' <sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]<sup>'''1'''</sup> ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2"><sup>'''2'''</sup> ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) * 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Nogometaš !Goli !Tekme !Goli na tekmo |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|ARG}} '''[[Lionel Messi]]''' |21 |32 |{{Decimals|21/32|2}} |- | 2 | align="left" |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Kylian Mbappé]]''' |20 |20 |{{Decimals|20/20|2}} |- | 3 | align="left" |{{ikonazastave|GER}} [[Miroslav Klose]] |18 |24 |{{Decimals|16/24|2}} |- |4 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Ronaldo]] |15 |19 |{{Decimals|16/19|2}} |- |rowspan=2|5 | align="left" |{{ikonazastave|FRG}} [[Gerd Müller]] |rowspan=2|14 |13 |{{Decimals|14/13|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} '''[[Harry Kane]]''' |17 |{{Decimals|14/17|2}} |- |7 |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Just Fontaine]] |13 |6 |{{Decimals|13/6|2}} |- |8 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Pelé]] |12 |14 |{{Decimals|12/14|2}} |- |rowspan=3|9 |align=left|{{ikonazastave|HUN|1949}} [[Sándor Kocsis]] |rowspan=3|11 |5 |{{Decimals|11/5|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] |17 |{{Decimals|11/17|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POR}} '''[[Cristiano Ronaldo]]''' |27 |{{Decimals|11/27|2}} |- |} ====Goli po reprezentancah==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Reprezentanca !Goli |- |1 || align="left"|{{fb|Brazil}} || 247 |- |2|| align="left"|{{fb|Germany}} ||243 |- | 3 || align="left"|{{fb|Argentina}} || 163 |- | 4 || align="left"|{{fb|France}} || 150 |- | 5 || align="left"|{{fb|Italy}} || 128 |- | 6 || align="left"|{{fb|England}} || 115 |- | 7 || align="left"|{{fb|Spain}} || 114 |- |8|| align="left"|{{fb|Netherlands}} ||107 |- | 9 || align="left"|{{fb|Uruguay}} || 92 |- | 10 || align="left"|{{fb|Hungary}} || 87 |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} bhneg570r38xu3b24i573ewo78nwc5l 6709971 6709970 2026-07-12T05:42:48Z Sporti 5955 /* Goli po reprezentancah */ pos. 6709971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''<sup>('''[[#1|1]]''')</sup> |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1<sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' <sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]<sup>'''1'''</sup> ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2"><sup>'''2'''</sup> ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) * 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Nogometaš !Goli !Tekme !Goli na tekmo |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|ARG}} '''[[Lionel Messi]]''' |21 |32 |{{Decimals|21/32|2}} |- | 2 | align="left" |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Kylian Mbappé]]''' |20 |20 |{{Decimals|20/20|2}} |- | 3 | align="left" |{{ikonazastave|GER}} [[Miroslav Klose]] |18 |24 |{{Decimals|16/24|2}} |- |4 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Ronaldo]] |15 |19 |{{Decimals|16/19|2}} |- |rowspan=2|5 | align="left" |{{ikonazastave|FRG}} [[Gerd Müller]] |rowspan=2|14 |13 |{{Decimals|14/13|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} '''[[Harry Kane]]''' |17 |{{Decimals|14/17|2}} |- |7 |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Just Fontaine]] |13 |6 |{{Decimals|13/6|2}} |- |8 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Pelé]] |12 |14 |{{Decimals|12/14|2}} |- |rowspan=3|9 |align=left|{{ikonazastave|HUN|1949}} [[Sándor Kocsis]] |rowspan=3|11 |5 |{{Decimals|11/5|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] |17 |{{Decimals|11/17|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POR}} '''[[Cristiano Ronaldo]]''' |27 |{{Decimals|11/27|2}} |- |} ====Goli po reprezentancah==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Reprezentanca !Goli |- |1 || align="left"|{{fb|Brazil}} || 247 |- |2|| align="left"|{{fb|Germany}} ||243 |- | 3 || align="left"|{{fb|Argentina}} || 166 |- | 4 || align="left"|{{fb|France}} || 152 |- | 5 || align="left"|{{fb|Italy}} || 128 |- | 6 || align="left"|{{fb|Spain}} || 119 |- | 7 || align="left"|{{fb|England}} || 117 |- | 8|| align="left"|{{fb|Netherlands}} ||107 |- | 9 || align="left"|{{fb|Uruguay}} || 92 |- | rowspan=2|10 || align="left"|{{fb|Hungary}} ||rowspan=2| 87 |- | align="left"|{{fb|Sweden}} |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} fy2gs2b0dmqyt9mwdc5c94uriudxtys 0 36661 6709816 5118252 2026-07-11T16:49:15Z Zupi 576 6709816 wikitext text/x-wiki '''Merilnik hitrosti''' služi merjenju [[hitrost]]i [[letalo|letala]] v smeri vzdolžne osi. Kljub vpeljavi modernih elektronskih instrumentov v letalih se za rezervo še vedno uporablja klasična izvedba merilnika hitrosti. == Princip delovanja == Deluje na principu merjenja razlike statičnega in celotnega (tj. vsote statičnega in dinamičnega (zastojnega)) [[Zračni tlak|tlaka]], kar se meri s pomočjo [[Pitot-Prandtlova cev|Pitot-Prandtlove cevi]]. Ta dva tlaka se ločeno priključita na posebno izveden [[barometer]], ki meri razliko celotnega in statičnega tlaka tako, da je razlika enaka dinamičnemu tlaku, ki je odvisen od hitrosti letala. == Vrste hitrosti == ==== Indicirana zračna hitrost (IAS) ==== Dobimo jo s kalibracijo skale instrumenta na pogoje mednarodne standardne atmosfere na [[Nadmorska višina|nadmorski višini]] 0 m (gostota zraka 1,225 kg/m<sup>3</sup>, tlak 1013,25 hPa, [[temperatura]] 15°C). Večina pomembnih hitrosti letala je podanih kot indicirana zračna hitrost, ker jo je možno prebrati neposredno iz instrumenta. ==== Kalibrirana zračna hitrost (CAS) ==== Je indicirana zračna hitrost, kjer so upoštevani popravki zaradi napak instrumenta, trenutne hitrosti in položaja vgradnje Pitotove cevi. Proizvajalci letal jo podajajo v obliki tabel ali grafov. ==== Ekvivalentna zračna hitrost (EAS) ==== Ekvivalentno zračna hitrost dobimo na podlagi upoštevanja povečanja gostote zraka pri večjih hitrostih (nas 200 [[Vozel (enota)|kt]]) zaradi stisljivosti. Pomembna je za določanje obnašanja letala. ==== Prava zračna hitrost (TAS) ==== [[Slika:True airspeed indicator.svg|sličica|Tipičen indikator merilnika hitrosti. S pomočjo vrtljivega gumba je možno nastaviti tlačno višino in okoliško temperaturo zraka, s pomočjo katere instrument kaže pravo zračno hitrost.]] Prava zračna hitrost se dobi z upoštevanjem sprememb gostote zraka v odvisnosti od višine in temperature. Obenem je to tudi dejanska hitrost letala skozi zračno maso, medtem, ko indicirana, kalibrirana in ekvivalentna zračna hitrost bazirajo na izmerjenem zračnem tlaku. Pravo zračno hitrost uporabljamo kot vhodni podatek za navigacijske izračune. Za [[navigacija|navigacijo]] pa je najbolj pomembna hitrost glede na površino tal. Imenuje se ''potovalna hitrost'' oziroma ''Ground Speed'' - (kratica: GS) v [[angleščina|angleščini]]. Na to hitrost vplivata tudi smer in hitrost vetra, saj je npr. pri letenju v veter indicirana hitrost višja od potovalne in obratno. Modernejše merjenje potovalne hitrosti (pri večjih letalih) pa poteka s pomočjo [[GPS]] sistema ter sistema [[inercialna navigacija|inercialne navigacije]], s pomočjo katerih je možno določiti tudi smer in hitrost vetra. == Oznake merilnika hitrosti == Na skali merilnika hitrosti, ki je umerjena v km/h ali v [[vozel (enota)|vozlih]] so po navadi tudi pobarvana območja, ki za določeno letalo predstavljajo pomembne, zanj značilne hitrosti: {| class="wikitable" |+ !Oznaka hitrosti* !Pomen !Položaj na skali instrumenta |- |V<sub>s0</sub> |Minimalna hitrost letala v konfiguraciji za pristanek |Začetek belega loka |- |V<sub>s1</sub> |Minimalna hitrost letala v specifični konfiguraciji |Začetek zelenega loka |- |V<sub>FE</sub> |Največja hitrost z iztegnjenimi [[Zakrilca|zakrilci]]. |Konec belega loka |- |V<sub>NO</sub> |Največja dovoljena hitrost za normalne operacije, še dovoljeni polni odkloni komand |Konec zelenega loka Začetek rumenega loka |- |V<sub>NE</sub> |Največja dovoljena hitrost |Rdeča linija |} <nowiki>*</nowiki>Merilnik hitrosti dvomotornih letal vsebuje tudi modro linijo, ki predstavlja hitrost najboljšega vzpenjanja z enim motorjem (V<sub>YSE</sub>). {{tech-stub}} {{Avionika}} [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{normativna kontrola}} n7fdwtmh4cftqdvj04cxokgnid7c9x0 0 40140 6709949 5984431 2026-07-11T23:13:59Z Zupi 576 /* Opis sistema */ 6709949 wikitext text/x-wiki [[Slika:EDDV-ILS 27R Localizer.jpg|thumb|220px|Antene sistema za instrumentalno pristajanje na začetku ene od pristajalnih stez letališča v [[Hanover|Hanovru]]]] [[File:ILS_localizer_illustration.svg|thumb|220px|]] '''Sistem za instrumentalno pristajanje''', znan pod angleško kratico '''ILS''' (''instrument landing system''), [[pilot]]u omogoči [[pristajanje|pristanek]] tudi ob slabši vidljivosti oziroma tudi v nični vidljivosti, tako da mu pomaga poravnati [[letalo]] s [[pristajalna steza|pristajalno stezo]]. Sistem CAT IIIB omogoča tudi avtomatski pristanek (ang. [[Autoland]]), če je letalo pravilno opremljeno. ILS je najpomembnejši sistem za instrumentalno pristajanje. V Sloveniji jih imajo letališča: [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]], [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|LJLJ]]. Prvi sistem take vrste se je pojavil leta [[1940]]. == Opis sistema == Sistem ILS deluje s pomočjo dveh antenskih sistemov ob pristajalni stezi, ki oddajata dva snopa [[radio|radijskih]] signalov z modulacijo 90 in 150 Hz. Prvi od teh antenskih sistemov se imenuje ''localizer'' in je usmerjen točno v smeri pristajalne steze, nosilna frekvenca je v VHF področju, ki je hkrati tudi frekvenca ILS sistema, ki jo nastavi pilot na sprejemniku. Drugi signal je v UHF področju (''glideslope'') je usmerjen pa približno 3° navzgor, njegova frekvenca se nastavi avtomatsko ob nastavitvi frekvence ILS. Ločena sprejemnika signalov za glideslope in localizer primerjata jakost signala z 90 Hz in 150 Hz modulacijo. Če sta jakosti obeh signalov enaki, je letalo ustrezno poravnano po smeri in/ali višini. Prikazovalnik v kabini letala pilotu stalno prikazuje položaj poti letala glede na idealno pot približevanja stezi. Osnovna izvedba tega prikazovalnika sta dve med seboj pravokotni črti, od katerih vodoravna prikazuje odmik od ustreznega kota spuščanja, navpična pa odmik levo ali desno od središča steze. Ko se obe črti združita na sredini instrumenta, je letalo poravnano s stezo. Poleg teh anten so na različnih razdaljah od steze postavljene še antene za indikacijo oddaljenosti letala od steze; njihov signal je usmerjen navpično v zrak. Ko letalo prečka radijski snop take antene (od katerih vsaka oddaja različen signal), sistem indicira pilotu, da je za določeno razdaljo oddaljen od steze. Namesto te komponente sistema se dandanes uporabljajo tudi druge metode za merjenje razdalje, kot so npr. sistem [[DME]], [[radar]] in [[GPS]]. == Glej tudi == *[[Avtopristanek]] Autoland *[[Avtopilot]] *[[PAPI]] *[[IFR]] *[[Head-up display]] *[[Avionika]] ==Zunanje povezave== * [http://www.navfltsm.addr.com/ils.htm ILS Basics] ( v angleščini) [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] {{Avionika}} {{normativna kontrola}} 3vgy3uinqmr7rnjxkuqb5m9z1ut5y2r 0 40229 6710105 6616656 2026-07-12T11:54:34Z Marko3 1829 6710105 wikitext text/x-wiki {{Infobox Anatomy | | Name = Zobje | Latin = dentes | GraySubject = | GrayPage = | Image = Tooth Section numbered.svg | Caption = Deli človeškega zoba: <br>1 – [[sklenina]] <br>2 – [[zobovina]] <br>3 – [[zobna pulpa]] <br>4 – [[dlesen]] <br>5 – [[zobni cement|cement]] <br>6 – kost <br>7 – [[krvna žila]] <br>8 – [[živec]] <br>9 – [[zobna krona|krona]] <br>10 – [[zobna korenina|korenina]] | Width = 250px | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = | MeshName = | MeshNumber = | Code = }} '''Zob''' je trd izrastek v [[čeljusti]]h številnih [[vretenčar]]jev. Osnovna funkcija zobovja je trganje in žvečenje [[hrana|hrane]], pri nekaterih [[živali]]h, posebej [[mesojedi]]h, pa zobje služijo tudi kot [[orožje]]. Pri [[človek]]u razlikujemo štiri vrste zob: [[sekalec|sekalce]] (incizive), podočnike (kanine), ličnike (premolarje) in kočnike (molarje). Zob gradijo zobna krona, vrat in korenina. V [[otroštvo|otroški dobi]] imajo ljudje 20 [[mlečni zob|mlečnih zob]], odrasli pa imajo 32 stalnih zob. Človeški zob anatomsko ločimo na zobno krono, ta del vidimo v [[Usta|ustih]], vrat in na zobno korenino. Ta se nahaja v [[alveolarna kost|alveolarni kosti]]. Zobno krono prekriva sklenina, zobno korenino pa cement. [[Zobovina]] je osrednje zobno tkivo. Zobovina obdaja zobno pulpo, ki se proti zobni korenini zoži in tu preide v koreninski kanal. Zob je čvrsto vpet v [[spodnja čeljustnica|spodnjo]] in [[zgornja čeljustnica|zgornjo čeljustnico]]. Strukture, ki vežejo zob so štiri: * ''[[Pozobnica]]'' (alveolarna membrana, periodoncij) je specialno vezivno tkivo, ki ob zobnem vratu prehaja v vezivo dlesni. * ''[[Dlesen]]'' (gingiva) je [[sluznica]] ustne votline in se tesno prilega na periost obeh čeljustnic. * ''[[Zobni cement|Cement]]'' je snov podobna kosti, ki se lahko obnavlja, vendar ne vsebuje [[Haversov kanal|Haversovih kanalov]] in [[Krvna žila|krvnih žil]]. Sestoji se iz približno 50 % [[kalcijev hidroksiapatit|kalcijevega hidroksiapatita]] in 50 % organskih snovi in [[Voda|vode]]. Izdelujejo ga specializirane celice, [[cementoblast]]i. * ''Alveolarna kost'' je iz prepletene kostnine. [[Sklenina]] ali emajl je najtrša snov v našem telesu. Izdelujejo jo specializirane visokoprizmatske celice, [[ameloblast]]i. Sklenino izdelajo še preden zob izraste v zobno votlino in nato kmalu propadejo. Sklenina sestoji približno iz 96 % kalcijevega hidroksiapatita in 4 % organskih snovi ter vode. Zobovina ali dentin je druga najtrša snov v človeškem telesu. V zobni kroni jo obdaja sklenina, v zobni korenini pa cement. Zobovino vse življenje tvorijo [[odontoblast]]i. == Oživčenost == V vsako korenino zoba vstopa [[zobni živec]] (''n. dentalis''). Zobni živec se razveja šele v pulpnem prekatu, predvsem ob [[odontoblast]]ih, od tu pa se [[živčno vlakno|živčna vlakna]] nadaljujejo do [[predentin]]a. Vlakna potekajo še v dentinske kanale, toda le do 200 mm globoko in ne v vse kanale. Živčna vlakna zobne pulpe so senzorična (čutilna) in vegetativna. [[Mielin]]ska čutilna vlakna sodijo v skupino vlaken A-delta in A-beta, nemielinska čutilna in vegetativna vlakna pa so iz skupine C. Oboja se končajo kot preprosto grajeni, nekapsulirani živčni končiči ali prosti živčni končiči.<ref name=Jan>Jan J, Bolečina v endodontiji. Zobozdravstveni vestnik, Letn. 66, št. 3 (2011), str. 68-73.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Wikislovar|zob|Zob}} {{Anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zobje| ]] [[Kategorija:Anatomija živali]] [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Dentalna medicina]] {{anatomy-stub}} q6ztnd7aeeoguz6y1n64hcfox2xankn 0 41282 6709968 6577739 2026-07-12T04:38:00Z Sreejithk2000 70165 ([[c:GR|GR]]) [[File:Carl Spitzweg - Zollrevision (Päpstliche Zollwache).jpg]] → [[File:Carl Spitzweg - Päpstliche Zollrevision - G 331 - Lenbachhaus.jpg]] File:Carl_Spitzweg_-_Zollrevision_(Päpstliche_Zollwache).jpg merged with File:Carl Spitzweg - Päpstliche Zollrevision - G 331 - Lenbachhaus.jpg 6709968 wikitext text/x-wiki [[Slika:Celní správa car.jpg|thumb|right|250px|Vozilo [[Češka|češke]] mobilne carinske ekipe]] '''Carina''' ali '''carinska služba''' je [[represija|represivna]] [[uradništvo|uradniška]] [[organizacija]], ki se tradicionalno ukvarja s carinskim nadzorom nad uvozom in izvozom carinskega blaga ter pobiranjem davščine, ki se opira na prehod carinskega blaga preko meje, in ki se prav tako imenuje [[carina (dajatev)|carina]]. ==Izvor besede== Oznake za carino v več evropskih jezikih izhajajo iz latinskega izraza ''teloneum'' (dajatev), od tod izvira npr. nemška oznaka ''Zoll'' in tudi slovenski izraz ''carina'', čeprav nekateri za slednji izraz podajajo sporno razlago, da gre za dajatev za [[car]]ja.<ref name="ZA15">Zupančič, A. (2008). Str. 15.</ref> ==Zgodovina carinske službe== [[Slika:Römische Zollwache.jpg|thumb|left|150px|Carinike najdemo že med starimi [[Rimljani]]]] [[Slika:Aiga customs.svg|thumb|right|250px|Oznaka za mejno carinsko kontrolo]] [[Slika:Carl Spitzweg - Päpstliche Zollrevision - G 331 - Lenbachhaus.jpg|thumb|levo|150px|Carinski nadzor v nekdanji [[Papeška država|Papeški državi]]]] [[Slika:Bird smuggler.jpg|thumb|right|250px|Cariniki ne pobirajo le carinskih dajatev: pogosto npr. odkrijejo tihotapce ptičev]] Pobiranje carin se je pojavilo že v antičnem času v starih civilizacijah kot so [[Judeja]], [[Stari Egipt|Egipt]], [[Stara Grčija|Grčija]] v času [[Helenizem|helenizma]], [[Mezopotamija]] za časa [[Selevkidi|Selevkidov]], antična [[Indija]], antična [[Kitajska]] ter [[Rimski imperij]].<ref>Asakura, H. (2003). Str. 12, 19, 24.</ref> V Rimskem imperiju se je z vzponom cesarstva pojavil kompleksen carinski sistem, ki spominja na sodobne carinske službe: s pobiranjem carine (''portorium'') se je takrat ukvarjalo okrog 20.000 carinikov.<ref name="Asakura, H. 2003. Str. 57, 58">Asakura, H. (2003). Str. 57, 58.</ref> Rimska država je za prehod med carinskimi regijami poznala notranje carine, kjer se je carinska stopnja gibala okrog 2-5 % od vrednosti blaga, poleg tega pa še carine na samih mejah imperija, kjer so uporabljali znatno višje carinske stopnje – na vzhodni meji je imel ''portorium'' stopnjo okrog 25 % od vrednosti blaga.<ref name="Asakura, H. 2003. Str. 57, 58"/> Iz leta 136 n.š. je ohranjen najstarejši primerek rimskega tarifnega sistema, ki je Rimljanom na področju [[Palmira|Palmire]] omogočil pobiranje carin po različnih carinskih stopnjah za različne carinske izdelke, hkrati pa je to tudi najstarejši poznani tarifni sistem.<ref>Asakura, H. (2003). Str. 12, 57, 67.</ref> V [[Srednji vek|srednjeveškem]] času pred moderno dobo je pobiranje carine pomenilo pobiranje dajatev, ki se danes imenujejo mostnine in [[cestnina|cestnine]], z vzponom modernega [[kapitalizem|kapitalističnega]] gospodarstva in [[trgovina|trgovinske]] menjave pa se je oblikovala moderna carinska služba, katere temeljna naloga je bila pobiranje [[Carina (dajatev)|carine]] kot dajatve za blago, ki se uvaža v določeno [[država|državo]], izvaža iz določene države ali pa se čez določeno državo prepelje, namen pobiranja te dajatve pa je bil ovirati tujo [[konkurenca|konkurenco]] in pospeševati domačo gospodarsko rast.<ref name="ZA15"/> Tako so se z izjemo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], ki je prevzelo prvenstvo v gospodarskem razvoju 19. stoletja, ostale evropske dežele zaščitile s carinami.<ref name="PG250">Parker, G. (ur.) (1997). Str. 250.</ref> Med tem, ko se je težišče carinskega dela premikalo na meje nastajajočih narodnih kapitalističnih gospodarstev, se je znotraj teh gospodarstev carina praviloma umikala. Primer je nastajanje [[Nemčija|nemškega]] gospodarskega prostora, kjer se je leta 1834 oblikovala carinska zveza med [[Prusija|Prusijo]], [[Bavarska|Bavarsko]], Saško, Turingijo in Würtenbergom, leta 1867 pa je nastala nova nemška carinska zveza, ki je vključevala vse nemško ozemlje razen [[Avstrija|Avstrije]].<ref>Iannaccone, A., Palmieri, I.(1998). Str. 36.</ref> Tako lahko na primeru Nemčije trdimo, da je kombinacija carin, ki so varovale nemško carinsko unijo, in novih proizvodov prinašala velike dobičke.<ref name="PG250"/> Velik gospodarski uspeh Nemčije so nekateri povezovali z ukinjanjem carin med nemškimi državicami- glede carin se pristaši [[liberalizem|liberalizma]] zavzemajo za njihovo odpravljanje, ker da povzročajo neučinkovitost in manjši narodni dohodek, ki pa gre na račun dobička in ne na račun [[delavsski razred|delavstva]], pristaši protekcionizma pa trdijo, da uvozna carina povečuje narodni dohodek in izboljšuje standard delavskega razreda.<ref>Žibert, F. (1993). Str.198.</ref> Primerjalno gledano je povečanje gospodarske rasti in konkurenčnosti na osnovi ukinjanja carin znotraj gospodarskih območij vprašljive narave: v 17. stoletju, ko še ni bilo poleta [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]], ukinitev carin med [[Francija|francoskimi]] pokrajinami sploh ni imela posebnih gospodarskih učinkov, v Veliki Britaniji pa so se mitninske postaje do 19. stoletja preoblikovale v sodobne cestninarje, ki so s pobiranjem cestnin pomagali financirati gradnjo novih cest.<ref>Braudel, F. (1991). Str. 354-356.</ref> Nastajanje [[Evropska unija|Evropske unije]] v drugi polovici 20. stoletja je bilo zelo povezano z ukinjanjem notranjih carin. Na svetovni ravni je s pojavom [[Neoliberalizem|novega liberalizma]] na splošno spodkopan tradicionalni temelj carinske službe. [[Splošni sporazum o trgovini in carinah]] (GATT) je v svoji končni različici uspel prodreti z neoliberalnim načelom postopnega zniževanja carinskih stopenj (liberalizacija), iz GATT-a pa je leta 1994 nastala [[Svetovna trgovinska organizacija]] (WTO), ki temu načelu še naprej ostaja naklonjena.<ref>primerjaj z: Zupančič, A.(2008). Str. 30-32.</ref> ==Carinska služba danes== Z zatonom vloge carinskih dajatev se predvsem carinske službe v razvitih državah danes usmerjajo k drugim nalogam, tako da v skladu z zakonodajo posamezne države pokrivajo več ali manj področij kot so pobiranje prometnega davka oziroma [[Davek na dodano vrednost|davka na dodano vrednost]], nadzor nad vnosom ali iznosom in prometom [[droge|drog]] ter [[orožje|orožja]], nadzor nad prenosom ogroženih [[živali|živalskih]] in [[rastline|rastlinskih]] vrst čez državno mejo, zaščita domačega gospodarstva pred [[terorizem|terorizmom]] in pred vnosom kužnih bolezni [[Človek|ljudi]], živali in rastlin, nadzor cestnih vinjet, nadzor prevozov v cestnem prometu, pobiranje [[trošarine|trošarin]], pri članicah Evropske unije pa je carinski službi naloženo tudi izvajanje skupne kmetijske politike.<ref>Npr. glej v: Carinska uprava Republike Slovenije (2010): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf ''Letno poročilo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118035834/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf |date=2012-01-18 }}.</ref> Že v času v času [[Rimski imperij|Rimljanov]] je bilo jasno, da privatna oblika carinske službe ([[publikan]]i) prinaša več škode kot koristi. Toda v [[Bangladeš]]u je pod vplivom neoliberalne doktrine vseeno prišlo do [[privatizacija|privatizacije]] carinske službe, kjer so carinske naloge izvajale agencije, vendar so bile posledice privatizacije neugodne.<ref>glej v: Chowdhury, F. L. (2006).</ref> V Evropski uniji carinske službe omogočajo in nadzirajo sledeče carinske postopke: .<ref>Npr. glej v: Carinska uprava Republike Slovenije (2010): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf ''Letno poročilo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118035834/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf |date=2012-01-18 }}. Str. 24-25.</ref> *'''Uvozni postopki''': ** sprostitev v prosti promet ** carinsko skladiščenje ** aktivno oplemenitenje ** predelava pod carinskim nadzorom ** začasni uvoz. * '''Izvozni postopki''': ** redni izvoz ** pasivno oplemenitenje * '''Tranzitni postopek''' ==Znani cariniki== * [[Sveti Matej|apostol Matej]] <ref>Hepe, B. (2011a); Hepe, B. (2011b)</ref> * [[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] * [[Herman Melville]]<ref>Hepe, B. (2013b).</ref> * [[Henri Rousseau ]]<ref>Neznani avtor (2014). [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_29.pdf ''Cariniki skozi čas: trošarinar Henri Rousseau''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140906154939/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_29.pdf |date=2014-09-06 }}. Str. 25-26. '''iz''': Langus-Boc, Sabina (ur.). ''Carina.si'', št. 29, letnik 2014.</ref> * [[Thomas Paine]]<ref>Hepe, B. (2013a).</ref> * [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref>Pošćić, Z. et al. (1984): str. 145.</ref> == Glej tudi == * [[Carina (dajatev)|carina]] * [[Carinska uprava Republike Slovenije|slovenska carina]] ==Reference== {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Asakura, Hironori (2003). '' World history of the customs and tariffs''. Bruselj, World Customs Organization. * Braudel Fernand (1991). ''Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * Carinska uprava Republike Slovenije (2010): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf ''Letno poročilo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118035834/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Letno_Porocilo_2009_SLO.pdf |date=2012-01-18 }}. * Chowdhury, F. L. (2006). ''Corrupt bureaucracy and privatization of Customs in Bangladesh.'' Dhaka, Pathok Samabesh. * Boris Gombač, ''Les zones franches en Europe'', Bruxelles, Bruylant, 1991; <nowiki>ISBN 2-8027-0509-1</nowiki> (310 str.) * Hepe, Boštjan 2011a): ''Zgodovina carine od srednjega veka do zgodnje moderne dobe'' '''Iz''': Langus-Boc, Sabina (ur.). ''Carina.si'', št. 21, letnik 2011. * -- (2011b): ''Zgodovina carine od antike do konca druge svetovne vojne'', str. 15-16. '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714203427/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf |date=2014-07-14 }}. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 13-54. * -- (2013a): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_28.pdf ''Cariniki skozi čas: Thomas Paine.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140906154404/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_28.pdf |date=2014-09-06 }}. Str. 25-26. '''Iz''': Langus-Boc, Sabina (ur.). ''Carina.si'', št. 28, letnik 2013. * -- (2013b): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_27.pdf ''Cariniki skozi čas: Herman Melville.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140906154741/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_27.pdf |date=2014-09-06 }}. Str. 28-29. '''Iz''': Langus-Boc, Sabina (ur.). ''Carina.si'', št. 27, letnik 2013. * Iannaccone Andrea, Palmieri Ivano (1998). ''Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja.'' Ljubljana, Mladinska knjiga. * Parker Geoffrey (ur.) (1997). ''Ilustrirana zgodovina sveta.'' Ljubljana, Cankarjeva založba. * Pošćić, Z. et al. (1984). ''Carinska služba Jugoslavije. 1944-1984.'' * Zupančič Alojz (2008). ''Carinski postopki v EU''. Ljubljana, Odin. * Žibert Franc (1993). ''Teorija javnih financ.'' Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije.</div> {{-}} {{commonscat|Customs services}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Carinska služba|*]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] 4gi9jefth0v9udfp1jqfnd8puwy4bk9 0 42631 6710051 6699907 2026-07-12T10:27:47Z Gledalec 242658 /* Napadi */ pp 6710051 wikitext text/x-wiki '''Teroristični napadi 11. septembra 2001''' so bili koordinirani [[teroristični napad]]i v [[Združene države Amerike|ZDA]], ki jih je z [[ugrabitev|ugrabljenimi]] [[letalo|letali]] izvedla [[teroristična skupina]] [[Al Kaida]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Teroristični napadi 11. septembra 2001|image=September 11 Photo Montage.jpg|caption=Prizori napadov|date=[[11. september]] [[2001]]|time-begin=8:14|time-end=10:28|location=[[New York]], [[Pentagon]], [[Pensilvanija]]|victims=2.996|injuries=25.000}} [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|19 mož]], povezanih z Al Kaido, je ugrabilo štiri ameriška [[potniško letalo|potniška letala]]. Dve sta treščili v [[stolpnica|stolpnici]] [[WTC|World Trade Centra]] v [[New York]]u, vsako v enega od stolpov v razmaku 17 minut. Oba stolpa je zajel požar. [[Južni stolp WTC]] (World Trade Center 2) je bil porušen manj kot eno uro po tem, ko je bil zadet. Porušil se je ob 9:59 dopoldne in [[Severni stolp WTC]] (World Trade Center 1) mu je sledil ob 10:28 dopoldne. Tretje letalo je zadelo eno od kril [[Pentagon (stavba)|Pentagona]] v [[Virginija|Virginiji]], v neposredni bližini ameriške prestolnice [[Washington, D.C.|Washington]]. Četrto letalo je strmoglavilo na polje v bližini [[Pittsburgh]]a, predvidoma zaradi posredovanja potnikov. Istega dne ob 17:20 se je [[WTC 7]] porušil kot posledica škode in požarov, ki so se zgodili, ko se je severni stolp porušil. Ruševine podirajočih stolpov so hudo poškodovale ali uničile več kot ducat drugih sosednjih zgradb in bližnjih struktur. Komisija poroča, da so bili napadi največji [[Samomorilski napad|samomorilski napadi]] v zgodovini in največji napad na ZDA na njihovem ozemlju. Žrtev je bilo več kot tri tisoč. 265 ljudi je umrlo na letalih, 2595, vključno s 343 [[gasilec|gasilci]] in 60 [[policist]]i v WTC-ju in 125 [[vojak]]ov in civilistov v Pentagonu. Na Manhattnu je bilo poškodovanih ali uničenih 25 stavb. Glavni osumljenec za napade je takoj postal [[Osama bin Laden]], voditelj Al Kaide. V izjavi, ki jo je televizijski postaji Al-Jazeera prinesel neimenovan vir, neidentificiran glas, ki se izdaja za bin Ladna trdi, da napadov ni načrtoval, niti ni za njih vedel, [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] pa je kasneje v [[Afganistan]]u našla posnetek, v katerem izgleda, da bin Laden priznava, da je napade načrtoval. Osama bin Laden je od takrat že večkrat prevzel odgovornost za napade. == Ozadje == === Al-Kaida === Začetki [[Al Kaida|Al Kaide]] segajo v leto 1979, ko je [[Sovjetska zveza]] napadla [[Afganistan]]. [[Osama bin Laden]] je v to srednjeazijsko državo odpotoval kot prostovoljec, saj je vojno videl kot sveti cilj, da bi pomagal svojim muslimanskim rojakom (v Afganistanu) premagati komunistične napadalce (Sovjete). Organiziral je svoje arabske rojake mudžahedine ("afganistanske Arabce"), da so se upirli Sovjetom do njihovega umika iz Afganistana leta 1988. Pod vodstvom [[Ajman al-Zavahiri|Ajmana al-Zavahirija]] je Bin Laden postal bolj radikalen. Leta 1996 je bin Laden izdal svojo prvo [[Fatva|fatvo]], v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo [[Saudova Arabija|Savdsko Arabijo]]. V drugi fatvi leta 1998 je bin Laden orisal svoje ugovore glede zunanje politike ZDA glede [[Izrael|Izraela]], pa tudi glede nadaljnje prisotnosti ameriških čet v Savdski Arabiji po [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]]. Bin Laden je uporabil islamska besedila, da bi [[Muslimani|muslimane]] pozval k napadom na Američane, dokler se navedene težave ne odpravijo. Muslimanski pravniki so komentirali, da so se "skozi islamsko zgodovino soglasno strinjali, da je džihad individualna dolžnost, če sovražnik uniči muslimanske države," kot je dejal bin Laden. === Osama bin-Laden === [[Slika:Osama bin Laden portrait.jpg|sličica|Napade je načrtoval in organiziral [[Osama bin Laden]].]] Napade je organiziral, načrtoval in financiral [[Osama bin Laden|Osama Bin Laden]]. Sprva je zanikal vpletenost, a je kasneje svoje lažne izjave preklical. Al Jazeera je 16. septembra 2001 predvajala njegovo izjavo: »Poudarjam, da tega dejanja nisem izvedel, saj so ga očitno izvedli posamezniki z lastno motivacijo.« Novembra 2001 so ameriške sile v uničeni hiši v [[Jalalabad|Jalalabadu]] v Afganistanu našle videoposnetek. Na videoposnetku se Bin Laden pogovarja s [[Khaled al-Harbi|Khaledom al-Harbijem]], članom Al Kaide, in priznava, da je bil za napade predhodno seznanjen. 27. decembra 2001 je bil objavljen drugi videoposnetek Bin Ladna. V videoposnetku je dejal:<blockquote>Postalo je jasno, da Zahod na splošno, Združene države Amerike pa še posebej, gojijo nepopisno sovraštvo do islama. To je sovraštvo do križarjev. Terorizem proti Združenim državam Amerike je bil upravičen, saj je bil odgovor na krivico, katerega namen je bil prisiliti Združene države Amerike, da prenehajo podpirati Izrael, ki ubija naše ljudi. Pravimo, da je konec Združenih držav Amerike neizbežen, ne glede na to, ali so Bin Laden ali njegovi privrženci živi ali mrtvi, ker se je zgodila prebujenje muslimanske umme (naroda). Pomembno je udariti po gospodarstvu (Združenih držav Amerike), ki je osnova njihove vojaške moči. Če bo gospodarstvo prizadeto, se bodo vrnile in se okupirale. Osama bin Laden</blockquote>Vendar pa ni priznal odgovornosti za napade. Malo pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je bin Laden v posneti izjavi javno priznal vpletenost Al Kaide v napade na Združene države. Priznal je svojo neposredno povezavo z napadi in dejal, zakaj so bili izvedeni: <blockquote>Svobodni smo ... in želimo si povrniti svobodo za naš narod. Ko vi spodkopavate našo varnost, mi spodkopavamo vašo.</blockquote>Bin Laden je dejal, da je svojim privržencem osebno ukazal napad na [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Drug videoposnetek, ki ga je Al Jazeera pridobila septembra 2006, prikazuje Bin Ladna z enim od glavnih načrtovalcev napadov, [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzijem bin al-Shibhom]], ter dvema ugrabiteljema, [[Hamza al-Ghamdi|Hamzo al-Ghamdijem]] in [[Wail al Shehri|Wailom al-Shehrijem]], medtem ko se pripravljajo na napade. Združene države Amerike so uradno obtožile Bin Ladna napadov 11. septembra, vendar je bil na seznamu najbolj iskanih oseb FBI tudi zaradi bombnih napadov na ameriška veleposlaništva v Dar es Salaamu v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in [[Nairobi|Nairobiju]] v [[Kenija|Keniji]]. Po desetletnem iskanju je takratni ameriški predsednik [[Barack Obama]] sporočil, da so Bin Ladna 1. maja 2011 v njegovem kompleksu v Abbottabadu v Pakistanu ubile ameriške specialne enote. === Kalid Šejk Mohammed === [[Slika:Khalid Shaikh Mohammed (beskåret).jpg|sličica|[[Kalid Šejk Mohammed]] po njegovem ujetju v Pakistanu, marca 2003.]] Novinar Al Jazeere [[Yosri Fouda]] je poročal, da je aprila 2002 član Al Kaide [[Kalid Šejk Mohammed]] priznal svojo vpletenost v napade, skupaj z Ramzijem bin al-Shibhom. Poročilo komisije za napade 11. septembra iz leta 2004 je ugotovilo, da je Mohammedovo sovraštvo do Združenih držav Amerike kot glavnega arhitekta napadov 11. septembra izhajalo iz njegovega "nasilnega nestrinjanja s proizraelsko zunanjo politiko Združenih držav". Mohammed je bil tudi svetovalec in financer [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|bombnega napada na Svetovni trgovinski center]] leta 1993 ter stric [[Ramzi Jousef|Ramzija Yousefa]], glavnega načrtovalca bombnega napada na WTC. 1. marca 2003 so ga v Rawalpindiju v [[Pakistan|Pakistanu]] aretirali pakistanski varnostni uradniki, ki so sodelovali s [[Centralna obveščevalna agencija|CIO]]. Nato so ga pridržali v več tajnih zaporih CIE in v zalivu Guantanamo, kjer so ga zasliševali in mučili z metodami, vključno z waterboardingom. Med ameriškimi zaslišanji v Guantanamu marca 2007 je Mohamed ponovno priznal svojo odgovornost za napade in izjavil, da je "odgovoren za operacijo 11. septembra od A do Ž" in da njegova izjava ni bila podana pod prisilo. V pismu, ki so ga Mohamedovi odvetniki 26. julija 2019 vložili na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike na Manhattnu, je bilo navedeno, da ga zanima pričanje o vlogi Savdske Arabije v napadih 11. septembra ter pomoč žrtvam in družinam žrtev 11. septembra v zameno za to, da Združene države ne bodo zahtevale smrtne kazni proti njemu. [[James Kreindler]], eden od odvetnikov žrtev, je podvomil v koristnost njegovega pričanja. === Drugi člani Al-Kaide === Namesto pričevanja Kalida Šejka Mohammeda na sojenju Zacariasu Moussaouiju je bilo identificiranih pet posameznikov, ki so bili v celoti seznanjeni s podrobnostmi operacije. To so bin Laden, Kalid Šejk Mohammed, [[Ramzi bin al-Shibh]], [[Abu Turab al-Urduni]] in [[Mohammed Atef]]. Do danes so za napade sodili ali obsodili le obrobne osebnosti. Špansko vrhovno sodišče je 26. septembra 2005 [[Abu Dahdah|Abu Dahdaha]] obsodilo na 27 let zapora zaradi zarote v napadih 11. septembra in zaradi članstva v teroristični organizaciji Al Kaida. Hkrati je bilo 17 drugih članov Al Kaide obsojenih na zaporne kazni od 6 do 11 let. Špansko vrhovno sodišče je 16. februarja 2006 Abu Dahdahu kazen znižalo na 12 let, ker je menilo, da njegova udeležba v zaroti ni bila dovolj dobro dokazana. Leta 2006 je bil Moussaoui, za katerega so nekateri sprva sumili, da bi lahko bil dvajseti ugrabitelj, obsojen zaradi manjše vloge pri zaroti za teroristična dejanja in piratstvu v zraku. V Združenih državah Amerike je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Mounir el-Motassadeq, sodelavec ugrabiteljev s sedežem v [[Hamburg|Hamburgu]], je v [[Nemčija|Nemčiji]] odslužil 15 let zaradi svoje vloge pri pomoči ugrabiteljem pri pripravah na napade. Oktobra 2018 je bil izpuščen in deportiran v [[Maroko]]. Hamburška celica v Nemčiji je vključevala radikalne islamiste, ki so sčasoma postali ključni operativci napadov 11. septembra. [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]], [[Ziad Jarrah]], [[Ramzi bin al-Shibh]] in [[Said Bahaji]] so bili vsi člani hamburške celice Al Kaide. === Razlogi === V pismu Združenim državam novembra 2002 je bin Laden izrecno navedel, da so bili razlogi Al Kaide za napade: * Podpora Združenih držav [[Izrael|Izraelu]], * Podpora "napadom na muslimane" v [[Somalija|Somaliji]], * Podpora [[Filipini|Filipinom]] proti muslimanom v konfliktu z Mori, * Podpora izraelski "agresiji" proti muslimanom v [[Libanon|Libanonu]], * Podpora [[Rusija|ruskim]] "grozodejstvom nad muslimani" v [[Čečenija|Čečeniji]], * Proameriške vlade na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] (ki "delujejo kot njihovi agenti") so proti muslimanskim interesom, * Podpora indijskemu "zatiranju muslimanov" v [[Kašmir|Kašmirju]], * Prisotnost ameriških vojakov v [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]], * Sankcije proti [[Irak|Iraku]]. Po napadih sta bin Laden in al-Zawahiri objavila dodatne videoposnetke in zvočne posnetke, od katerih so nekateri ponovili te razloge za napade. Dve posebej pomembni objavi sta bili bin Ladnovo "Pismo Ameriki" iz leta 2002 in bin Ladenov videoposnetek iz leta 2004. Bin Laden je Mohameda interpretiral kot prepoved »stalne prisotnosti nevernikov v Arabiji«. Leta 1996 je Bin Laden izdal fatvo, v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo Savdsko Arabijo. Leta 1998 je Al Kaida zapisala: »Združene države Amerike že več kot sedem let okupirajo islamske dežele na najsvetejših krajih, na Arabskem polotoku, plenijo njegova bogastva, narekujejo njegovim vladarjem, ponižujejo njegove ljudi, terorizirajo njegove sosede in svoje baze na polotoku spreminjajo v oporo za boj proti sosednjim muslimanskim ljudstvom.« V intervjuju decembra 1999 je bin Laden dejal, da verjame, da so Američani "preblizu [[Meka|Meke]] ", in da to smatra za provokacijo celotnega muslimanskega sveta. Analiza samomorilskega terorizma je pokazala, da Al Kaida brez ameriških vojakov v Savdski Arabiji verjetno ne bi mogla prepričati ljudi, da bi izvedli samomorilske misije. V fatvi iz leta 1998 je Al Kaida sankcije proti Iraku opredelila kot razlog za ubijanje Američanov in obsodila »dolgotrajno blokado, med drugimi dejanji, ki predstavljajo napoved vojne Alahu, njegovemu poslancu in muslimanom«. Fatva je izjavila, da je »odločitev za ubijanje Američanov in njihovih zaveznikov, civilistov in vojaškega osebja individualna dolžnost vsakega muslimana, ki to lahko stori v kateri koli državi, kjer je to mogoče, da bi osvobodil mošejo Al-Aksa in Sveto mošejo v Meki izpod njihovega primeža in da bi njihove vojske [Američani] lahko zapustile vse dežele islama, poražene in nezmožne ogrožati nobenega muslimana«. Leta 2004 je bin Laden trdil, da se mu je ideja o uničenju dvojčkov prvič porodila leta 1982, ko je bil priča izraelskemu bombardiranju visokih stanovanjskih blokov med libanonsko vojno leta 1982. Nekateri analitiki, vključno z Mearsheimerjem in Waltom, so prav tako trdili, da je bila ameriška podpora Izraelu eden od motivov za napade. Leta 2004 in 2010 je bin Laden napade 11. septembra ponovno povezal z ameriško podporo Izraelu, čeprav je večina pisma izražala bin Ladnov prezir do predsednika Busha in njegovo upanje, da bo "uničil in zlomil" Združene države. Poleg motivov, ki sta jih navedla bin Laden in Al Kaida, so bili predlagani tudi drugi. Nekateri avtorji so predlagali »ponižanje« islamskega sveta zaradi zaostajanja za zahodnim svetom: to neskladje je postalo še posebej vidno zaradi globalizacije in želje, da bi Združene države izzvali v širšo vojno proti islamskemu svetu v upanju, da bi motivirali več zaveznikov k podpori Al Kaide. Podobno so drugi trdili, da je bil 11. september strateška poteza, katere cilj je bil izzvati Združene države v vojno, ki bi spodbudila panislamsko revolucijo. === Načrtovanje === [[Slika:911 - FEMA - WTC impacts (graphic).svg|sličica|Zemljevid, ki prikazuje kako so WTC zadela letala.]] Idejo o samomorilskih napadih z ugrabljenimi potniškimi letali je dobil [[Kalid Šejk Mohammed]], ki jo je leta 1996 prvič predstavil [[Osama bin Laden|Osami bin Ladnu]], potem ko je podoben obsežen projekt, znan kot Operacija Bojinka, ki ga je filipinska policija leta 1995 prekinila, propadel. Leta 1999 je skupina radikaliziranih mladih muslimanov, ki so živeli v [[Hamburg|Hamburgu]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kasneje poimenovana hamburška celica, odpotovala v Afganistan na usposabljanje za boj proti Rusom v drugi čečenski vojni. Osama bin Laden jih je rekrutiral in v naslednjih mesecih financiral njihovo usposabljanje, da bi jih prepričal, da izvedejo samomorilske napade z trčenjem letal v ikonične ameriške stavbe. Bin Ladna je delno navdihnil incident z letom 990 letalske družbe Egyptair leta 1999, v katerem naj bi pilot strmoglavil letalo v [[Atlantski ocean]]. Prvotni načrt za napade 11. septembra 2001 je bil ugrabiti dvanajst letal, od katerih bi jih strmoglavili v naslednje stavbe: * [[Bela hiša]] (Washington D.C.), * [[Kongres Združenih držav Amerike|Kapitol Združenih držav]] (Washington DC), * [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] (Arlington), * 2 dvojčka [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] (New York), * [[Empire State Building]] (New York), * [[Prudential Tower]] (Boston), * [[Willis Tower|Sears Tower]] (Chicago), * [[Stolp ameriške banke]] (Los Angeles), * [[Transameriška piramida]] (San Francisco), * [[Center Columbia]] (Seattle). Zaradi velikega števila identificiranih tarč je bila operacija ocenjena kot neobvladljiva, število tarč pa se je zmanjšalo z enajstih stavb na pet: Bela hiša (ki predstavlja izvršilno oblast); Kapitol (ki predstavlja zakonodajno oblast); Pentagon (ki predstavlja vojaško oblast); in Dvojčka (ki predstavljata ameriško kapitalistično gospodarstvo, ki je bilo napadeno že leta 1993 ). Vendar peto letalo (tisto, ki je bilo tarča Bele hiše) ni bilo nikoli ugrabljeno, ker je FBI 16. avgusta 2001 naključno aretiral pilota samomorilca, ki naj bi ga pilotiral Zacarias Moussaoui, obtoženega nezakonitega priseljevanja. Približno tri tedne pred napadi so bile tarče dodeljene štirim ekipam. Kapitol je imel kodno ime "Pravna fakulteta". Pentagon se je imenoval "Šola za likovno umetnost". Kodno ime Svetovnega trgovinskega centra je bilo "Šola za urbano načrtovanje". Zamisel o hkratni ugrabitvi več letal ni bila nova. Septembra 1970 so se zgodile ugrabitve na letališču Dawson's Field, ko so člani Ljudske fronte za osvoboditev [[Palestina|Palestine]] v nekaj dneh ugrabili štiri komercialna letala (in peti neuspešen poskus ugrabitve) ter jih preusmerili v [[Jordanija|Jordanijo]] in [[Egipt]]. Talce so izpustili nekaj dni pozneje, letala pa so namerno uničili. Zamisel o strmoglavljenju letala v stavbo je bila že raziskana v filmu, v britanskem filmu Meduzov dotik (1978), v epizodi serije Osamljeni strelci (predvajane 4. marca 2001) pa je bil ugrabljen Boeing 727, ki naj bi trčil v enega od dvojčkov. Storilci pokola v srednji šoli Columbine (1999) so načrtovali tudi ugrabitev letala in njegovo strmoglavljenje v New Yorku. V New Yorku je 56 let prej letalo že trčilo v nebotičnik: vojaško letalo B-25 je leta 1945 strmoglavilo v Empire State Building, pri čemer je umrlo štirinajst ljudi. === Obveščevalne službe === Konec leta 1999 je sodelavec Al Kaide [[Walid bin Attash]] (»Khallad«) stopil v stik z [[Khalid al-Mihdhar|Khalidom al-Mihdharjem]] in mu naročil, naj se sestane v Kuala [[Lumpur|Lumpurju]] v [[Malezija|Maleziji]] ; prisotna naj bi bila tudi [[Nawaf al Hazmi|Nawaf al-Hazmi]] in [[Abu Bara al-Yemeni]]. NSA je prestregla telefonski klic, v katerem so bili omenjeni sestanek, Mihdhar in ime »Nawaf« (Hazmi). Čeprav se je agencija bala, da »bi se lahko pripravljalo nekaj zlobnega«, ni ukrepala. Savdska obveščevalna služba je že opozorila CIO na al-Mihdharjev in al-Hazmijev status članov Al Kaide, ekipa [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] pa je vdrla v al-Mihdharjevo hotelsko sobo v [[Dubaj|Dubaju]] in odkrila, da ima ameriški vizum. Čeprav je postaja Alec na to dejstvo opozorila obveščevalne agencije po vsem svetu, teh informacij ni delila z FBI. Malezijska posebna enota je opazovala srečanje obeh članov Al Kaide 5. januarja 2000 in obvestila CIO, da al-Mihdhar, al-Hazmi in Khallad letijo v [[Bangkok]], vendar CIA o tem ni nikoli obvestila drugih agencij niti ni zaprosila State Departmenta, naj al-Mihdharja uvrsti na svoj seznam za opazovanje. Veznik FBI s postajo Alec je zaprosil za dovoljenje, da o srečanju obvesti FBI, vendar so mu odgovorili: "To ni zadeva za FBI." Konec junija sta bila visoki uradnik za boj proti terorizmu [[Richard A. Clarke]] in direktor Cie [[George Tenet]] »prepričana, da se bo kmalu zgodila večja serija napadov«, čeprav je Cia verjela, da se bodo napadi najverjetneje zgodili v Savdski Arabiji ali Izraelu. V začetku julija je Clarke nacionalne agencije postavil v »polno pripravljenost« in jim dejal: »Tukaj se bo zgodilo nekaj resnično spektakularnega. Kmalu ...« FBI in State Department je pozval, naj opozorita veleposlaništva in policijske oddelke, obrambno ministrstvo pa, naj se obrne na »Delato grožnje«. Clarke je kasneje zapisal: "Nekje v Cii so bile informacije, da sta dva znana terorista Al Kaide vstopila v Združene države. Nekje v FBI so bile informacije, da se v letalskih šolah v Združenih državah dogajajo čudne stvari ... Imeli so specifične informacije o posameznih teroristih, iz katerih bi lahko sklepali, kaj se bo zgodilo.« Nobena od teh informacij ni prišla do mene ali Bele hiše." [[Slika:Bin Ladin Determined To Strike in US (August 2001).pdf|sličica|Dokument iz avgusta 2001 v katerem je bin Laden zapisal, da je odločen udariti po Ameriki.]] 13. julija 2001 je [[Tom Wilshire]], agent Cie, dodeljen oddelku FBI za mednarodni terorizem, poslal elektronsko sporočilo svojim nadrejenim v Centru za boj proti terorizmu (CTC) Cie in prosil za dovoljenje, da obvesti FBI, da je al-Hazmi v državi in da ima al-Mihdhar ameriški vizum. CIA se ni nikoli odzvala. Istega julijskega dne je [[Margarette Gillespie]], analitičarka FBI pri CTC, dobila nalog, naj pregleda gradivo v zvezi s srečanjem v [[Malezija|Maleziji]]. Ni bila obveščena, da je eden od udeležencev v Združenih državah Amerike. CIA ji je posredovala fotografije al-Mihdharja in al-Hazmija na srečanju, da bi jih pokazala protiteroristični ekipi FBI, vendar brez razkritja njunega pomena. Poleg tega ji je baza podatkov Intelink naročila, naj ne deli obveščevalnih podatkov o srečanju s kriminalističnimi preiskovalci. Ko si je FBI ogledal fotografije, ni prejel nobenih nadaljnjih podrobnosti o njunem pomenu ali ključnih informacij, kot sta al-Mihdharjev datum rojstva ali številka potnega lista. Konec avgusta 2001 je Gillespiejeva zahtevala, da INS, State Department, Carinska in mejna zaščita ter FBI dodajo al-Hazmija in al-Mihdharja na svoje sezname za opazovanje. Vendar pa je bilo FBI-ju prepovedano uporabljati kriminalistične agente pri iskanju obeh moških, kar je oviralo njegova prizadevanja. Prav tako je julija agent FBI s sedežem v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]] poslal sporočilo sedežu FBI, postaji Alec in agentom FBI v New Yorku, v katerem jih je opozoril na "možnost usklajenega prizadevanja Osame bin Ladna, da bi poslal študente v Združene države Amerike na univerze in fakultete za civilno letalstvo". Agent [[Kenneth Williams]] je predlagal, da je treba opraviti razgovore z vsemi vodji letalskih šol in identificirati vse arabske študente, ki se želijo udeležiti letalskega usposabljanja. Julija je Jordan opozoril Združene države Amerike, da Al Kaida načrtuje napad na Združene države Amerike; "nekaj mesecev pozneje" je Jordan Združene države Amerike obvestil, da je kodno ime napada "Velika poroka" in da so v napad vpletena letala. 6. avgusta 2001 je imelo predsedniško dnevno poročilo CIE (»PDB«) z oznako »Samo za predsednika« naslov »Bin Laden odločen napasti Združene države«. V dopisu je bilo zapisano, da obveščevalni podatki FBI »kažejo na vzorce sumljivih dejavnosti v tej državi, ki so skladni s pripravami na ugrabitve ali druge vrste napadov«. Sredi avgusta je letalska šola v Minnesoti opozorila FBI na Zacariasa Moussaouija, ki je postavljal »sumljiva vprašanja«. FBI je odkril, da je Moussaoui radikalec, ki je potoval v [[Pakistan]], in ga je imigracijska služba aretirala zaradi prekoračitve dovoljenega bivanja po francoskem vizumu. Njihovo zahtevo za preiskavo njegovega prenosnika je sedež FBI zavrnil zaradi pomanjkanja verjetnega vzroka. Napake pri izmenjavi obveščevalnih podatkov so pripisali politikam ministrstva za pravosodje iz leta 1995, ki so omejevale izmenjavo obveščevalnih podatkov, skupaj z zadržanostjo Cie in NSA pri razkrivanju "občutljivih virov in metod", kot so prisluškovanje telefonskim klicem. Takratni državni tožilec [[John Ashcroft]] je aprila 2004 pričal pred komisijo za 11. september, da je bil "največji strukturni vzrok problema 11. septembra zid, ki je ločeval kriminalistične preiskovalce in obveščevalne uradnike". Clarke je tudi zapisal: "To so bile napake pri posredovanju informacij na pravo mesto ob pravem času." == Napadi == === Trčenje letal === {{Več slik | image1 = American Airlines Flight 11 approach (second frame) (right).jpg | alt1 = | caption1 = Severni stolp kmalu zatem, ko ga je zadelo letalo American 11. | image2 = UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg | caption2 = Južni stolp kmalu zatem, ko ga je zadelo letalo United 175. }}{{Več slik | image1 = Pentagon Security Camera 2.ogv | caption1 = Trk letala American 77 v Pentagon, ki ga je posnela nadzorna kamera. | image2 = UA93 Fire.jpg | caption2 = Območje, kjer je strmoglavilo letalo United 93. }} Ob 7:59 je letalo [[Let 11 American Airlines]] vzletelo z mednarodnega letališča Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]]. Ob 8:14, 15 minut po vzletu, je pet ugrabiteljev, oboroženih z noži za rezanje škatel, ugrabilo letalo American 11, pri čemer so ranili najmanj tri osebe in ubili tudi enega potnika, preden so se vdrli v pilotsko kabino in ubili oba pilota ter prevzeli nadzor nad letalom. Teroristi so pokazali tudi očitno bombo in v kabino popršili solzovec, da bi prestrašili talce in jih prisilili k predaji ter dodatno ovirali odpor. Medtem je na letališču Logan ob 8:14 vzletelo letalo [[Let 175 United Airlines]]. Stotine milj jugozahodno je ob 8:20 iz mednarodnega letališča Washington Dulles vzletelo letalo [[Let 77 American Airlines]]. Ob 8:42, 28 minut po vzletu, je skupina petih ugrabila letalo United 175, ubila oba pilota in zabodla več članov posadke, preden je prevzela nadzor nad letalom. Ti ugrabitelji so uporabili tudi grožnje z bombami, da bi potnike in posadko prestrašili, v kabini pa so razpršili tudi solzivec ali drugo dražilno sredstvo, da bi potnike in stevardese prisilili v zadnji del letala. Medtem je ob 8:42 iz mednarodnega letališča Newark v [[New Jersey|New Jerseyju]] vzletelo letalo [[Let 93 United Airlines]]. Ob 8:46:40 je American 11 namerno trčil v severno steno severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra med 93. in 99. nadstropjem. Mnogi so prvotno domnevali, da je šlo za nesrečo. Ob 8:51, 31 minut po vzletu, je pet ugrabiteljev ugrabilo tudi letalo American 77, pri čemer so prav tako vdrli v pilotsko kabino, vendar so oba pilota nagnali iz kabine. Čeprav so bili opremljeni z noži, ni bilo poročil o tem, da bi bil kdo na krovu zaboden, niti osebi, ki sta opravili telefonski klic, nista omenili uporabe solzovca ali grožnje z bombo. United 175 je ob 9:03:02 zjutraj trčil v južno fasado Južnega stolpa (2 WTC) med 77. in 85. nadstropjem, s čimer je dokazalo, da je bila prva nesreča namerno teroristično dejanje. Štirje moški na letalu United 93 so ob 9:28, 46 minut po vzletu, izvedli napad, pri čemer so vdrli v pilotsko kabino in prevzeli nadzor nad letalom, letalo pa so obrnili na vzhod proti [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Podobno kot njihovi kolegi na letalih American 11 in United 175, je tudi četrta ekipa uporabila grožnje z bombo ter po vdoru v pilotsko kabino zabodla oba pilota. Devet minut po ugrabitvi letala United 93, ob 9:37:46 je American 77 trčil v zahodno stran [[Pentagon (stavba)|Pentagona]]. Zaradi dveh zamud so imeli potniki in posadka na letalu United 93 čas, da so prek telefonskih klicev na tleh izvedeli za prejšnje napade, zato je bil ob 9:57 organiziran upor za prevzem nadzora nad letalom. Potniki in posadka so izvedli protinapad, da bi ponovno prevzeli nadzor nad letalom. Ko je upor dosegel vrata pilotske kabine, so ugrabitelji začeli silovito nagibati in prevračati letalo, da bi prekinili napad. Boj se je nadaljeval do 10:03:11, ko so ugrabitelji, zavedujoč, da jim je bo uspelo doseči tarče, strmoglavili letalo na polje blizu Shanksvilla v Pensilvaniji. Letalo je bilo v času strmoglavljenja približno dvajset minut oddaljeno od tarče v Washingtonu, domnevno pa je bil njegov cilj bodisi [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres]] bodisi [[Bela hiša]]. Nekateri potniki in člani posadke, ki so klicali iz letala prek kabinske telefonske službe in mobilnih telefonov, so posredovali podrobnosti: na vsakem letalu je bilo več ugrabiteljev; za premagovanje stevardes so uporabili nož ali solzivec; nekateri ljudje na krovu pa so bili zabodeni. Poročila kažejo, da so ugrabitelji zabodli in ubili oba pilota, nekaj stevardes ter enega ali več potnikov. Glede na končno poročilo komisije za 11. september so ugrabitelji pred kratkim kupili večnamensko ročno orodje in različne nože tipa Leatherman z zaklepnimi rezili (ki takrat potnikom niso bili prepovedani), vendar teh niso našli med stvarmi, ki so jih ugrabitelji pustili za seboj. Stevardesa na letu 11, potnik na letu 175 in potniki na letu 93 so povedali, da so imeli ugrabitelji bombe, eden od potnikov pa je dejal, da misli, da so bombe ponarejene. [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] na mestih nesreč ni našel sledi eksploziva, komisija za 11. september pa je sklenila, da so bile bombe verjetno ponarejene. Na vsaj dveh ugrabljenih letih – American 11 in United 93 – so teroristi prek sistema razglasa trdili, da uporabljajo talce in se vračajo na letališče, kar je bil jasen poskus preprečiti potnikom, da bi se upirali. Vendar sta bila oba poskusa neuspešna, saj sta oba pilota ugrabitelja v teh primerih ([[Mohamed Atta]] in [[Ziad Jarrah]]) pomotoma posredovala sporočila kontroli zračnega prometa namesto ljudem na letalu, kot je bilo predvideno, s čimer so kontrolorji letenja opozorili, da sta bili letali ugrabljeni. Tri stavbe v Svetovnem trgovinskem centru so se zaradi strukturnih poškodb, ki so bile posledica močnih požarov, zrušile. Čeprav je bil Južni stolp zadet približno sedemnajst minut po Severnem stolpu, je bilo območje trka letala veliko nižje, z veliko večjo hitrostjo in v kotu, pri čemer je neenakomerno uravnotežena dodatna strukturna teža povzročila, da se je najprej zrušil ob 9:59, potem ko je gorel natanko 56 minut po požaru, ki ga je povzročila eksplozija letala United 175 in njegovega goriva. Severni stolp je zdržal še 29 minut, preden se je zrušil ob 10:28, eno uro, enainštirideset minut in triinpetdeset sekund po požaru, ki ga je povzročila eksplozija letala American 11 in njegovega goriva. Ko se je Severni stolp zrušil, so na bližnjo stavbo Svetovnega trgovinskega centra (7 WTC) padle ruševine, ki so poškodovale stavbo in povzročile požare. Ti požari so goreli skoraj sedem ur in ogrozili strukturno celovitost stavbe, WTC 7 pa se je zrušil ob 17:21. Zahodna stran Pentagona je utrpela znatno škodo. Ob 9:42 je Zvezna uprava za letalstvo (FAA) ukazala zaustavitev vzletov vseh civilnih letal v ZDA, civilnim letalom, ki so že bila v zraku, pa je bilo naročeno, naj takoj pristanejo na najbližjem letališču. Vsa mednarodna civilna letala so bila bodisi obrnjena nazaj bodisi preusmerjena na letališča v [[Kanada|Kanadi]] ali [[Mehika|Mehiki]] ter jim je bilo tri dni prepovedano pristajati na ozemlju Združenih držav Amerike. Napadi so povzročili veliko zmedo med medijskimi organizacijami in kontrolorji zračnega prometa. Med nepotrjenimi in pogosto nasprotujočimi si poročili, ki so se predvajala čez dan, je eno najpogostejših trdilo, da je bil na sedežu ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu, D.C., detonirana bomba v avtomobilih. Za drugo letalo (let Delta Air Lines 1989) se je sumilo, da je bilo ugrabljeno, vendar se je letalo odzvalo na kontrolorje in varno pristalo v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] v [[Ohio|Ohiu]]. V intervjuju aprila 2002 sta [[Kalid Šejk Mohammed]] in [[Ramzi bin al-Shibh]], za katera se domneva, da sta sodelovala pri organizaciji napadov, dejala, da je bil predvidena tarča letala United 93 ameriški kongres in ne Bela hiša. Mohammed je dejal, da je Al Kaida sprva načrtovala napade na jedrske objekte in ne na Svetovni trgovinski center in Pentagon, vendar se je odločila, da ne bo tako, ker se je bala, da bi stvari lahko "ušle izpod nadzora". Končne odločitve o ciljih so bile po Mohammedovih besedah prepuščene pilotom. Če kateri koli pilot ne bi mogel doseči predvidenega cilja, naj bi strmoglavil letalo. === Žrtve === {{Glavni članek|Žrtve napadov 11. septembra 2001}} Že sam napad na severni stolp Svetovnega trgovinskega centra je 11. september spremenil v najsmrtonosnejše teroristično dejanje v zgodovini. V štirih nesrečah je bilo ubitih 2996 ljudi (vključno z ugrabitelji), tisoče pa je bilo ranjenih. Število smrtnih žrtev je vključevalo 265 na štirih letalih (iz katerih ni bilo preživelih); 2606 v Svetovnem trgovinskem centru in okolici; ter 125 v Pentagonu. Večina umrlih je bila civilistov, pa tudi 343 gasilcev, 72 policistov, 55 vojakov in 19 teroristov. V napadih je državljane izgubilo več kot 90 držav. V New Yorku je bilo več kot 90 % tistih, ki so umrli v stolpih, na mestih udara ali nad njimi. V severnem stolpu je bilo na mestu trka, nad njim ali eno nadstropje pod njim med 1344 in 1402 ljudi, vsi pa so umrli. Ob trku letala je bilo takoj ubitih na stotine ljudi. Ocenjenih 800 ljudi, ki so preživeli trk, je bilo ujetih in je umrlo v požarih ali zaradi vdihavanja strupenega dima, drugi pa so padli ali skočili s stolpa, da bi ubežali dimu in plamenom, ali pa so umrli v zrušitvi stavbe. Uničenje vseh treh stopnišč v severnem stolpu ob trku letala American 11 je onemogočilo pobeg, zaradi česar se iz območja nad trkom navzgor ni dalo pobegniti. Umrlo je 107 ljudi, ki niso bili ujeti v trku. Ko je letalo American 11 trčilo med 93. in 99. nadstropjem, je bilo 92. nadstropje neizogibno: trk je uničil vse jaške dvigal in požarna stopnišča, kar je povzročilo smrt vseh 69 delavcev v nadstropju, ki se niso mogli rešiti. V Južnem stolpu je bilo v času trčenja letala United 175 v 77. nadstropju ali nad njim približno 600 ljudi; le malo jih je preživelo. Tako kot v Severnem stolpu je bilo v trenutku trčenja ubitih več sto ljudi. Za razliko od tistih v Severnem stolpu, ocenjenih 300 preživelih nesreče tehnično ni bilo ujetih, vendar večina ni vedela, da še vedno obstaja možnost pobega, ali pa je ni mogla uporabiti. Eno stopnišče, Stopnišče A, se je za las izognilo uničenju, kar je omogočilo pobeg 14 ljudem, ki so bili v nadstropjih trčenja (vključno s [[Stanley Praimnath|Stanleyjem Praimnathom]], moškim, ki je videl letalo, ki se mu je približevalo), in štirim drugim iz zgornjih nadstropij. Operaterji klicne službe 911 v New Yorku, ki so prejemali klice ljudi v stolpu, niso bili dobro obveščeni o situaciji, ki se je hitro razvijala, zato so klicateljem naročili, naj se sami ne spuščajo iz stolpa. V Južnem stolpu je umrlo skupno 630 ljudi, kar je manj kot polovica števila umrlih v Severnem stolpu. Od 100–200 ljudi, ki so bili priča skokom ali padcem v smrt, so bila le tri zabeležena opažanja iz Južnega stolpa.  Število žrtev v Južnem stolpu se je znatno zmanjšalo, ker so se nekateri zaposleni odločili, da stavbo zapustijo takoj po prvem napadu, in ker se je [[Eric Eisenberg]], izvršni direktor pri zavarovalnici AON, odločil, da po trčenju leta American 11 evakuira nadstropji, ki jih je zasedala zavarovalnica AON (92 in 98–105). 17-minutni premor je omogočil več kot 900 od 1100 prisotnih zaposlenih v zavarovalnici AON, da so se evakuirali z nadstropja nad 77. nadstropjem, preden je bil Južni stolp zadet; Eisenberg je bil med skoraj 200, ki niso pobegnili. Podobne evakuacije pred trkom so izvedli Fiduciary Trust, CSC in Euro Brokers, ki so imeli vsi pisarne v nadstropjih nad mestom trka. Časopis [[USA Today]] je dejstvo, da po prvem trku letala v severni stolp niso odredili popolne evakuacije južnega stolpa, označil za »eno največjih tragedij dneva«. Kot je prikazano na fotografiji [[Padajoči človek|Padajoči mož]], je iz gorečih stolpov v smrt padlo več kot 200 ljudi, večina jih je bila prisiljena skočiti, da bi se izognili ekstremni vročini, ognju in dimu. Nekateri zaposleni vsakega stolpa nad točko udarca so se v upanju na reševanje s helikopterjem odpravili proti strehi, vendar so bila vrata za dostop do strehe zaklenjena. Za reševanje s helikopterjem ni bilo načrta, kombinacija strešne opreme, gostega dima in močne vročine pa je helikopterjem preprečila približevanje. V kompleksu Svetovnega trgovinskega centra je umrlo 414 reševalcev, ki so poskušali rešiti ljudi in pogasiti požare. Umrlo je 343 gasilcev gasilske enote mesta New York (FDNY), vključno s kaplanom in dvema reševalcema. Umrlo je 23 policistov policijske uprave mesta New York (NYPD). Umrlo je 37 policistov policijske uprave pristaniške uprave (PAPD). Umrlo je osem reševalcev in reševalcev iz zasebnih enot nujne medicinske pomoči. Skoraj vsi reševalci, ki so umrli na kraju dogodka, so umrli zaradi zrušitve stolpov, razen enega, ki ga je zadel civilist, ki je padel z južnega stolpa. Umrlo je 658 zaposlenih v podjetju Cantor Fitzgerald L.P., investicijski banki v severnem stolpu od 101. do 105. nadstropja, kar je precej več kot pri katerem koli drugem delodajalcu. Umrlo je 358 zaposlenih v podjetju Marsh Inc., ki se je nahajalo tik pod podjetjem Cantor Fitzgerald v nadstropjih od 93. do 100. nadstropja, in 176 zaposlenih v podjetju Aon Corporation. Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je ocenil, da je bilo v času napadov v kompleksu Svetovnega trgovinskega centra približno 17.400 civilistov. Številke vrtljivih križišč pristaniške uprave kažejo, da je bilo do 8:45 zjutraj v dvojčkih običajno 14.154 ljudi. Večina ljudi pod območjem trka je bila varno evakuiranih. V okrožju Arlington v [[Virginija|Virginiji]] je v trčenju letala American 77 v zahodno stran stavbe umrlo 125 delavcev Pentagona. Sedemdeset je bilo civilistov in 55 je bilo vojakov, mnogi od njih so delali za ameriško vojsko ali ameriško mornarico. Umrlo je 47 civilnih uslužbencev, šest civilnih pogodbenikov in 22 vojakov, ki so delali za vojsko, šest civilnih uslužbencev, trije civilni pogodbeniki in 33 mornarjev, ki so delali za mornarico. Umrlo je sedem civilnih uslužbencev obrambne obveščevalne agencije (DIA) in en pogodbenik urada obrambnega ministra. [[Timothy Maude]], generalpodpolkovnik in namestnik načelnika generalštaba vojske, je bil najvišji vojaški uradnik, ki je umrl v Pentagonu. Tedne po napadu je bilo število smrtnih žrtev ocenjeno na več kot 6000, kar je več kot dvakrat več od števila smrtnih žrtev, ki so bile sčasoma potrjene. Mesto je lahko identificiralo le posmrtne ostanke približno 1600 žrtev Svetovnega trgovinskega centra. Urad zdravnika je zbral »približno 10.000 neidentificiranih fragmentov kosti in tkiva, ki jih ni mogoče ujemati s seznamom mrtvih«. Delavci, ki so se pripravljali na rušenje poškodovane stavbe Deutsche Bank, so leta 2006 še vedno našli fragmente kosti. Leta 2010 je ekipa antropologov in arheologov na odlagališču Fresh Kills iskala človeške posmrtne ostanke in osebne predmete, kjer so našli še 72 človeških posmrtnih ostankov, s čimer se je skupno število najdenih povzpelo na 1845. Leta 2011 je potekalo profiliranje DNK, da bi poskušali identificirati dodatne žrtve. Leta 2014 so tri kovčke velikosti krste s 7930 neidentificiranimi posmrtnimi ostanki prenesli v skladišče zdravnika, ki se nahaja na istem mestu kot Nacionalni spomenik in muzej 11. septembra. Družine žrtev lahko obiščejo zasebno »sobo za razmislek«, ki je zaprta za javnost. Odločitev, da se posmrtni ostanki namestijo v podzemni prostor, ki je povezan z muzejem, je bila sporna; Družine nekaterih žrtev so poskušale posmrtne ostanke namesto tega pokopati v ločenem, nadzemnem spomeniku. Avgusta 2017 je bila s pomočjo nove tehnologije DNK identificirana 1641. žrtev, julija 2018 pa 1642. Oktobra 2019 so bile identificirane še tri žrtve, dve septembra 2021 in še dve septembra 2023. Do leta 2025 je 1103 žrtev še vedno neidentificiranih, kar predstavlja 40 % smrtnih žrtev v napadih na Svetovni trgovinski center. 25. septembra 2023 je FDNY poročal, da je oddelek zaradi bolezni, povezanih z 11. septembrom, zdaj izgubil enako število članov kot na dan napadov. === Škoda === {{Glavni članek|Zrušitev World Trade Centra}} [[Slika:World Trade Center Site After 9-11 Attacks With Original Building Locations.jpg|sličica|Območje ruševin uničenega World Trade Centra.]] Uničeni so bili oba dvojčka, Marriott World Trade Center (3 WTC), 7 WTC in grška pravoslavna cerkev sv. Nikolaja. Ameriška carinarnica (6 World Trade Center), 4 World Trade Center, 5 World Trade Center in oba mostova za pešce, ki povezujeta stavbe, so bili močno poškodovani. Vse okoliške ulice so bile v ruševinah. Zadnji požari na lokaciji ruševin Svetovnega trgovinskega centra so bili pogašeni 20. decembra 2001. Stavba Deutsche Bank je bila poškodovana in kasneje zaradi strupenih razmer razglašena za neprimerno za bivanje; leta 2007 so jo začeli razstavljati. Stavbe Svetovnega finančnega centra so bile poškodovane. Dvorana Fiterman na Borough of Manhattan Community College je bila zaradi obsežne škode razglašena za neprimerno za bivanje in nato leta 2012 ponovno odprta. [[Slika:Aerial view of the Pentagon during rescue operations post-September 11 attack.JPEG|sličica|Poškodovan del Pentagona, ki se je porušil.]] Druge sosednje stavbe (vključno z West Street 90 in stavbo Verizon) so utrpele veliko škodo, vendar so bile obnovljene. Stavbe Svetovnega finančnega centra, One Liberty Plaza, Millennium Hilton in 90 Church Street so bile zmerno poškodovane in so bile obnovljene. Uničena je bila tudi komunikacijska oprema na vrhu Severnega stolpa, pri čemer je le WCBS-TV vzdrževala rezervni oddajnik na [[Empire State Building|Empire State Buildingu]], vendar so medijske postaje hitro uspele preusmeriti signale in nadaljevati oddajanje. Postaja Svetovni trgovinski center železniškega sistema PATH se je nahajala pod kompleksom in je bila uničena, ko sta se stolpa zrušila. Predori, ki so vodili do postaje Exchange Place v Jersey Cityju, so bili poplavljeni z vodo. Postaja je bila obnovljena kot 4 milijarde dolarjev vredno prometno središče Svetovnega trgovinskega centra, ki je bilo ponovno odprto marca 2015. Postaja Cortlandt Street na liniji IRT Broadway–Seventh Avenue newyorške podzemne železnice je bila prav tako v neposredni bližini kompleksa Svetovnega trgovinskega centra, celotna postaja pa je bila skupaj z okoliško progo zravnana z ruševinami. Postaja je bila obnovljena in ponovno odprta za javnost 8. septembra 2018. Pentagon je bil močno poškodovan, zaradi česar se je zrušil en del stavbe E. Letalo je trčilo v Pentagon med prvim in tretjim nadstropjem. Sprednji del trupa se je ob trku razpadel; ostanki iz repnega dela so prodrli najgloblje v stavbo in prebili 94 metrov treh najbolj oddaljenih od petih obročev stavbe. === Reševalna prizadevanja === [[Slika:USACE Patrol Boat Hocking heads toward lower Manhattan on 9-11.jpg|sličica|Patruljni čoln Inženirskega korpusa ameriške vojske Hocking na poti na pomoč pri reševanju v sili.]] Gasilska enota mesta New York (FDNY) je v Svetovni trgovinski center napotila več kot 200 enot (približno polovico enote). Njihova prizadevanja so dopolnili gasilci, ki niso bili na dolžnosti, Hatzolah, in reševalni tehniki. Policijska uprava mesta New York (NYPD) je poslala svoje enote za nujno medicinsko pomoč in drugo policijsko osebje ter napotila svojo letalsko enoto, ki je ugotovila, da reševanje s helikopterjem iz stolpov ni izvedljivo. V reševalnih akcijah so sodelovali tudi številni policisti policijske uprave pristanišča (PAPD). Ko so bili na kraju dogodka, FDNY, NYPD in PAPD niso usklajevali svojih prizadevanj in so izvajali odvečna iskanja civilistov. Ko so se razmere poslabšale, je letalska enota NYPD posredovala informacije policijskim poveljnikom, ki so izdali ukaze za evakuacijo osebja iz stolpov; Večina policistov newyorške policije se je uspela evakuirati, preden so se stavbe zrušile. Zaradi ločenih poveljniških mest in nezdružljive radijske komunikacije med agencijami opozorila niso bila posredovana poveljnikom FDNY. Po zrušitvi prvega stolpa so poveljniki FDNY izdali opozorila o evakuaciji. Zaradi okvarjenih radijskih repetitorjev mnogi gasilci niso nikoli slišali ukazov za evakuacijo. Dispečerji 911 so od klicateljev prejeli tudi informacije, ki niso bile posredovane poveljnikom na kraju dogodka. == Posledice == === Takojšnje posledice === [[Slika:911- President George W. Bush Addresses Joint Session of Congress, 09-20-2001. (6124236009).jpg|sličica|Med govorom na skupnem zasedanju Kongresa 20. septembra 2001 je predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] obljubil, da bo branil svobodo pred terorizmom.]] Teroristični napadi 11. septembra 2001 so imeli neposreden in uničujoč vpliv na ameriško ljudstvo. Policija in reševalne službe so po napadih odhitele v [[New York]], da bi iskale preživele v ruševinah dvojčkov. Po 11. septembru so se z vseh koncev Združenih držav Amerike začele krvodajalske donacije. Združenje za varnost v zračnem prometu Združenih držav Amerike (SCATANA) je prvič v zgodovini izdalo prepoved letenja, s čimer je zaprlo zračni prostor nad Združenimi državami Amerike, Kanado in drugimi državami za letala, ki niso bila v nujnih primerih. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je zaprla zračni prostor države za mednarodne lete, zaradi česar je bilo približno 500 letov ustavljenih ali preusmerjenih v druge države. Kanada jih je prejela 226 in sprožila operacijo Rumeni trak, da bi se spopadla z velikim številom prizemljenih letal in obtičalih potnikov. === Vojaške operacije po napadih === Svet [[NATO|Nata]] je izjavil, da bi napad na Ameriko vplival na vse članice Nata, pri čemer se je skliceval na 5. člen, napisan ob koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (ki je določal, da morajo v primeru protinapada druge države zagotoviti pomoč in podporo operacijam). Avstralski premier [[John Howard]] se je skliceval na 4. člen pogodbe ANZUS. [[George Walker Bush|George W. Bush]] je napovedal [[Vojna proti terorizmu|vojno terorizmu]]. Postavil si je več ciljev, med katerimi sta bila najpomembnejša privesti Osamo bin Ladna in Al Kaido pred sodišče, s čimer bi preprečil razvoj številnih drugih terorističnih organizacij. Vojna v [[Afganistan|Afganistanu]] se je začela 7. oktobra 2001 z udeležbo ameriških in britanskih sil, z bombardiranjem taborišč [[Talibani|talibanov]] in Al Kaide, kasneje pa se je nadaljevala z okupacijo Afganistana s strani kopenskih sil. Strmoglavljenje talibanskega režima je privedlo do oblikovanja koalicije pod vodstvom ZDA, druge največje operacije proti terorizmu izven Amerike. [[Filipini]] in [[Indonezija]] so skupaj z več drugimi državami povečali svojo vojaško pripravljenost, saj so bili v spopadu z islamskimi teroristi. === Odzivi v Ameriki === Po napadih se je podpora predsedniku Bushu povečala na 90 %. 20. septembra 2001 je nagovoril kongres, v katerem je povzel dogodke prejšnjih devetih dni, razpravljal o reševalnih in obnovitvenih prizadevanjih ter o morebitnih nadaljnjih odzivih. Več humanitarnih organizacij je ponudilo takojšnjo finančno pomoč družinam žrtev in preživelim. Do roka 11. septembra 2003 je bilo vloženih 2833 zahtevkov za odškodnino. Ena največjih reorganizacij v zgodovini Združenih držav Amerike je sledila, ko je bil sprejet Zakon o domovinski varnosti, s katerim je bilo ustanovljeno Ministrstvo za domovinsko varnost. Kongres je sprejel tudi Zakon USA PATRIOT, katerega namen je bil preprečiti in odvrniti prihodnje teroristične napade. Skupine za državljanske pravice so kritizirale Zakon PATRIOT, češ da organom pregona dovoljuje vmešavanje v zasebno življenje državljanov. === Vplivi na zdravje === {{Glavni članek|Vplivi napada 11. septembra 2001 na zdravje}} [[Slika:Dust covered 911 victims.jpg|sličica|Preživeli, prekriti s prahom po zrušitvi stolpov Svetovnega trgovinskega centra. Fotografija še ene žrtve, prekrite s prahom, [[Marcy Borders]], je pozneje pritegnila veliko pozornosti.]] Tisoče ton strupenih odpadkov, ki so nastali po zrušitvi dvojčkov, je vsebovalo več kot 2500 onesnaževalcev, vključno z znanimi rakotvornimi snovmi. To je povzročilo izčrpavajoče bolezni med reševalci, mnogi od njih pa trdijo, da so te bolezni neposredno povezane z izpostavljenostjo razbitinam. Na primer, policist newyorške policije [[Macri Frank]] je 3. septembra 2007 umrl zaradi [[Pljučni rak|pljučnega raka]], ki se je razširil po njegovem telesu; njegova družina trdi, da je rak posledica dolgih ur na mestu ruševin dvojčkov, in zahteva odškodnino v primeru smrti, o kateri mesto New York še ni odločilo. Zdravstveni učinki so se razširili tudi na nekatere prebivalce, študente in pisarniške delavce v Spodnjem Manhattnu in kitajski četrti mesta. Več smrtnih žrtev je bilo zaradi strupenega praha, ki ga je povzročilo [[Zrušitev World Trade Centra|zrušitev Svetovnega trgovinskega centra]], imena žrtev pa so bila vključena v spomenik Svetovnemu trgovinskemu centru. Obstajajo tudi znanstvene domneve, da bi lahko izpostavljenost različnim strupenim izdelkom v zraku negativno vplivala na razvoj [[Plod|ploda]]. Zaradi tega potencialnega tveganja za otroke center za okoljsko zdravje trenutno pregleduje otroke, katerih matere so bile noseče med zrušitvijo Svetovnega trgovinskega centra in so živele ali delale v bližini stolpnic Svetovnega trgovinskega centra. Študija reševalne ekipe, objavljena aprila 2010, je pokazala, da so imeli vsi preučevani delavci okvarjeno delovanje pljuč in da je od 30 % do 40 % delavcev poročalo o vztrajnih simptomih, ki so se začeli v prvem letu po napadu, od takrat pa se je le malo ali nič izboljšalo. === Komisija === {{Glavni članek|Komisija za napade 11. septembra}} [[Komisija za napade 11. septembra|Nacionalna komisija za teroristične napade na Združene države Amerike]] (bolj znana kot Komisija za 11. september), ki ji je predsedoval nekdanji guverner [[New Jersey|New Jerseyja]] [[Thomas Kean]], je bila ustanovljena konec leta 2002 z namenom, da bi pripravila celovito poročilo o napadih in okoliščinah, ki so jih spremljale, vključno z načrtovanjem in takojšnjim odzivom ameriških oblasti. To poročilo je bilo končno objavljeno 22. julija 2004. == Spomeniki == [[Slika:9-11 Memorial and Museum (28815276064).jpg|sličica|Nacionalni spomenik in muzej 11. septembra v Spodnjem Manhattnu, avgust 2016.]] V dneh po napadih so po vsem svetu potekale številne spominske slovesnosti in bdenja. Poleg tega so bile fotografije postavljene povsod po območju Ground Zero. Ena priča je opisala: "Nisem mogla odtrgati pogleda od obrazov nedolžnih žrtev, ki so bile ubite. Njihove slike so povsod, na telefonskih govorilnicah, svetilkah, stenah postaj podzemne železnice. Vse me je spominjalo na velik pogreb, ljudje tihi in žalostni, a tudi zelo dobri. Prej mi je New York vzbujal hladen občutek, zdaj pa so ljudje prihajali pomagat drug drugemu." Eden prvih spomenikov je bil » Poklon v svetlobi «, instalacija 88 reflektorjev na mestu, kjer so nekoč stali stolpi Svetovnega trgovinskega centra, ki so v nebo projicirali dva navpična stebra svetlobe. V New Yorku je potekal natečaj za spomenik Svetovnega trgovinskega centra, katerega tema je bila zasnova ustreznega spomenika na tem mestu. Zmagovalni načrt, Odsevna odsotnost, je bil izbran avgusta 2006 in ga sestavljata par odsevnih bazenov na mestu, kjer sta stala stolpa, obdanih s seznamom imen žrtev v podzemnem spominskem prostoru, ter muzej. [[Slika:US Navy 080904-N-5319A-008 The Pentagon Memorial honoring the 184 people killed at the Pentagon and on American Airlines flight 77.jpg|sličica|Nacionalni spomenik Pentagonu 11. septembra v okrožju Arlington v Virginiji, september 2008.]] Drugod so zgradili še veliko drugih trajnih spomenikov, ustanovili pa so tudi štipendije in dobrodelne ustanove za družine žrtev, pa tudi za številne druge organizacije in zasebne osebnosti. Spomenik v Pentagonu je bil dokončan in odprt za javnost ob sedmi obletnici napadov, 11. septembra 2008. Gre za park s 184 klopmi, obrnjenimi proti Pentagonu. Ko so Pentagon popravljali med letoma 2001 in 2002, so vanj vključili zasebno kapelo in spomenik, ki se nahaja na mestu, kjer je letalo American 77 strmoglavilo v stavbo. V [[Shanksville|Shanksvillu]] naj bi narodni spomenik žrtvam strmoglavljenja letala United 93 vključeval kiparski nasad dreves, ki bo tvoril krog okoli mesta nesreče, razdeljen s potjo letala, imena žrtev pa bodo nosili vetrni zvončki. Začasni spomenik se nahaja 457 metrov od mesta nesreče. Gasilska enota mesta New York je prostovoljni gasilski enoti Shanksville postavila spomenik. Gre za jeklen križ Svetovnega trgovinskega centra, nameščen na vrhu ploščadi v obliki petkotnika. Postavljen je bil pred gasilsko postajo 25. avgusta 2008. == Teorije zarote == Nekateri nasprotujejo uradnim trditvam preiskav in komisije ter trdijo, da so bili napadi 11. septembra del skrbno pripravljene zarote, ki bi opravičevala kasnejšo ameriško [[vojna proti terorizmu|vojno proti terorizmu]] ter tudi vse vojne, ki jim vojna proti terorizmu služi kot krinka (npr. napad na [[Irak]] leta [[2003]]), ravno tako tudi povečanje nadzora nad Američani in ljudmi po svetu ter omejevanje svobode ter osnovnih pravic. Po mnenju zagovornikov zarote naj bi bile stolpnice WTC zasnovane dovolj močno, da bi preživele udarec večjega letala, ravno tako pa naj pretekli požari visokih zgradb ne bi nikoli povzročili tako hitrega in obsežnega rušenja, kot je bilo to videti v primeru omejenega požara v WTC. Nekateri celo namigujejo na prisotnost [[eksploziv]]a na kritičnih delih nosilne konstrukcije. Naslednja stvar, ki jo poudarjajo, je, da piloti ugrabitelji, ki so se po nekaterih informacijah šolali le na majhnih letalih, ne bi bili sposobni tako natančno leteti z velikimi potniškimi letali, ki so trčila v stavbe WTC in Pentagon (letalo je v Pentagon priletelo na majhni višini, kar naj bi bilo po mnenju nekaterih zelo težko ali nemogoče izvesti s potniškim letalom). Teorije pravijo, da naj bi nekateri za napad vedeli že prej, vendar se niso pravočasno odzvali in ukrenili kaj za preprečenje napada. Ta trditev se stopnjuje do trditve, da naj bi bili v napad vpleteni tudi nekateri ljudje na ključnih položajih v politiki, gospodarstvu in nekaterih javnih in vojaških službah. Predvsem v krogih [[Islamski ekstremizem|muslimanskih ekstremistov]] in [[Antisemitizem|antisemitistov]] je razširjena tudi teorija zarote, da je za napadi 11. septembra [[Mosad]] oziroma [[Izrael]]. == Glej tudi == * [[Časovnica za dan terorističnih napadov 11. septembra 2001|Časovnica za dan napadov 11. septembra 2001]] * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] == Literatura == * {{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=TjKODEaahVQC&pg=PP1 |title=9/11 Commission Report |date=July 30, 2010 |publisher=National Commission on Terrorist Attacks |isbn=978-1-61640-219-8}} * {{Cite book |last=Atkins |first=Stephen E. |author-link=Stephen E. Atkins |url=https://books.google.com/books?id=PDDIgWRN_HQC&pg=PP1 |title=The 9/11 Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2011 |isbn=978-1-59884-921-9}} * {{Cite book |last=Bolton |first=M. Kent |url=https://books.google.com/books?id=IETboc9ajpQC&pg=PP1 |title=U.S. National Security and Foreign Policymaking After 9/11: Present at the Re-creation |publisher=Rowman & Littlefield |year=2006 |isbn=978-0-7425-5900-4}} * {{Cite book |last=Caraley |first=Demetrios |author-link=Demetrios James Caraley |url=https://books.google.com/books?id=xMCGStzPzooC&pg=PP1 |title=September 11, terrorist attacks, and U.S. foreign policy |publisher=Academy of Political Science |year=2002 |isbn=978-1-884853-01-2}} * {{Cite book |last=Chernick |first=Howard |url=https://books.google.com/books?id=GL6vOpKbFygC&pg=PP1 |title=Resilient city: the economic impact of 9/11 |publisher=Russell Sage Foundation |year=2005 |isbn=978-0-87154-170-3}} * {{Cite book |last1=Damico |first1=Amy M. |url=https://books.google.com/books?id=mgtSLkKxIpEC&pg=PP1 |title=September 11 in Popular Culture: A Guide |last2=Quay |first2=Sara E. |publisher=Greenwood |year=2010 |isbn=978-0-313-35505-9}} * {{Cite book |last=Hampton |first=Wilborn |url=https://archive.org/details/september112001a00wilb |title=September 11, 2001: attack on New York City |publisher=Candlewick |year=2003 |isbn=978-0-7636-1949-7 |url-access=registration}} * {{Cite book |last=Langley |first=Andrew |url=https://archive.org/details/september11attac0000lang |title=September 11: Attack on America |publisher=Compass Point |year=2006 |isbn=978-0-7565-1620-8 |url-access=registration}} * {{Cite book |last1=Neria |first1=Yuval |author-link1=Yuval Neria |url=https://books.google.com/books?id=kADL4ymHsY8C&pg=PP1 |title=9/11: mental health in the wake of terrorist attacks |last2=Gross |first2=Raz |last3=Marshall |first3=Randall D. |last4=Susser |first4=Ezra S. |publisher=Cambridge University Press |year=2006 |isbn=978-0-521-83191-8}} * {{Cite book |last=Ryan |first=Allan A. |title=The 9/11 Terror Cases: Constitutional Challenges in the War against Al Qaeda |url=https://archive.org/details/911terrorcasesco0000ryan |publisher=University Press of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-7006-2132-3}} * {{Cite book |last1=Strasser |first1=Steven |url=https://books.google.com/books?id=qLCn_D7lX5kC&pg=PP1 |title=The 9/11 investigations: staff reports of the 9/11 Commission: excerpts from the House-Senate joint inquiry report on 9/11: testimony from fourteen key witnesses, including Richard Clarke, George Tenet, and Condoleezza Rice |last2=Whitney |first2=Craig R. |publisher=PublicAffairs |year=2004 |isbn=978-1-58648-279-4}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:9/11|Teroristični napadi 11. septembra 2001}} * https://www.rtvslo.si/zgodbe/svet/teroristicni-napadi-11-septembra-2001/66 * [https://www.9-11commission.gov/ National Commission on Terrorist Attacks Upon the United States] ''official commission website'' * [https://www.911memorial.org/visit/memorial/names-911-memorial/ List of victims] * [https://memory.loc.gov/ammem/collections/911_archive/ September 11, 2001, Documentary Project] from the U.S. [[Library of Congress]], ''Memory.loc.gov'' * [https://lcweb2.loc.gov/diglib/lcwa/html/sept11/sept11-overview.html September 11, 2001, Web Archive] from the U.S. [[Library of Congress]], ''Minerva'' * [https://www.gwu.edu/~nsarchiv/NSAEBB/sept11/index.html National Security Archive] * [https://911digitalarchive.org/ September 11 Digital Archive: Saving the Histories of September 11, 2001], from the ''Center for History and New Media'' and the ''American Social History Project/Center for Media and Learning'' * [[s:Verbatim Transcript of Combatant Status Review Tribunal Hearing for ISN 10024|DoD: Khalid Sheikh Mohammed Verbatim Transcript of Combatant Status Review Tribunal Hearing for ISN 10024]], from Wikisource * [https://911legacies.com/ The 9/11 Legacies Project], ''Oriental Institute, Czech Academy of Sciences, Prague'' * [https://responsiblestatecraft.org/tag/911at20/ 9/11 at 20: A Week of Reflection] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416054847/https://responsiblestatecraft.org/tag/911at20/ |date=April 16, 2022 }}, ''Responsible Statecraft, The Quincy Institute'' * [https://learninglab.si.edu/collections/subject-september-11-2001-related-photography-nmahphc/3T8uqT3trKhRappW September 11, 2001 collection] at the [[Smithsonian National Museum of American History]] [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001| ]] [[Kategorija:Zgodovina Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] [[Kategorija:New York]] {{normativna kontrola}} bkho1afkfmkqze3lsa6d74hvd17sorg 0 42885 6709975 6561526 2026-07-12T06:00:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709975 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|kolo (razločitev)}} [[Slika:Left side of Flying Pigeon.jpg|thumb|upright=1|Najbolj množično izdelan in uporabljen model kolesa je kitajski ''Flying Pigeon'', s 500 milijoni delujočih primerkov.<ref name="Koeppel2007">{{sktxt|Koeppel|2007}}.</ref>]] [[Slika:Set of bicycles in Buenos Aires.JPG|thumb|upright=1|Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu.]] [[Slika:Rog_amater.JPG|thumb|right|220px|Kolo, izdelano v slovenski tovarni [[Rog (tovarna)|Rog]]]] '''Kolo''' (tudi '''dvókoló''' ali '''bicíkel''') je [[prevozno sredstvo]] brez lastnega [[pogon]]a. Sestavljeno je iz ogrodja in dveh [[kolo|koles]], pri čemer je zadnje (največkrat) preko [[veriga|verige]] in zobnikov povezano s pedaloma in gonilkama, preko katerih [[človek]] poganja kolo. Kolo kolesar oziroma voznik usmerja s krmilom, kamor so pritrjene [[zavora|zavore]], občasno tudi zvonec ali druga oprema. Dvokolo se je izkazalo za izredno učinkovito prevozno sredstvo v času, ko je primanjkovalo [[denar]]ja, ravno tako učinkovito pa deluje v [[mesto|mestih]] z gostim prometom, kot sta npr. [[Peking]] in [[Amsterdam]]. Zgodovina kolesa in kolesarstva se je pričela v 19. stoletju. V marsikateri regiji sveta je kolo najbolj množična oblika prevoza, uporablja pa se lahko tudi kot igrača, športni pripomoček, vojaški in policijski pripomoček, rekvizit za hitrostna tekmovanja in za kurirske/prevozne storitve. Samo dvokolo se v sestavi in podobi od prvih zasnov ni veliko spremenilo. Razvoj je potekal z izbiro drugačnih materialov v sestavi in s pomočjo računalniške analize vožnje. Uporaba kolesa je imela velik učinek na družbo. Poleg tega je bilo kolo tudi eno od najbolj pomembnih praktičnih sredstev, ki je ponujalo navdih za novejše industrijske metode. Kar nekaj komponent, ki so bile pomembne za razvoj [[Avtomobil|avtomobilov]], je bilo namreč razvitih za uporabo pri kolesih, kot so na primer [[Pnevmatika|pnevmatike]], [[kroglični ležaj]]i, verižni pogon za zobce in z žicami utrjena kolesa.<ref>{{sktxt|Heitmann|2009|pp=11}}.</ref> Na Slovenskem je bila najbolj znana tovarna koles [[Ljubljana|ljubljanska]] tovarna [[Rog (tovarna)|Rog]], ki je delovala med letoma 1951 in 1994.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dedi.si/dediscina/366-tovarna-koles-rog|title=Tovarna koles Rog |accessdate=30.8.2015 |date= |format= |work=Dedi.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-tovarna-rog-je-cvetela-v-drugacnih-casih.html |title=Adijo, tovarna: Tovarna Rog je cvetela v drugačnih časih |accessdate=30.8.2015 |date=4.4.2014 |format= |work=Delo d.d. }}</ref> == Zgodovina == {{glavni|zgodovina kolesa}} [[Slika:Bicycle evolution-numbers SL.svg|thumb|right|300px|Poenostavljena evolucija razvoja dvokolesa s približno označbo obdobja, ko se je nek tip kolesa pričel pogosteje pojavljati.]] Lesena [[konjska ciza]] ([[Poganjalec|drezina]]) na kolesih iz okoli 1820 je ena prvih priprav na dveh kolesih, ki je bila dovolj udobna in uporabna. Izumil jo je nemški baron [[Karl Drais]] kot tekoči stroj (''Laufmaschine''). Šteje za predhodnika kolesa, a ni imel pedal. Ta različica je bila predstavljena v Nemčiji leta 1817. Uporabnik je zajezdil na lesenem okviru, ki je bil oprt na dve zaporedni kolesi, usmerjal kolo s krmilom in ga poganjal z nogami<ref name="csts">{{navedi splet|publisher=Canada Science and Technology Museum |title=Baron von Drais’ Bicycle |url=http://www.sciencetech.technomuses.ca/english/collection/cycles2.cfm |accessdate=10.2.2014}}</ref><ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=26}}</ref> Prvi mehanični dvokolesni pogon naj bi leta 1839 izdelal Škot [[Kirkpatric MacMillan]], četudi to ni še povsem izčrpno dokazano. Isti škotski kovač naj bi bil vpleten tudi v prvi kolesarski prometni prekršek.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/magazine-13040607 |title=Is dangerous cycling a problem? |publisher=BBC |date=13.4.2011 |accessdate=11.2.2014}}</ref> V 60. letih 19. stoletja sta Francoza [[Pierre Michaux]] in [[Pierre Lallement]] razvila kolesarski okvir, tokrat z dodajanjem ročice z vpetim pedalom na povečano sprednje kolo dvokolesa, ki je dobilo ime [[velociped]]. Sledile so inovacije, ki pogon namestijo na zadnje kolo, najbolj znan je velociped Škota [[Thomas McCall|Thomasa McCalla]] iz leta 1869. Isto leto je [[Eugène Meyer]] iz Pariza uvedel z naperami vpeta kolesa. V Coventryju v Angliji so prvič proizvedli kolo, ki ima trikotni okvir in je zelo podobno sedaj običajnemu okvirju kolesa. V slovenskem prostoru je pomembne inovacije pri tekmovalnem kolesu izdelal inovator [[Janez Puh]] v svoji tovarni v [[Gradec|Gradcu]], ki je prešla tudi v proizvodnjo motornih koles in celo avtomobilskih podvozij. Kolesa in [[kočija|kočije]] so bila pred uvedbo avtomobilov najbolj običajna in zanesljiva oblika zasebnega prevoza. Širjenje, uporaba in oglaševanje, posvečeni tem vrstam prevoza, je vodilo tudi k izboljšavam in kvalitetnejši cestogradnji.<ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=280}}</ref> <gallery mode="packed"> Draisine or Laufmaschine, around 1820. Archetype of the Bicycle. Pic 01.jpg|Lesena [[konjska ciza]] ([[drezina]]) na kolesih iz okoli 1820 Michauxjun.jpg|[[Pierre Michaux|Michauxev]] sin Ernest na [[velociped]]u 1868 Pierre Lallemant 1870.jpg|[[Pierre Lallement]] na velocipedu 1870 bicycle two 1886.jpg|[[Štiricikel]] v Washingtonu 1885 Women on bicycles, late 19th Century USA.jpg|Ženske na kolesih po neutrjenih cestah ZDA na koncu 19.stoletja Ordinary bicycle01.jpg|Navadno kolo iz češkega muzeja [[Škoda]] BicyclePlymouth.jpg|Kolo v [[Plymouth]]u na začetku 20. stoletja </gallery> == Etimologija == Beseda ''kolộ'' je skrajšana iz ''dvộkolộ''. Enako je [[stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''kolo'', [[rodilnik]] ''kolese'', [[hrvaščina|hrvaško]], {{jezik-sr|kȍlo}}, {{jezik-mk|тркало}}: ''trkalo'' ali колце: ''kolce'', [[narečje|narečno]] in [[staroruščina|staro rusko]] ''kólo'' (sedaj knjižno [[:ru:Колесо|колесо́]]: ''kolesó''), {{jezik-cs|kolo}}, {{jezik-sk|koleso}} (pogovorno, narečno zastarano ''kolo''). [[praslovanščina|Praslovansko]] *''kolo'', rodilnik *''kolese'' je izpeljano iz [[indoevropski jeziki|indoevropskega]] korena *''k<sup>ṷ</sup>el(H)-'' – 'vrteti (se)', kar je znano še v staroindijski besedi ''cárati'' – 'premika se', [[stara grščina|starogrško]] ''pélō'' – 'premikam se', albansko ''sjell'' – 'prinesem, obračam', {{jezik-la|colere}} – 'naseliti, poseliti, obdelovati zemljo'. Beseda s pomenom 'kolo' je v nekaterih indoevropskih jezikih nastala iz reduplicirane tvorbe ''*k<sup>ṷ</sup>ek<sup>ṷ</sup>lo-'', npr. staroindijsko ''cakrá-'' – 'kolo, krog', [[avestijščina|avestijsko]] ''čaxra-'' – 'kolo', starogrško ''kýklos'' – 'kolo, krog'.<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=248}}.</ref> Beseda ''bicíkel'' je povzeta prek sodobnih evropskih jezikov, {{jezik-fr|bicycle}}, ''bicyclette'', {{jezik-en|bicycle}} iz novolatinske ''bicyclus'', zloženke iz latinskega ''bi-'' – 'dvo-' in ''cyclus'', kar je izposojeno iz starogrškega ''kýklos'' – 'kolo, krog'. Bicikel je tako dobesedni prevod te novolatinske besede<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=31}}.</ref> Podobno je [[cikel]], [[monokolo|monocikel]], [[tricikel]], [[štiricikel]] ('kvadrocikel'). Angleška beseda ''bicycle'' se je prvič pojavila v angleškem tisku v časopisu ''[[The Daily News (UK)|The Daily News]]'' leta 1868 in je opisovala »bicikle in tricikle« na »[[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] in [[Boulognski gozd|Boulognskem gozdu]].«<ref name=OED>{{citat|title=bicycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Besedo so prvič uporabili leta 1847 v francoski publikaciji za opis neidentificiranega dvokolesnega vozila, verjetno [[kočija|kočijo]].<ref name=OED /> Oblika kolesa je bil napredek za velociped, čeprav so se besede nekaj časa pomensko prekrivale.<ref name=OED /><ref name="etymonline">{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=bicycle|title= bicycle (n.)|publisher=Online Etymology Dictionary|date=|accessdate=2014-02-10|language=en}}</ref> Ni točno jasno ali angleška beseda izhaja iz francoske. Več francoskih virov navaja tudi obratno, pri čemer se predpostavlja, da je to zato, ker je Lallement, prej uslužbenec francoske tovarne [[otroški voziček|otroških vozičkov]] v Nancyju, leta 1864 v Parizu izboljšal Macmillanov pedalni velociped iz leta 1839 in leta 1865 nesel izum v ZDA, kjer je zanj skupaj z Jamesom Carrollom iz New Havena ([[Connecticut]]) dobil patent leta 1866.<ref name="etymonline" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.pat2pdf.org/pat2pdf/foo.pl?number=0059915|title=No. 59,915|date= |accessdate=2010-07-18|language=en}}</ref> Poleg tega je bila njegova oblika prevoznega sredstva v patentu zelo podobna konjski cizi/velocipedu, ki jih je izdelal [[Denis Johnson (izumitelj)|Denis Johnson]] iz Londona. V novejšem času se za kolo (in kot [[sinonim]] za [[motorno kolo]]) pojavlja tudi [[sleng]]ovska beseda ''bike'' (''bajk''), ki je okrajšana angleška beseda za ''bicycle''. Poleg angleških besed ''bicycle'' in ''bike'' se predvsem v angleščini rabijo tudi besede ''pushbike'',<ref>{{citat|title=pushbike|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ''pedal cycle'',<ref>{{citat|title=pedal cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ali ''cycle''.<ref>{{citat|title=cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Beseda ''bike'' se rabi tudi v zloženkah, npr: ''bike park,''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|title= bike park|work= [[Gigafida]]|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913205322/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|url-status= dead}}</ref> ''bike shop'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|title= bike shop|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304100227/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|url-status= dead}}</ref> ''bike show'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|title= bike show|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160914021800/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|url-status= dead}}</ref> ''bike slalom'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|title= bike slalom|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913224655/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|url-status= dead}}</ref>, ''mountain bike'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|title= mountain bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304101329/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|url-status= dead}}</ref> ''snow bike''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|title= snow bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913214715/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|url-status= dead}}</ref> ipd., ter v pridevniški rabi: ''bikeov'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|title= bikeov|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913174658/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|url-status= dead}}</ref> ''bikerski''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=bikerski|title=bikerski|work=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]|date=2015-01-14|accessdate=2015-09-13}}</ref> V [[Unicode]] je [[kodna točka]] za »bicikel« 0x1f6b2. [[NCR|Numerična entiteta]] <code>&amp;#x1f6b2;</code> v [[HTML]] tvori 🚲.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unicode.org/charts/PDF/U1F680.pdf |title=Transport and Map Symbols|publisher=unicode.org|accessdate= 2014-02-10|language=en}}</ref> == Tehnične izboljšave == [[Slika:Firefighter bicycle.jpg|thumb|Gasilska kolesa]][[Slika:Giant bike that Alexander Vinokourov used 20060203.jpg|thumb|left|190px|Vrhunsko [[cestno kolo]]]] Kolesa so vedno sledila razvoju in izboljšavam tehnike praktično od samega začetka. Največ inovacij je nastalo z uvedbo modernih materialov in z uporabo ter kontrolo na različnih obremenitvah. Računalniški dizajn je omogočal boljši izračun in kvalitetnejše okvirje, pa tudi specializacijo posebnih tipov koles, namenjenih specifični rabi. Kolesarstvo je tako postalo zelo raznolika dejavnost za konstruktorje. Pomembna novost je tudi raba [[Ogljikovo vlakno|ogljikovih vlaken]], ki so povečala trdnost koles in zmanjšala težo. Dvokolo se običajno naziva kolo. Tako sta monocikel in tricikel iz iste družine in so včasih na voljo v istih trgovinah. == Uporabnost == Dvokolo je izredno učinkovito tako v smislu mehanike kot tudi biološke dejavnosti, saj je na primer najučinkovitejše prevozno sredstvo na izključno človeški pogon.<ref name="wilson_1973">{{sktxt|Wilson|1973}}.</ref> Iz mehanične perspektive se do 99 % kolesarjeve energije, vnešene v pedala, prenese tudi v sama kolesa, četudi se zaradi prestavnega mehanizma to lahko zmanjša za 10–15 %. Med prometnimi sredstvi je kolo najučinkovitejše [[prevozno sredstvo]].<ref>[http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html "Johns Hopkins Gazette"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100201184425/http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |date=2010-02-01 }}, 30.8.1999</ref><ref name="whitt">{{sktxt|Whitt|Wilson|1982}}.</ref><ref name="wilson_1973" /> [[Slika:LongJohn08.jpg|right|thumb|Tovorno kolo, izdelano pri SCO na Danskem, lahko nosi preko 100 kg.]] === Mehanska učinkovitost === V mehanskem smislu tudi do 99 % vnesene energije kolesarja na pedale preide na kolesa ob uporabi čiste naoljene verige pri 400 W moči. Prestavni mehanizmi lahko zmanjšajo prenos energije za 1–7 % (čisto, dobro naoljen prestavni preklopnik), 4–12 % (veriga s 3-stopenjsko prestavo ob pedalih), ali celo 10–20 % (posebna 3-stopenjska prestava z jarki). Večja učinkovitost se doseže z večjim nanosom moči na pedala in bolj direktnim pogonom na prestave oziroma večjimi zobniki.<ref name="wilson">{{sktxt|Wilson|Papadopoulos|2004}}.</ref>{{rp|343}}<ref>{{navedi splet |title = Pedal Power Probe Shows Bicycles Waste Little Energy |url = http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |author = Phil Sneiderman Homewood |publisher = Johns Hopkins Gazette |date = 30.8.1999 |accessdate = 21.2.2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100201184425/http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html |archivedate = 2010-02-01 |url-status = live |language = en }}</ref> === Energetska učinkovitost === Kolesar, ki potuje na kolesu s 16–24 km/h in uporablja le raven moči, potrebne za hojo, s kolesom doseže rezultate, ki so primerjalno dokazale, da gre za najbolj energetsko varčno prevozno sredstvo za ljudi, ki je široko na voljo.<ref name="MacKay">{{navedi knjigo | title = Sustainable Energy | edition = First | last = MacKay | first = David J C | year = 2008 | publisher = UIT Cambridge Ltd | page = 128}}</ref> [[Zračni upor]], ki se dviguje s kvadratno vrednostjo hitrosti, zahteva posledično vedno večjo fizično moč. [[Slika:RacingBicycle-non.JPG|right|thumb|Dirkalno kolo je lahko, dovoli tudi prosto gibanje nog, kolesarju je v zanj udobnem aerodinamičnem položaju, prestave so prirejene za največji prestavni učinek in najmanjšo možno izgubo energije pri vrtenju gum.]] Na trdni ravni podlagi oseba, težka 70 kg, potrebuje približno 60 [[Watt|W]], da hodi s hitrostjo 5 km/h.<ref name=watts>{{navedi splet |title = A study of passive weight-bearing lower limb exercise effects on local muscles and whole body oxidative metabolism: a comparison with simulated horse riding, bicycle, and walking exercise |last = Kohsuke Shimomura |url=http://www.dynamic-med.com/content/pdf/1476-5918-8-4.pdf |accessdate= 26.7.2014 |date=10.11.2009 | url-status=live|display-authors=etal}}</ref> Ta ista oseba na običajnem kolesu, na isti vrsti podlage in z istim vložkom moči potuje s hitrostjo 15 km/h.<ref name=calc>{{navedi splet |title = Speed&Power Calculator |last = Zorn |first = Walter |url=http://www.kreuzotter.de/english/espeed.htm |accessdate=27.3.2015 |date=27.3.2015}}</ref> Energija, potrebna za kolesarjenje, tako znaša le tretjino energije, potrebne za hojo. ==== Izvajanje moči ==== Aktivni ljudje lahko proizvedejo približno 1,5 W/kg (netrenirane ženske) v daljšem obdobiju. Maksimalna moč, proizvedena za eksplozivnih nekaj sekund, lahko doseže celo 24 W/kg (prvovrstni moški atleti za obdobje 5 sekund). 5 W/kg je stopnja, realno dosegljiva za običajne moške trenirane atlete za daljša obdobja.<ref>[http://home.trainingpeaks.com/blog/article/power-profiling Power profiling data table version 4.0 by Andy R. Coggan]</ref> Maksimalni nivo proizvedene moči v eni uri sega od 250 W (zdravi moški) do 500 W (izredni moški atleti).<ref name="wilson" />{{rp|44}} === Porabljanje moči === Energijski vnos v človeško telo je običajno hrana, ki jo merimo praviloma v [[kalorija]]h ali [[džul]]ih. Povezava med prevoženo ali prehojeno razdaljo in telesno maso posameznika, pa seveda vneseno energijo, se meri z enoto kJ/(km∙kg). Stopnja užite hrane, torej količina energije, zaužite v določenem obdobju, se imenuje vnesena moč, meri pa se v kcal/dan, oziroma J/s (1.000 kcal/d ~ 48,5 W). Vnesena moč se lahko določi tudi z meritvijo kisika v telesu, na dolgi rok pa se lahko meri tudi s spremljanjem zaužite hrane ob ohranjanju enake teže opazovanega. Merjena moč vključuje tudi moč, ki jo telo potrebuje za osnovne telesne funkcije brez napora. Potrebna hrana je lahko izračunana tudi z deljenjem porabljene energije z izmerjeno učinkovitostjo mišic. Običajno je vrednost učinkovitosti mišic med 18–26 %. Iz zgornjega primera: Če se oseba težka približno 70&nbsp;kg vozi s kolesom s hitrostjo 15&nbsp;km/h z močjo 60 W in mišično učinkovitostjo 20 % po predvidevanjih, bi po grobi oceni potrebovali 1 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane, da bi ta oseba vozila, pri tem pa treba paziti na moč, ki jo potrebuje kolesar za samo vzdrževanje organov in metabolizma, ki jo je potrebno odšteti vnešeni moči. Za izračun vožnje starejše ženske, manjše postave, težke 70 kg, bi bila lahko ocena te minimalno potrebne moči za organizem 60 W, a temu je potrebno dodati še nekaj W ob mlajši netrenirani osebi, saj tako starost, bolezen, slabo srce, vplivajo na oceno potrebno za vzdrževanje metabolizma. Ocena 60 W je zato praviloma premajhna.<ref>{{navedi splet |title=Harris-Benedict-equation calculator |url=http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi |accessdate=27.3.2015 |date=27.3.2015 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402145957/http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi |url-status=dead }}</ref> Z vpogledom na nova dejstva o osebi, ki vozi kolo, se je učinkovitost vožnje prepolovila, oseba potrebuje za vožnjo približno 2 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane. Četudi izračuni kažejo velik dvig zahtevane vnesene energije za nezahtevno kolesarjenje, se to v praksi komajda opazi, saj se dodatna zahtevana energija ene ure kolesarjenja napolni s 50 gramov oreščkov ali čokolade. Z dolgim, hitrim ali vzpenjajočim kolesarjenjem pa so zahteve po hrani znatno višje. Pri izračunu je pomemben tudi tip hrane, ki zapolni pomanjkanje. Tudi energija, potrebna za proizvodnjo, dostop, nakup in kuhanje hrane, je pomembna pri samem izračunu. === Tipične hitrosti === Pri vsakdanjem uporabnem kolesarjenju so seveda prisotne velike razlike v izračunih hitrosti. Starejša oseba v pokončnem kolesu, namenjenem cestni vožnji, lahko občasno vozi tudi manj kot 10 km/h, mlajša in bolj spočita oseba pa lahko na istem kolesu zlahka redno dosega tudi dvakrat višje hitrosti. Za kolesarje v [[København|Københavnu]] je izračunana povprečna hitrost kolesarjev 15,5 km/h.<ref>{{navedi splet|title=Bicycle statistics|url=http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|work=City of Copenhagen website|publisher=City of Copenhagen|accessdate=12.12.2013|date=13.6.2013|archive-date=2013-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212093813/http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|url-status=dead}}</ref> Z uporabo dirkalnega kolesa pa tudi običajno natrenirana oseba dosega hitrosti 50 km/h na ravni podlagi na krajše razdalje. ==== Kolesarski hitrostni rekordi ==== Najvišja dosežena hitrost, dosežena z vozili na lasten človeški pogon na izravnani zemlji, brez pomoči vetra in brez zunanje pomoči (motor ne sme ponujati spredaj zavetrja, lahko pa pomaga [[gravitacija]]) je bila dosežena leta 2013 in znaša 133,78 km/h. Dosežena je bila na položnem kolesu v Nevadi, kolesar Sebastiaan Bowier je vozil posebej prilagojeno ležeče kolo VeloX3.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-24133410 |title=Dutch cyclist claims new world speed record in Nevada |date=18.9.2013 |accessdate=21.9.2013 |work=BBC News}}</ref> Leta 1989 na Dirki po Ameriki je skupina posebnih vozil na človeški pogon prekolesarila Združene države Amerike v samo petih dneh.<ref name="wired">{{navedi novice |title = World's Fastest Cyclist Hits 82.3 MPH |last = Wired.com |url = http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html |accessdate = 2008-09-26 |date = 2008-09-25 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080926163047/http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html |archivedate = 2008-09-26 |url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01 | title = International Human Powered Vehicle Association Official Speed Records | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412043822/http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01 | archivedate = 2008-04-12 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp | title = Fastest Human Powered Lists | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080308021037/http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp | archivedate = 2008-03-08 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm | title = HPV And Bicycle Speed Records Men – Single Rider | accessdate = 4.3.2008 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412070636/http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm | archivedate = 2008-04-12 | url-status = dead }}</ref> Najvišja uradno zabeležena hitrost za klasično kolo v realnih pogojih je 82,52 km/h na dolžini 200 m.<ref>{{navedi splet | url = http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing | title = Moulton Bicycle Company: Records and Racing | accessdate = 26.2.2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100412154319/http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing | archivedate = 2010-04-12 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://pep.metapress.com/content/l323nr7267358864/ | title = Aerodynamic research using the Moulton small-wheeled bicycle | accessdate = 26.2.2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Zmanjšanje teže kolesa === Proizvajalci koles tekmujejo med seboj, kdo bo izdelal čim lažje kolo. Na neki točki je teža kolesa postala tudi predmet profesionalnih pravil tekmovanja. Masa kolesa pri kolesarjenju pri konstantni hitrosti le zanemarljivo vpliva na potrebno moč. V smislu aerodinamike je dodatna masa celo koristna. Pri vzpenjanju pa se masa občutno pozna. 10 % zmanjšanja mase kolesa lahko pomeni tudi 10 % prihranka potrebne moči. Zmanjšana masa kolesa se opazi med pospeševanjem. Na primer [http://www.analyticcycling.com Analytic Cycling calculator] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220115012635/https://www.analyticcycling.com/ |date=2022-01-15 }} ponudi boljše razmerje čas/razdalja za kar 0,16&nbsp;s/188&nbsp;cm pri šprinterju s 500 g lažjim kolesom. Pri dirkah v dvorani, kjer mora kolesar pritisniti na zavoro v vsakem ovinku, se ta prednost hitreje izniči. Na primer v dvoranskem dirkališču, ravni površini s štirimi vogali, pri katerih se zmanjša hitrost za 10&nbsp;km/h, običajno pa se tekmuje pri okoli 40&nbsp;km/h, se tako v eni uri prevozi 160 ovinkov. Če tehtata kolesar in kolo 90 kg, že samo zaviranje pomeni skoraj tretjino napora, vloženega v dirko, razliko, ki jo morajo nadomestiti, če bi v vozili z enakomerno hitrostjo. V teh razmerah razlika 10 % v masi kolesa pomeni 3 % prednosti za kolesarja. ==== Prednost lažjih koles ==== Najbolj vidna razlika v masi se pozna pri platiščih in gumah. Masa se namreč pozna tako pri vrtenju kot linearno in je zato celo podvojena pri kolesih.<ref>{{navedi splet | url = https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Bicycle_performance&oldid=654144819#Reduction_of_weight_vs_reduction_of_rotating_mass | title = Reduction of weight vs reduction of rotating mass | accessdate = 2015-03-31}}</ref> Zmanjšanje teže platišč in ožičenih koles se še posebej pozna pri šprinterjih in prehitevanju v ovinkih.<ref name="Zinn">{{navedi splet | url = http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html | title = Technical Q&A with Lennard Zinn: The great rotating-weight debate | accessdate = 3.2.2007 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20061017095411/http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html | archivedate = 2006-10-17 | url-status = dead }}</ref> == Zahtevana moč == Pomembne in težavne polemike se razvijajo glede prihranka na teži, optimizaciji gum in aerodinamike in niso neobičajne pri kolesarstvu. Pri izračunu zahtevane [[moč]]i, ki je potrebna pri določeni relaciji, je potrebno oceniti tudi dodatno porabo [[energija|energije]], ki nastane z zračnim uporom, trenjem gum, z vožnjo v klanec in pospeševanjem ter zaviranjem. Obstajajo uporabne in poznane enačbe za izračun moči, potrebne za premagovanje različnih uporov, večinoma gre za matematične funkcije hitrosti: [[Slika:CyclingPowerComponents.svg|thumbnail|[[Diagram]] [[moč]]i v odvisnosti od [[hitrost]]i ob uporabi tipičnih vrednosti. [[Zračni upor]] je praviloma ob nizkih hitrosti zanemarljiv, se pa dviguje na [[kvadratni zakon|kvadrat]] hitrosti. Moč [[trenje|trenja]] gum je sprva visoka, a narašča le po malem s hitrostjo. Vzpenjanje po 5 % klancu se zdi skoraj enako vztrajnem [[pospešek|pospeševanju]] z 0,5 m/s<sup>2</sup>.]] === Zračni upor === Moč <math>P_{\rm D}\, </math> potrebna za premagovanje [[zračni upor|zračnega upora]] je: : <math> P_{\rm D}\, = v_{\rm r} \, \tfrac12\, \rho\, v_{\rm a}^{2}\, C_{\rm D}\, A \!\, , </math> kjer so vrednosti: : <math>\rho\, </math> – [[gostota zraka]] {{efn|[[Zračni tlak]] se lahko ugotovi z [[barometer|barometrom]] ([[barometrska enačba]]). Praviloma gre za [[gostota zraka|gostoto suhega zraka]] 1,29225 kg/m<sup>3</sup> pri 0 °C in [[tlak]]u 1 [[atmosfera (enota)|atmosfere]] (101,325 [[paskal|kPa]]).}} : <math>v_{\rm r}\, </math> – vrednost hitrosti glede na cesto, : <math>v_{\rm a}\, </math> – vrednost hitrosti glede na zrak, : <math>C_{\rm D}\, A</math> – ocena področja pomnožena s področnim [[koeficient upora|koeficientom upora]]. Koeficient upora je odvisen tako od oblike podlage in [[Reynoldsovo število|Reynoldsovega števila]], ki je samo odvisno od <math>v_{\rm a}\, </math>. A četudi je <math>A\, </math> površina prereza, lahko <math>C_{\rm D}\, </math> pomeni vrednost 1 za običajne kolesarske hitrosti kolesarja na pokončnem dvokolesu. === Trenje gum === Moč <math>P_{\rm R} </math> potrebna za preseganje trenja gum se izrazi z: : <math> P_{\rm R} = v_{\rm r} \, m g \cos(\arctan s) C_{\rm rr} \approx v_{\rm r} m g C_{\rm rr} \!\, . </math> Približek se lahko uporablja pri vseh normalnih koeficientih trenja gum <math>C_{\rm rr}\, </math>. Običajno se šteje, da je ta vrednost neodvisna od <math>v_{\rm r}\, </math>, razumljivo pa se predvideva, da vrednost narašča s hitrostjo. Meritve na testiranjih dajo pri manjših hitrostih koeficiente 0,003 - 0,006 za vse vrste gum, ki so napolnjene do najvišjega priporočenega tlaka, se pa trenje dvigne tudi 50 % pri hitrosti 10 m/s. <ref>{{navedi splet | title = Diagram of Crr as a function of V | url = http://www.velomobil.ch/ch/sites/default/files/images/pages/reifenpruefstand/diagramm_cr_v.jpg | author = Charles Henry | date = 2015-03-15 | accessdate = 2015-03-30}}</ref> === Moč vzpenjanja === Energija, potrebna za vzpenjanje s kolesom in tako pridobivanje potencialne energije <math>P_{\rm S}\, </math> na hribu <math>s\, </math>, se izrazi z: : <math> P_{\rm S} = v_{\rm r} m g \sin(\arctan s) \approx v_{\rm r} m g s \!\, . </math>{{efn|Sinusna funkcija je pogosto zanemarjena; za točen pregled si oglej {{sktxt|Martin|''idr''|1998}}.}} Približek velja za običajne naklone. Za ekstremno hud nagib, recimo 0,35, je vrednost precenjena za 6 %. Ker pri vzpenjanju kolesar pridobi potencialno energijo kolesa in kolesarja, energija uradno ne izgine, temveč se vrne ob spuščanju v dolino. Energija se izgubi le ob prehitrem spuščanju oziroma pogostem zaviranju. === Moč za pospešek === Moč <math>P_{\rm A}\, </math> za pospeševanje kolesa in kolesarja z maso <math>m\, </math> in pospeškom <math>a\, </math> in maso samih obročev, ki pridobivajo svojo rotacijsko maso <math>m_{\rm w}</math>, se pridobi z: :<math> P_{\rm A} \approx v_{\rm r} (m+m_{\rm w}) a \!\, . </math> Približek je veljaven, če se za <math>m_{\rm w}</math> predvideva, da je masa koncentrirana pri obročih in gumah na robu, predvideno je tudi, da gume ne drsijo s podlage. Masa koles, ki niso kot predvidevamo, lahko kot bližnjico štejemo, da so še enkrat težje, ne glede na samo velikost koles. Pri pospeševanju kolesar pridobiva [[kinetična energija|kinetično energijo]] kolesa in kolesarja, ta pa se vrne, ko kolesar preneha s poganjanjem kolesa in se ne izgubi, z izjemo zaviranja ali prilagajanja razmeram na cesti. === Vsa potrebna moč === : <math> P\, = (P_{\rm D}\, + P_{\rm R}\, + P_{\rm S}\, + P_{\rm A} \,)/ \eta \!\, , </math> kjer je <math> \eta \,</math> matematična učinkovitost vožnje. Prednost kolesarjenja pa najlažje pojasnimo z dejstvom, da ogljikov dioksid, ki se ustvari s produkcijo in prevozom hrane, potrebne za kolesarja na prevožen kilometer, meri manj kot desetino energije, ki jo potrebuje energijsko varčen avtomobil.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |title=How Much Do Bicycles Pollute? Looking at the Carbon Dioxide Produced by Bicycles |publisher=Kenkifer.com |date=20.11.1999 |accessdate=24.10.2011 |archive-date=2011-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111115130508/http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |url-status=dead }}</ref> == Deli == [[Slika:Bicycle image 1904.jpg|thumb|Vsi pomembni deli kolesa so vidni iz starega oglasa za kolo izpred 1904.]] Kolo ima naslednje ključne sestavne dele: * ''krmilo''; z obračanjem levo-desno med vožnjo usmerjamo kolo. Na krmilu so običajno vse pomembne nadzorne točke upravljanja s kolesom. Tu se običajno upravlja s prestavami in zavorami, kolesar pa si nastavi tudi nagib. * ''okvir'' je nosilno ogrodje, kamor so pritrjeni ostali deli kolesa. Na sliki desno je prikazan karo oziroma diamanten okvir, ki je značilen za moška kolesa. Žensko kolo ima zgodnjo prečko spoščeno nižje in tako lažjo uporabo kolesa s krilom, oziroma je na voljo bolj diskreten način, da se uporabnica vsede na sedež kolesa. Prav tako je tako kolo lažje uporabno za ljudi s težavami v gibanju ali sklepih. Četudi je ležeče kolo najhitrejše, je zaradi vztrajanja na razliki med moškimi in ženskimi kolesi tekmovalno kolo ostalo predvsem moško kolo. * ''prestave'' skupaj s prednjimi in zadnjimi zobatimi kolesi so najbolj občutljiv in raznolik mehanizem, ki ga kolo premore. Na voljo je več različnih tipov prestav. Najobčutljivejši del kolesa je pedalna os, ki ob tem nosi tudi zobata kolesa prestav. Popravilo te osi je daleč najbolj specializiran opravek. <gallery> Gazelle Formula Race II.jpg Nabenschaltung zerlegt01.jpg Stringbike 01.jpg </gallery> * ''sedež''; oblika in trdota sedeža je zelo odvisna od kolesarjeve uporabe in lege med kolesarjenjem, pa tudi od uporabe različnih sredstev za mehčanje ali zaščito pred trenjem. * ''zavore''; zaviranje se doseže s pritiskom gumijastih blazinic na kovinski obod kolesa (v-zavore), so pa možne tudi drugačne rešitve, npr. z diskom, ki ustavlja kolo na osi. Redni servis se priporoča predvsem zaradi menjave zavor. * ''kolesa'' kot tudi pnevmatike se izbira glede na podlago, katero kolo praviloma ubira. V primeru stekla in drugih ostrih koščkov se izbira močnejšo pnevmatiko, močnejše okovje zagotavlja ob večjem stresu na kolo vzdržljivost, kar pa na ravnih asfaltnih cestah niti ni potreba. Kolesar lahko uporablja tudi drugo opremo, kot so vzvratno zrcalo, torba, košara, zvonec, čelada, luč, prtljažnik ali celo pedali, ki omogočajo vpetost čevljev in posledično manj naporno vožnjo. Nekaj te opreme se zahteva po zakonu, nekaj pa je namenjeno večjemu udobju. == Vzdrževanje in popravila == Nekateri deli kolesa so izjemno zapleteni. Samopopravila so tako skorajda nemogoča, vendar to ni pravilo. Veliko servisov se lahko izvede tudi povsem samostojno s pravimi orodji, na nekaterih področjih kolesa pa je potrebno zamenjati celoten rezervni del. Nekateri kolesarji se odločijo za lasten servis: vzdržujejo svoja lastna kolesa, lahko zaradi finančnih razlogov, lahko pa gre za zavestno odločitev za hobi. Obstaja mnogo servisov, ki ponujajo pomoč pri servisu.<ref>{{navedi splet|title=Community Bicycle Organizations|url=http://www.bikecollectives.org/wiki/index.php?title=Community_Bicycle_Organizations|work=Bike Collective Network wiki|accessdate=15.1.2013}}</ref> Pri takšnem servisu laik pripelje kolo v popravilo, prostovoljec pa ga nauči potrebnih korakov za dokončanje popravila. Popoln servis nudijo popravljalci koles v številnih prodajalnah koles ali samostojnih popravljalnicah. === Orodja === Obstajajo specializirana orodja za kolo, tako za popravljalnico kot za na cesto. Na voljo so v vseh športnih trgovinah in večjih trgovskih središčih. Veliko kolesarjev s sabo vozi takšna orodja, med drugim tudi opremo za primer preluknjane zračnice, zračno tlačilko, imbus in druge ključe, krpico, motorno olje za prestave itd. == Družbeni in zgodovinski pogledi == {{kolesarstvo}} Dvokolo je napravilo pomemben vtis na človeško družbo, tako kulturne kot industrijske spremembe so se pričele s kolesom. === V vsakdanjem življenju === [[Slika:BicikeLJ Ljubljana-Prešernov trg.JPG|thumb|left|250px|Postaja [[BicikeLJ]] na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]]] Kolesa zmanjšujejo zgoščanje prebivalstva v blokih, saj omogočajo prevoz iz predmestij. Lažje je tudi potovati iz razvedrilnih razlogov na deželo, saj je potovanje trikrat hitrejše kot hoja pa tudi do trikrat manj naporno od hoje. Veliko mest se je odločilo za planirano posojanje koles. Eden prvih takšnih projektov je bil ''Beli kolesarski načrt'' v [[Amsterdam|Amsterdamu]], ki se je pričel 1965. [[La Rochelle]] je ponudil rumena kolesa, Cambridge je ponudil zelena. Projekti so alternativa motornemu prometu in so ekološko motivirani.<ref>{{cite journal|last=Shaheen|first=Susan|author2=Zhang, H.|author3=Martin, E.|author4=S. Guzman|title=Hangzhou Public Bicycle: Understanding Early Adoption and Behavioral Response to Bikesharing in Hangzhou, China|journal=Transportation Research Record. Journal of the Transportation Research Board|year=2011|url=http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|access-date=2015-06-11|archive-date=2013-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002175012/http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|url-status=dead}}</ref>. V Evropi je uporaba koles za prevoz na delo običajna, še posebej na Nizozemskem, delno pa tudi v delih Danske in Nemčije. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je že od leta 2011 v uporabi zelo uspešen sistem za izposojo koles BicikeLJ. Leta 2015 so Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet|url= http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|title= Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City|accessdate= 30.6.2015|date= 30.6.2015|work= Slovenia Times|archive-date= 2015-07-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|url-status= dead}}</ref> Kopenhagen ponuja Kolesarsko ambasado, ki promovira kolesarjenje za dnevne migracije in oglede. Združeno kraljestvo ponuja davčne olajšave (IR 176), ki omogočajo delojemalcem, da kupijo novo kolo brez davkov za uporabo dnevnih migracij za prevoz v službo.<ref>[http://www.cyclescheme.co.uk/ Tax free bikes for work through the Government's Green Transport Initiative - Cyclescheme, provider of Cycle to Work schemes for UK employers - Cyclescheme<!-- Bot generated title -->]</ref> Na Nizozemskem vse železniške postaje nudijo zastonj kolesarsko parkirišče ali za doplačilo varovano parkirišče. Večje postaje imajo tudi kolesarske servise. Kolesarjenje je tako priljubljeno, da so marsikje tovrstna parkirišča prenapolnjena, nekje je pa to celo običajno.<ref>{{navedi splet | url = http://www.nrc.nl/international/article2482297.ece/So_many_bikes%2C_so_little_space | title = So many bikes, so little space | author = Joel Broekaert and Reinier Kist | date = 12.2.2010 | publisher = NRC Handelsblad | accessdate = 13.2.2010}}</ref> V [[Trondheim|Trondheimu]] na Norveškem so na avtobuse pritrdili dvigalo, kolesarjem tako ponudijo pomoč navkreber za plačilo. Avtobusi v marsikaterem mestu imajo nosilce za kolesa pritrjene spredaj. V Aziji so kolesa velikokrat izredno pomembno sredstvo prevoza v službo, po nakupih ali opravkih. === Reševanje težav revščine === [[Slika:Banana-bike.jpg|thumbnail|right|Moški v Ugandi uporabljajo kolesa za prevoz banan.]] Eksperimenti v [[Uganda|Ugandi]], [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>{{navedi revijo|author=Sieber N.|journal=Journal of Transport Geography| title=Appropriate Transportation and Rural Development in Makete District, Tanzania|year=1998|volume=6|issue=1|pages=69–73|url=http://www.niklas-sieber.de/Publications/TransGeo98.pdf|doi=10.1016/S0966-6923(97)00040-9 | issn=0966-6923}}</ref> in [[Šrilanka|Šrilanki]] na več sto gospodinjstev so pokazali, da kolo lahko poveča proračun revne družine tudi do 35 %. Izboljšave prometa na podeželju v [[Indija|Indiji]] v 90-ih letih, kamor spada povečana mobilnost prebivalstva preko koles, so pokazale, da so v stroškovnem smislu lahko učinkovitejše od 3 do 10 krat v primerjavi z vlaganji v druge gospodarske dejavnosti.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bicyclepotential.org/ | title = Bicycle: The Unnoticed Potential | publisher = BicyclePotential.org | year = 2009 | accessdate = 9.7.2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110625154846/http://www.bicyclepotential.org/ | archivedate = 2011-06-25 | url-status = live }}</ref> === Ženska emancipacija === Emancipacija žensk na Zahodu je izredno povezana s povečano mobilnostjo kolesark. Vedno več žensk je imelo poceni in varen dostop do prevoznega sredstva, ki je bil tudi tržen kot prestižna udobnost. Poleg teh okoliščin, ki so omogočile ženskam večjo samostojnost in okretnost, so se spremenile tudi modni predpisi in tako olajšali ženskam tudi oblačilne norme. [[Feminizem|Sufražetke in feministke]] so izbrale kolo za stroj svobode, saj je omogočil prej neverjetno gibljivost, za katero je bil prej potreben konj in veliko več fizičnega napora. V Sloveniji je podobno vlogo prevzel tudi motor. === Gospodarska in gospodarna uporaba === [[Slika:Plethora of Bicycles 2013.JPG|thumb|Mnoštvo koles naprodaj]] [[Slika:Columbia Bicycles 1886 Advertisement.svg|left|thumb|upright|Oglas iz leta 1886]] Proizvodnja koles je dokazala, da zna biti uporabno izobraževalno središče tudi za druge industrije in je vodila k razvoju naprednih železarskih tehnik tako samih okvirjev kot posebnih komponent, kakršen je kroglični ležaj, matica in zobnik. Te tehnike so kasneje omogočile izučenim kovinarjem in mehanikom, da so razvili komponente, uporabljene pri zgodnjih avtomobilih in letalih. [[Slika:Chain.gif|thumbnail|Veriga in zobnik]] Proizvodnja koles je presenetljivo tudi eden najbolj prodornih poslovnih pionirjev razširitve in popularizacije mehanike med prebivalstvom. Tako so kolesa bila predmet trženja elitam, ki so lahko za dodatke in opremo preplačali večkratno ceno samega kolesa. Proizvajalci so delili med podizvajalce poceni okvirje in vlagali ogromne zneske v popularizacijo, medije in oglaševalsko industrijo. Lobirali so za boljše ceste in med prvimi ponudili vsakoletno menjavanje modelov in tako modo vnesli tudi za kolesa kot prestižno napravo. Vsaj zelo zgodnja kolesa so bila primer prestižne potrošnje, kasneje pa so kolesa uporabljali tudi za poslovne dejavnosti. Sli so postali kolesarji, akademski izleti so bili opravljeni na kolesu, sledile so tudi dirke. Nastali so tudi posebni izumi, namenjeni samo novim kolesarjem. Tako so prišle na kolo posebne lučke, specialne nogavice in čevlji, celo fotoaparati so se prilagodili kolesarju, najbolj pa izstopa izum ščitnika, ki je nastal za potrebe več ur sedečih kolesarjev, a je kasneje postal uporaben za celo vrsto športnih aktivnosti. Na splošno so proizvajalci praviloma sestavljali kolesa delno iz svojih okvirjev, delno pa iz delov drugih podjetij. Le največja podjetja so samostojno proizvajala vse dele in jih sestavljala. Zadnja leta skoraj nihče ne proizvaja lastne okvirje. Nova ali manjša podjetja prepustijo proizvodnjo [[Kitajska|Kitajski]], tam je proizvedeno več kot 60 % vseh koles, sama podjetja pa poskrbijo za dizajn in trženje. <ref>{{sktxt|Bougo|2010}}.</ref> === Okolje in kolesa === Kolesa so najbolj okolju prijazno prometno sredstvo, ki ga poznamo, saj naftni derivati in trošarine niso faktor pri uporabi. Je poceni, hitro, zdravo in ekološko sredstvo. Njihova največja slabost je izpostavljenost uporabnika padavinam. Kolesa so predmet kulturnega dialoga, saj omogočajo samostojnost in gibanje brez dodatnih investicij. Tako je kolo bilo tematika [[feminizem|feminizma]], je pa tudi predmet verskih razprav na območjih z [[islam]]sko vero.<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/node/21562945|title=Peddling religion: Why secular academics fret about an "Islamic bicycle"|date=Sep 15, 2012|newspaper=The Economist}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2007/09/09/weekinreview/09slackman.html|title=Molding the Ideal Islamic Citizen|date=9.9.2007|author=Michael Slackman|newspaper=The New York Times}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://usatoday30.usatoday.com/news/opinion/2007-06-28-iranian-bicycle-women_N.htm|title='Islamic bicycle' can't slow Iranian women|author=Farzaneh Milani|date=28.6.2007|newspaper=USA Today}}</ref> === Proizvodnja === Svetovni kolesarski trg je vreden okoli 75 milijard evrov. Okoli 130 milijonov koles se vsako leto proda, a 66 % vseh teh koles se proizvede na Kitajskem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |title=The Business of Bicycles &#124; Manufacturing &#124; Opportunities &#124; DARE - Because Entrepreneurs Do &#124; |publisher=DARE |date=2009-06-01 |accessdate=2011-10-24 |archive-date=2011-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110153856/http://dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |url-status=dead }}</ref> Nekaj let je v Sloveniji bili prepoznana socialistična znamka Rog, ki se nedavno obuja z zložljivim kolesom Pony. V Sloveniji poznamo veliko specialistov za gradnjo posebnih obrtniško dodelanih koles, tovarniška izdelava pa je v večji meri bila opuščena. === Zakon in kolesa === Že zelo zgodaj so kolesa pomembno posegla v prometno ureditev, praviloma zato, ker so bili uporabniki koles povezani tudi z industrijskim razvojem. Leta 1968 so delegati [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] na [[Dunajska konvencija o cestnem prometu|Dunajski konvenciji o cestnem prometu]] določili kolo za vozilo, osebo, ki nadzira vozilo (tako v primeru vožnje kot tudi ob premikanju kolesa ob hoji), pa operatorja. Prometna ureditev tako mora biti prilagojena tudi tovrstnim vozilom in zakonodaja dolži uporabnike koles, da morajo svoja kolesa prilagoditi javnim prometnim površinam. Marsikje je celo kaznivo uporabljati kolo, ki ne ustreza prometnim predpisom in ni v voznem stanju. [[Slika:Campana clásica de bicicleta (sonido) 02.wav|thumb|Običajni zven kolesarskega zvonca]] Tako se predpisuje sprednje in zadnje luči ter zvonec ali neko zvočno opozorilo, zadnja leta pa se zahteva tudi čelada za mlade (v Sloveniji je obvezna za mlajše od 14 let)<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200856&stevilka=2345|title= ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB5)|accessdate=31.8.2015 |date=28.5.2008 |work=Uradni list RS}}</ref> ali vse kolesarje, da bi preprečila hude poškodbe glave ob nesreči, kar pa še ni splošno sprejet ukrep. Izkazalo se je namreč, da ima obvezna nošnja čelade negativni učinek na skupni obseg kolesarjenja, hkrati pa je varnost kolesarja večplastna problematika.<ref name="ženska">{{navedi splet |url=http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |title=Občasno se pojavljajo govorice, da bo čelada obvezna prav za vse kolesarje – kakšne pa so prednosti nošenja čelade na kolesu in ali obstajajo tudi slabosti? |accessdate=29.8.2015 |date=2.5.2013 |work=ženska.si |archive-date=2013-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130413184954/http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |url-status=dead }}</ref> === Tatvina === [[Slika:StolenBike-FrontWheel.jpg|thumb|Ukradeno dvokolo, od katerega je ostalo le sprednje kolo]] [[Slika:U lock severed with bolt cutter.jpg|sličica|Prerezana U-ključavnica v študentskem naselju ([[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]])]] Kolesa so ena najbolj množičnih tarč tatvin, saj imajo precejšnjo vrednost in so zlahka ponovno na trgu. Zelo težko je oceniti število ukradenih koles, saj se velika večina teh tatvin ne prijavi. Po oceni [[Slovenska policija|Slovenske policije]] je v Sloveniji ukradenih okoli 7 dvokoles na dan, zato svetujejo, da v primeru odprtega prostora vozniki kolesa puščajo na obljudenem in dobro razsvetljenem prostoru ter ne varčujejo pri nakupu ključavnice za kolo; prav tako pa pomaga, če ima lastnik shranjene podatke o kolesu (kolo ima svojo zaznambo običajno na ogrodju pod gonilko), saj to pomaga pri iskanju in prepoznavanju koles.<ref>{{navedi splet |url= http://www.pressreader.com/slovenia/vecer/20150401/281857232042276/TextView|title=Ukradejo 7 koles na dan |accessdate=20.8.2015 |date=15.4.2015 |work=Večer d.d.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|title=Tatvine koles|accessdate=30.10.2015|publisher=Slovenska policija|archive-date=2015-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120073427/http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|url-status=dead}}</ref> === Kolesarstvo kot šport === Pomemben del motivacije za boljšo in kvalitetnejšo konstrukcijo koles je bilo ravno tekmovanje kolesarjev. Ustanavljanje društev in zvez, regionalnih in državnih tekmovanj je močno zaznamovalo pozno 19. stoletje v vseh športnih dejavnostih, tudi pri [[kolesarstvo|kolesarstvu]]. Tako so se ustanovile Zveze kolesarjev in določile reprezentance, organizirala se je tudi promocija kolesarjenja kot zdravega življenjskega sloga. V Sloveniji je bilo [[Sokol (društvo)|sokolsko gibanje]] ključno za promocijo tekmovalnega kolesarjenja, a niso bili sami začetniki organiziranega tekmovanja. V Ljubljani so se najprej organizirali Nemci v Laibacher Byziklistischer Club (LBC) v letu 1885; dve leti pozneje so jim sledili Slovenci s Klubom slovenskih biciklistov Ljubljana (KSBL), matico razvoja slovenskega kolesarstva na Kranjskem. V letu 1890 je klubu načeloval [[Ivan Tavčar]], ki je bil obenem tudi starosta Ljubljanskega Sokola. Pomemben dogodek v slovenskem kolesarstvu je bil ustanovitev Kluba biciklistov tržaškega Sokola (KBTS) in Kolesarskega društva Gorica v devetdesetih letih. Oba kluba sta bila pionirja slovenskega kolesarstva na Primorskem, kjer so imeli slovenski Primorci močnega tekmeca v italijanskih klubih. Podobno kot v [[Ljubljana|Ljubljani]] so se ustanovili klubi v Celju. Do prve svetovne vojne je bilo na področju Slovenije že 31 kolesarskih društev. Leta 1908 sta tržaški Balkan in goriška Gorica, kljub nasprotovanju goriškega župana Italijana Maronija, izvedla I. narodno dirko. Ob dirkališču se je zbralo več kot 5.000 ljudi, po poročilih pa naj bi med dirko igrala godba 47. pešpolka slovanske pesmi, med njimi celo [[Hej Slovani]]. Med boljšimi tekmovalci na Slovenskem je treba omeniti Ljubljančana Viktorja Bohinca, ki se je poleg številnih domačih nastopov maja leta 1895 udeležil dirke Pariz - Bordeaux v kolesarski velesili Franciji.<ref>{{sktxt|Pavlin|2011}}.</ref> Kolesarska društva zdaj poleg tekmovalnih športnih programov opravljajo tudi promocijo uporabe dvokoles v rednem prometu. == Glej tudi == * [[ležeče kolo]] * [[električno kolo]] * [[kolesarstvo]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi novice|last1= Bougo|first1= Francois|title= Beijing looks to revitalise bicycle culture|url= http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iQeSSys_rKGJ7ve4u1ZsVyIA_LmQ|publisher= Agence France-Presse|date= 2010-05-26}} * {{citat|last1= Heitmann|first1= John Alfred|title= The Automobile and American Life. McFarland|date= 2009|isbn= 0-7864-4013-9}} * {{citat|last1= Herlihy|first1= David V.|url= http://books.google.co.uk/books?id=VDlaT0KxJfAC|title= Bicycle: The History|publisher= Yale University Press|year= 2004|isbn= 978-0300120479|cobiss= 217737216}} * {{citat|last1= Koeppel|first1= Dan|title= Flight of the Pigeon|magazine= [[Bicycling (revija)|Bicycling]]|date= januar–februar 2007|volume= 48 |issue= 1|pages= 60–66|publisher= [[Rodale, Inc.]]|ISSN= 0006-2073|url= http://books.google.com/books?id=isUDAAAAMBAJ&pg=PA60|accessdate= 2012-01-28|language= en}} * {{citat|last1= Martin|first1= James C.|display-authors=etal|title= Validation of a Mathematical Model for Road Cycling Power|journal= [[Journal of Applied Biomechanics]]|date= 1998-08-14|volume= 14|issue= 3|pages= 276 – 291|url= http://journals.humankinetics.com/jab-back-issues/JABVolume14Issue3August/ValidationofaMathematicalModelforRoadCyclingPower}} * {{citat|last1= Pavlin|first1= Tomaž|authorlink1= Tomaž Pavlin|url= http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|title= Zgodovina kolesarstva na Slovenskem|publisher= [[Kolesarska zveza Slovenije]]|date= 2011|accessdate= 2015-09-02|archive-date= 2015-06-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20150630191802/http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|url-status= dead}} * {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink1= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|date= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}} * {{citat|last1= Whitt|first1 = Frank R.|last2= Wilson|first2= David Gordon|title= Bicycling Science|edition= 2.|date= 1982|publisher= [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]]|pages= 277–300|isbn= 0-262-23111-5}} * {{citat|last1= Wilson|first1= David Gordon|last2= Papadopoulos|first2=Jim|title= Bicycling Science|edition= 3.|date= 2004|publisher= The MIT Press|isbn= 0-262-23111-5|cobiss= 25939461}} * {{citat|last1= Wilson|first1= S. S.|title= Bicycle Technology|journal= [[Scientific American]]|date= marec 1973}} == Nadaljnje branje == * Max Glaskin, ''[http://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/C/bo14350452.html Cycling Science: How Rider and Machine Work Together]'' 2013-01, [[University of Chicago Press]], ISBN 9780226921877 * Raymond Huttier. ''Le roman de la bicyclette, du célérifère au vélo moderne.'' (Bicycle history) 139 p. illustré. Editions Susse, Pariz. 1951. * revija Bicikel.com * revija Sokol * Ulrike Schilling, Heike Huwald: Kolesarjenje, 2007, Tehniška založba Slovenije * Dave Smith: Kolesarjenje, 2010, Učila International * [http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det/Engineering/Mechanical/Bike%20Race%20Simulation Physics-based simulation of bicycle race performance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223027/http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det%2FEngineering%2FMechanical%2FBike%20Race%20Simulation |date=2018-12-15 }} (v angleščini) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bicycles|kolesa}} * [http://www.polet.si/dosjeji-x/kako-vem-katero-hocem Polet.si] Kratek vodnik za izbiro kolesa {{zvezdica}} [[Kategorija:Kolesarska oprema]] [[Kategorija:Kolesa| ]] [[Kategorija:Kolesarstvo]] {{normativna kontrola}} o3upks7emnxugm9xnf9rrbk5abftnbf 0 65622 6709677 6660342 2026-07-11T13:02:59Z ~2026-39241-56 262794 6709677 wikitext text/x-wiki [[Slika:MischiefManager yonkoma.png|280px|sličica|desno]] '''Manga''' je [[japonščina|japonska]] beseda, ki pomeni [[strip]]. Kot tudi besedo [[anime]], smo jo v Amerikah in [[Evropa|Evropi]] prevzeli kot termin, ki označuje zgolj na [[Japonska|japonskem]] nastale [[strip]]e. Medtem ko je branje mang na Slovenskem še vedno [[subkultura]] in drag hobi, so na [[Japonska|japonskem]] čtivo, po katerem posega tako rekoč vsak in zajemajo vse žanre, ki se v tisku lahko pojavijo. Od [[Dramsko delo|drame]], [[komedija|komedije]], [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], do navodil o kuhanju ali [[pornografija|pornografije]]. [[Slika:Japan Bookstore.jpg|250px|thumb|desno|alt=Police z mangami, v japonski knjigarni]] Po navadi se delijo glede na ciljno občinstvo (dečki, deklice, študenti, študentke, moški, ženske ...) in izhajajo v tedenskih, dvotedenskih ali mesečnih zbornikih namenjenih tem ciljnim skupinam. Na poti v šolo ali službo prebrani zborniki polnijo smetnjake japonskih [[Železniška postaja|železniških postaj]] in [[Podzemna železnica|metroja]], uspešni naslovi pa kasneje izhajajo tudi v zvezkih, kakršni se nato prodajajo tudi v tujini. Tudi sistem zbornikov se je že preselil na zahod. Njihova priljubljenost na zahodu sicer raste s priljubljenostjo [[anime]]jev, katerim vedno pogosteje služijo kot predloga. Obstaja tudi v [[slovenščina|slovenščino]] prevedena manga ''Princesa Ai''. == Zunanje povezave == === Slovenske strani === * [http://www.manga.si/ Manga.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210127234711/https://manga.si/ |date=2021-01-27 }} * [http://www.animeslovenija.si/ AnimeSlovenija] * [http://www.slocartoon.net/ SloCartoon.net] * [http://www.sloanime.org SloAnime.org] === Tuje strani === * [http://www.animenewsnetwork.com/ Anime News Network] {{normativna kontrola}} {{art-stub}} [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Fikcija]] [[Kategorija:Manga|*]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] 66qezcgj8y02lr2jq0cpuioazyi5p38 0 67252 6710036 6561583 2026-07-12T09:34:27Z Yerpo 8417 /* Sistematika */ slog 6710036 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod ptičev}} {{Distinguish|Laurus}} {{Italic title}} {{Automatic taxobox | name = ''Larus'' | image = Great Black Backed Gull Ireland's Eye.jpg | image_caption = [[veliki galeb]] ''Larus marinus'' | taxon = Larus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | type_species = ''[[Larus marinus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = Glej seznam }} '''''Larus''''' je velik [[Rod (biologija)|rod]] morskih [[Ptiči|ptic]], ki mu pripada večina [[galebi|galebov]]. Razširjeni so po celem svetu. Marsikatera vrsta ima veliko [[populacija|populacijo]] in je dobro poznana v njihovem okolju. So srednje velike [[ptice]], običajno sive ali bele, pogosto s črnimi vzorci na glavi ali [[perut]]ih. Imajo močan, precej dolg [[kljun]] in plavalno kožico med kremplji. ==Sistematika== [[Rod (biologija)|Rod]] ''Larus'' je leta 1758 formalno poimenoval švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus]] v deseti izdaji njegovega dela ''[[Systema Naturae]]''.<ref>{{cite book | last=Linnaeus | first=Carl | author-link=Carl Linnaeus | year=1758 | title= Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis | volume=1 | edition=10th | page=136 | publisher=Laurentii Salvii | location=Holmiae (Stockholm) | language=Latin | url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/727041 }}</ref> Ime rodu izhaja iz [[Stara grščina|stare grščine]] ''laros'' (λάῥος) ali [[Latinščina|latinščine]] ''larus'', pri čemer so se obe besedi najverjetneje nanašali na galebe ali druge večje morske ptice.<ref name=job>{{cite book | last= Jobling | first= James A | year= 2010| title= The Helm Dictionary of Scientific Bird Names | url= https://archive.org/details/helmdictionarysc00jobl_997 | url-access= limited | publisher= Christopher Helm | location = London | isbn = 978-1-4081-2501-4 | page =[https://archive.org/details/helmdictionarysc00jobl_997/page/n219 219]}}</ref> [[Tipska vrsta]] je [[veliki galeb]] (''Larus marinus'').<ref>{{cite book | last=Selby | first=Prideaux John | author-link=Prideaux John Selby | year=1840 | title=A Catalogue of the Generic and Sub-Generic Types of the Class Aves, Birds, Arranged According to the Natural System | location=Newcastle | publisher=T. and J. Hodgson | pages=48–49 | url=https://biodiversitylibrary.org/page/51542057 }}</ref><ref>{{cite book | editor-last=Peters | editor-first=James Lee | editor-link=James L. Peters | year=1934 | title=Check-List of Birds of the World | volume=2 | publisher=Harvard University Press | location=Cambridge, Massachusetts | page=313 | url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/14483126 }}</ref> Znanstveno ime ''Larus marinus'' se prevede kot »morski galeb«. ===Seznam vrst=== Rod vsebuje 25 živečih vrst.<ref name=ioc>{{cite web| editor1-last=Gill | editor1-first=Frank | editor1-link=Frank Gill (ornithologist) | editor2-last=Donsker | editor2-first=David | editor3-last=Rasmussen | editor3-first=Pamela | editor3-link=Pamela C. Rasmussen | date=August 2024 | title=Noddies, gulls, terns, skimmers, skuas, auks | work=IOC World Bird List Version 14.2 | url=https://www.worldbirdnames.org/bow/gulls/ | publisher=International Ornithologists' Union | access-date=3 September 2024 }}</ref> {{Species table |genus=Larus |authority-name= [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] |authority-year=1758 |species-count=25|no-note=y|narrow-percent=75}} {{Species table/row |binomial=[[Larus pacificus]] |name= |image=File:Larus pacificus - Derwent River Estuary.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=[[John Latham (prirodoslovec)|Latham]]|authority-year= 1801 |authority-not-original= |range= Avstralija. |range-image= |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Dve podvrsti |bullets=on |''L. p. pacificus'' <small>Latham, 1801</small> |''L. p. georgis'' <small>King, 1826</small> }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus belcheri]] |name= |image=File:Band-Tailed Gull (cropped).jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Vigors |authority-year=1829 |authority-not-original= |range= Tihooceanska obala Južne Amerike. |range-image=File:Larus belcheri map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus atlanticus]] |name= |image=File:Larus atlanticus1.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Olrog |authority-year=1958 |authority-not-original= |range= Atlantska obala južne Brazilije, Urugvaja in severne Argentine. |range-image=File:Larus atlanticus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status=NT |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus crassirostris]] |name= |image=File:Larus crassirostris -Japan-8.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Vieillot |authority-year=1818 |authority-not-original= |range= Obale Vzhodnokitajskega morja, Japonske, Mandžurije in Kurilskih otokov vse do zahodne Aljaske v Severni Ameriki. |range-image= |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus heermanni]] |name=[[heermannov galeb]] |image=File:Larus heermanni at Richardson Bay.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Cassin |authority-year=1852 |authority-not-original= |range=Tihooceanska obala ZDA, Mehike in skrajnega jugozahoda Britanske Kolumbije. |range-image=File:Larus heermanni distr.png |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= NT |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus canus]] |name=[[sivi galeb]] |image=File:Larus canus winter plumage.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Linnaeus|authority-year=1758 |authority-not-original= |range= Severna Palearktika (severna Evropa, severna Azija), prezimuje južneje – vse do Sredozemlja in Kitajske. |range-image=File:Larus canus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Tri podvrste |bullets=on | ''L. c. canus'' – <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], |1758</small> | ''L. c. heinei'' – <small>[[Eugen Ferdinand von Homeyer|Homeyer]], 1853</small> | ''L. c. kamtschatschensis'' – <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1857</small> }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus brachyrhynchus]] |name= |image=File:Mew Gull RWD1.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Richardson|authority-year=1831 |authority-not-original= |range= Severozahodna Severna Amerika. |range-image=File:Larus brachyrhynchus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus delawarensis]] |name=[[progastokljuni galeb]] |image=File:Larus-delawarensis-021.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Ord |authority-year=1815 |authority-not-original= |range= Kanada in severni del ZDA, pozimi se seli proti jugu do Karibov. |range-image=File:Larus delawarensis map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus californicus]] |name=[[kalifornijski galeb]] |image=File:California Gull 7594 (Larus californicus).jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Lawrence |authority-year=1854 |authority-not-original= |range= Zahodni notranji del Severne Amerike, od Severozahodnih ozemelj Kanade do vzhodne Kalifornije in Kolorada, pozimi migrira na jug do zahodne Mehike. |range-image=File:Larus californicus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Dve podvrsti |bullets=on | ''L. c. californicus'' {{Taxobox_authority | author = [[George Newbold Lawrence|Lawrence]] | date = 1854}} | ''L. c. albertaensis'' {{Taxobox_authority | author = Jehl | date = 1987}} }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus marinus]] |name=[[veliki galeb]] |image=File:Great Black-backed Gull Larus marinus.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Linnaeus |authority-year=1758 |authority-not-original= |range= Severozahodne evropske obale, severovzhodne obale Severne Amerike in otoki Severnega Atlantika. |range-image=File:RangeMap Lmarinus.jpg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus dominicanus]] |name=[[oceanski galeb]] ("''karoro''" v Novi Zelandiji) |image=File:Kelp Gull (Larus dominicanus) -Hot Water Beach -NZ-8.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name= Lichtenstein, MHC|authority-year=1823 |authority-not-original= |range= Antarktični polotok, južna Južna Amerika, južna Afrika, otoki Južnega oceana, jugovzhodna Avstralija in Nova Zelandija. |range-image=File:Larus dominicanus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Pet podvrst |bullets=on |''L. d. dominicanus'', <small>[[Martin Lichtenstein|Lichtenstein]], 1823</small> |''L. d. vetula'', <small>([[Carl Friedrich Bruch|Bruch]], 1853)</small> |''L. d. judithae'', <small>(Jiguet, 2002)</small> |''L. d. melisandae'', <small>(Jiguet, 2002)</small> |''L. d. austrinus'', <small>(Fleming, 1924)</small> }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus glaucescens]] |name=[[sinji galeb]] |image=File:Glaucous-winged Gull RWD1.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Naumann |authority-year= 1840|authority-not-original= |range= Obale Tihega oceana Rusije in Aljaske do obale Washingtona, pozimi migrira na jug do Japonske in severozahodne Mehike. |range-image=File:Larus glaucescens map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus occidentalis]] |name=[[zahodni galeb]] |image=File:Larus occidentalis (Western Gull), Point Lobos, CA, US - May 2013.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Audubon|authority-year= 1839 |authority-not-original= |range= Od Britanske Kolumbije v Kanadi do Kalifornijskega polotoka v Mehiki. |range-image=File:Larus occidentalis map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus livens]]'' |image=File:Larus livens 2910976.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Dwight |authority-year=1919 |authority-not-original= |range= Kalifornijski zaliv v Mehiki. |range-image=File:Larus livens map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus hyperboreus]] |name=[[ledni galeb]] |image=File:Glaucous gull (Larus hyperboreus) with offspring, Liefdefjord, Svalbard.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Gunnerus|authority-year= 1767 |authority-not-original= |range= Obale Arktičnega oceana, pozimi migrira v Severni Atlantik in Severni Tihi ocean do območja Britanskih otokov in najsevernejših zveznih držav ZDA, pojavlja se tudi ob Velikih jezerih. |range-image=File:Larus hyperboreus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Štiri podvrste |bullets=on | ''L. h. hyperboreus'', <small>[[Johann Ernst Gunnerus|Gunnerus]], 1767</small> | ''L. h. pallidissimus'', <small>Portenko, 1939</small> | ''L. h. barrovianus'', <small>[[Robert Ridgway|Ridgway]], 1886</small> | ''L. h. leuceretes'', <small>[[Bernhard Christian Schleep|Schleep]], 1819</small> }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus glaucoides]] |name=[[polarni galeb]] |image=File:Adult Larus glaucoides, Swallow Pond 2.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Meyer, B|authority-year= 1822 |authority-not-original= |range= Obale Arktičnega oceana Kanade in Grenlandije, pozimi migrira iz Islandije na jug do Britanskih otokov in skrajnega severovzhoda ZDA, pri čemer podvrsta ''thayeri'' prezimuje na obalah Tihega oceana v Severni Ameriki. |range-image=File:Larus glaucoides map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Tri podvrste |bullets=on |''L. g. glaucoides'' {{small|Meyer, 1822}} |''[[Kumlien's gull|L. g. kumlieni]]'' {{small|Brewster, 1883}} |''[[Thayer's gull|L. g. thayeri]]'' {{small|Brooks, WS, 1915}} }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus argentatus]] |name=[[srebrni galeb]] |image=File:Silbermöwe - Larus argentatus.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Pontoppidan |authority-year= 1763|authority-not-original= |range= severna in severozahodna Evropa. |range-image=File:Larus argentatus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Dve podvrsti |bullets=on | ''L. a. argentatus'' – <small>[[Erik Pontoppidan|Pontoppidan]], 1763</small> | ''L. a. argenteus'' – <small>[[Christian Ludwig Brehm|Brehm]] & Schilling, 1822</small> }} }} {{Species table/row |binomial=[[Larus smithsonianus]] |name=[[ameriški srebrni galeb]] |image=File:American Herring Gull - natures pics.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Coues |authority-year=1862 |authority-not-original= |range= Severna Amerika, od osrednje in južne Aljaske do Velikih jezer in severovzhodne obale ZDA, od Maina proti jugu do Severne Karoline, pozimi migrira na jug do Karibov. |range-image=File:Larus smithsonianus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus cachinnans]] |name=[[črnomorski galeb]] |image=File:Larus cachinnans PKCS 2015-08-06 Amble, Northumberland 1.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Pallas |authority-year=1811 |authority-not-original= |range= Črno in Kaspijsko morje ter bližnje rečne kotline (razširjene vzhodno v Srednjo Azij); pozimi se selijo proti zahodu v Evropo in južno do obal Arabskega polotoka. |range-image=File:LarusCachinnansIUCN2019-2.png |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus michahellis]] |name=[[rumenonogi galeb]] |image=File:Gaivota-Ferragudo.JPG|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Naumann |authority-year=1840 |authority-not-original= |range=Sredozemsko morje in Makronezija, po gnezdenju poleti proti severu vse do Britanskih otokov. |range-image=File:Larus michahellis map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Dve podvrsti |bullets=on | ''L. m. michahellis'' <small>[[Johann Friedrich Naumann|Naumann]], 1840</small> | ''L. m. atlantis'' <small>(Dwight, 1922), syn. ''Larus fuscus atlantis'', Dwight, 1922</small> }} }} {{Species table/row |name= [[mongolski galeb]]|binomial=[[Larus mongolicus]] |image=File:Восточносибирская чайка - Larus vegae mongolicus.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Sushkin|authority-year=1925 |authority-not-original= |range= Mongolija in jugovzhodna Rusija, pozimi migrira na Japonsko, v Korejo, južno in vzhodno Kitajsko ter na Tajvan. |range-image= |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus vegae]] |name= |image=File:GULL, VEGA (9-5-08) Gambell, Ak -03 (2844589388).jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Palmén |authority-year=1887 |authority-not-original= |range= severovzhodna Sibirija, pozimi migrira na Japonsko, v Korejo, južno in vzhodno Kitajsko ter na Tajvan. |range-image= |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus armenicus]] |name=[[armenski galeb]] |image=File:Armenian gull near Sevanavank, side view.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Buturlin |authority-year=1934 |authority-not-original= |range= Notranjost Turčije, Kavkaz in Bližnji vzhod, pozimi migrira v vzhodno Sredozemlje in Perzijski zaliv. |range-image=File:Larus armenicus range.png |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus schistisagus]] |name=[[kamčatski galeb]] |image=File:Ooseguro-kamome.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Stejneger|authority-year= 1884|authority-not-original= |range= Severovzhodne obale Azije, pozimi migrira na jug do vzhodne Kitajske. |range-image=File:Larus schistisagus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies= }} {{Species table/row |binomial=[[Larus fuscus]] |name=[[rjavi galeb]] |image=File:Larus-fuscus-taxbox.jpg|image-size=180px |image-alt= |authority-name=Linnaeus |authority-year=1758 |authority-not-original= |range= obale Atlantika v Evropi in severozahodne Azije, pozimi migrira proti jugu do srednje Afrike in Indije. |range-image=File:Larus fuscus map.svg |range-image-size=180px |size= |habitat= |hunting= |iucn-status= LC |population= |direction= |subspecies={{Collapsible list |expand=yes |title=Štiri podvrste|bullets=on |''L. f. graellsii'' <small>[[Alfred Brehm|Brehm]], 1857</small> |''L. f. intermedius'' <small>[[Eiler Lehn Schiøler|Schiøler]], 1922</small> |''L. f. fuscus'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> |''[[Heuglin's gull|L. f. heuglini]]'' <small>[[Charles Robert Bree|Bree]], 1876</small> |''L. f. barabensis'' <small>[[Hans Johansen|Johansen]], 1960</small> }} }} {{Species table/end}} ==Vrste ''Larus'' v Sloveniji== * [[sivi galeb]] (''Larus canus'') * [[rumenonogi galeb]] (''Larus michahellis'') == Viri == * Harrison P. (1988): ''Seabirds'' (2nd ed.). [[Helm Identification Guides|Christopher Helm]], London ISBN 0-7470-1410-8 * Jančar T., Bračko F., Grošelj P., Mihelič T., Tome D., Trilar T., Vrezec A. (1999): ''Imenik ptic zahodne Palearktike''. Acrocephalus 20(94-96): 97-162 * Liebers D., de Knijff P., de Knijff H., Andreas J. (2004): ''The herring gull complex is not a ring species''. ''[[Proceedings of the Royal Society#Proceedings of the Royal Society B|Proc. Roy. Soc. B]]'' 271(1542): 893-901. {{DOI|10.1098/rspb.2004.2679}} [http://www.journals.royalsoc.ac.uk/(ck042z55y2a4k2jegtv51r45)/app/home/content.asp?referrer=contribution&format=2&page=1&pagecount=9 PDF fulltext]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.journals.royalsoc.ac.uk/media/public/contributionsupplementalmaterials/v/y/h/e/vyhea7ddp48gn5a1/archive1.pdf Electronic Appendix]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Olson S.L. (1985): Section X.D.2.j. Laridae. ''V:'' Farner, D.S.; King, J.R. & Parkes, Kenneth C. (ur.): ''Avian Biology'' 8: 181-182. New York: Academic Press. ==Sklici== {{Commons category}} {{sklici}} {{Gulls}} {{Taxonbar|from=Q1887740}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Galeb]] [[Kategorija:Rodovi ptičev]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] p7qwocg4ljyemuqfauxi9qczwqoa00z 0 71670 6709675 6709059 2026-07-11T12:56:37Z Sportomanokin 14776 /* Po državah */ 6709675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 29 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (23 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 504 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 188 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|12. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''29''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=4|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |rowspan="2" |8. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''43''' || 23–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center | align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] 82q2m62xrf8bzceil1uhxabg37f2y26 6709783 6709675 2026-07-11T16:01:20Z Sportomanokin 14776 /* Po državah */ 6709783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 29 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (23 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 505 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 188 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|12. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''29''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=4|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |rowspan="2" |8. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''43''' || 23–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center | align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] fr3kx3f0ytrusdr15xogqiue652febw 0 77782 6710100 6697642 2026-07-12T11:47:33Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ Paulič -> Pavlič 6710100 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[škof]]ov.''' Imena škofij so zaradi možnosti sortiranja zapisana v današnji obliki. Škofje, ki so prejeli imenovanje za škofa, niso pa iz kakršnegakoli razloga prejeli tudi [[Škofovsko posvečenje|škofovskega posvečenja]], so navedeni v posebnem poglavju. __TOC__ == Seznam == {{Compact ToC|center=yes}} {| class="wikitable" ! colspan=2 | Legenda |- | {{legend2|#cdf6cd|še živeči škofje (24)|border=solid 1px #AAAAAA}} | {{legend2|gold|svetniški škofje (5)|border=solid 1px #AAAAAA}} |} {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Sidro|A}} | [[Alojzij Ambrožič]] | 27. januar 1930, [[Gabrje, Dobrova - Polhov Gradec|Gabrje]]<br>26. avgust 2011, [[Toronto]] | {{datum rojstva|1976|5|27}} | [[Nadškofija Toronto|Toronto]], Kanada | najprej pomožni škof, nato koadjutor, nadškof metropolit ter kardinal |- {{Sidro|B}} | [[Jožef Balant]] | 28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1818|11|22}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] |škof, nato nadškof in metropolit |- style="background-color:gold;" | [[Friderik Baraga]] | 28. junij 1797, [[Knežja vas]]<br>19. januar 1868, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1853|11|1}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | misijonar, prvi škof (prej apostolski vikar), častitljivi Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jurij Bizjak]] | 22. februar 1947, [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{datum rojstva|2000|7|5}} | [[Škofija Koper|Koper]] |pomožni, nato redni škof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Vinko Bokalič Iglič]] | rowspan=2 | 11. junij 1952, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2010|5|29}} | [[Nadškofija Buenos Aires|Buenos Aires]], Argentina | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Nadškofija Santiago del Estero|Santiago del Estero]], Argentina | nadškof, [[primas Argentine]] in [[kardinal]] (vse 2024) |- {{Sidro|C}} {{Živi}} | [[Alojzij Cvikl]] | 19. junij 1955, [[Celje]] | {{datum rojstva|2015|4|26}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | nadškof in metropolit; jezuit |- {{Sidro|D}} | [[Maksimilijan Držečnik]] | 5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]]<br>13. maj 1978, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1946|12|15}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, nato redni škof |- {{Sidro|G}} {{Živi}} | rowspan=2 | [[Andrej Glavan]] | rowspan=2 | 16. oktober 1943, [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2000|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator |- {{Živi}} | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | prvi škof |- | rowspan=2 | [[Ivan Nepomuk Glavina]] | rowspan=2 | 13. april 1828, [[Boršt, Italija|Boršt]]<br>10. november 1899, [[Trst]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1878|10|6}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- style="background-color:gold;" | [[Janez Frančišek Gnidovec]] | 29. september 1873, [[Veliki Lipovec]]<br>3. februar 1939, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1924|11|30}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | lazarist, častitljivi Božji služabnik |- | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1855|6|3}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- | [[Vekoslav Grmič]] | 4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]]<br>21. marec 2005, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1968|4|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, po letu 1980 samo naslovni škof |- {{Sidro|H}} {{Živi}} | [[Stanislav Hočevar]] | 12. november 1945, [[Jelendol, Škocjan|Jelendol]] | {{datum rojstva|2000|5|24}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit, predsednik [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] |- {{Sidro|J}} | rowspan=2 | [[Blaž Jaklin]] | rowspan=2 | 8. september 1644, [[Murska Sobota]]<br>17. oktober 1695 | rowspan=2 | {{datum rojstva|1689|3|13}} | [[Škofija Knin|Knin]] | |- | [[Škofija Nitra|Nitra]], Slovaška | |- {{Živi}} | [[Anton Jamnik]] | 27. julij 1961, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2006|1|8}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Anton Bonaventura Jeglič]] | rowspan=2 | 29. maj 1850, [[Begunje]]<br>2. julij 1937, [[Stična]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1897|9|12}} | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | pomožni škof |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | po upokojitvi naslovni nadškof |- | [[Janez Jenko]] | 5. maj 1910, [[Mavčiče]]<br>24. december 1994, [[Koper]] | {{datum rojstva|1964|9|6}} | [[Škofija Koper|Koper]] | naslovni škof in apostolski administrator Slovenskega Primorja, nato prvi škof obnovljene Škofije Koper |- | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1902|7|20}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Živi}} | [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] | 10. junij 1952, [[Kočevje]] | {{datum rojstva|2001|10|6}} | | nuncij, naslovni nadškof |- | [[Anton Kavčič]] | 8. december 1743, [[Idrija]]<br>17. marec 1814, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1805|11|3}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|K}} | rowspan=2 | [[Andrej Karlin]] | rowspan=2 | 15. november 1857, [[Stara Loka]]<br>5. april 1933, [[Maribor]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1911|3|19}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | [[Martin Kmetec]] | 10. november 1956, [[Ptuj]] | {{datum rojstva|2021|2|2}} | [[Nadškofija Izmir|Izmir]], Turčija | nadškof, minorit |- {{Živi}} | [[Marko Kovač]] | 10. januar 1981, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|2026|1|31}} | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | pomožni škof, po rodu Hrvaški Slovenec |- {{Živi}} | [[Janez Kozinc]] | 21. avgust 1975, [[Celje]] | {{datum rojstva|2025|9|14}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Franc Kramberger]] | 7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1980|12|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | redni škof, 2006–2011 prvi mariborski nadškof in metropolit |- | [[Franc Ksaver Kutnar]] | 26. oktober 1793, [[Šentvid pri Stični]]<br>8. marec 1846, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1844|3|3}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof slovenskega rodu |- | [[Jožef Kvas]] | 9. september 1919, [[Zalog pri Cerkljah]]<br>29. december 2005, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1983|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|L}} | [[Jernej Legat]] | 16. avgust 1807, [[Naklo]]<br>12. februar 1875, [[Trst]] | {{datum rojstva|1847|4|11}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Stanislav Lenič]] | 6. november 1911, [[Župeča vas]]<br>4. januar 1991, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1968|1|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Mitja Leskovar]] | 3. januar 1970, [[Kranj]] | {{datum rojstva|2020|8|8}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Stanislav Lipovšek]] | 10. december 1943, [[Vojnik]] | {{datum rojstva|2010|4|24}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | rowspan=3 | [[Franc Ksaver Lušin]] | rowspan=3 | 3. december 1781, [[Tinje, Koroška|Hum pri Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1824|10|3}} | [[Nadškofija Trento|Trento]], Italija | |- | [[Nadškofija Lvov|Lvov]], Ukrajina | nadškof in metropolit |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof in metropolit |- {{Sidro|M}} style="background-color:gold;" | [[Anton Mahnič]] | 14. september 1850, [[Kobdilj]]<br>14. december 1920, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|1896|12|3}} | [[Škofija Krk|Krk]] | Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jože Marketz]] | 30. julij 1955, [[Šentlipš, Mostič|Šentlipš]] | {{datum rojstva|2020|2|2}} | [[Krška škofija|Krka]] | 2. krški škof slovenskega rodu (po skoraj 200 letih) |- {{Živi}} | [[Maksimilijan Matjaž]] | 23. avgust 1963, [[Črna na Koroškem]] | {{datum rojstva|2021|5|30}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | [[Franc Jožef Mikolič]] | 17. marec 1739, [[Ljubljana]]<br>4. december 1793, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1790|1|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Jakob Missia]] | rowspan=2 | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1884|12|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit, kardinal |- | [[Ignacij Mrak]] | 16. oktober 1810, [[Hotovlja]]<br>2. januar 1901, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1869|2|7}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- {{Sidro|N}} | [[Mihael Napotnik]] | 20. september 1850, [[Tepanjski Vrh]]<br>28. marec 1922, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1889|10|27}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Sidro|P}} | [[Jakob Peregrin Pavlič]] | 27. april 1757, [[Žihpolje]]<br>5. januar 1827, [[Celovec]] | {{datum rojstva|1824|5|30}} | [[Krška škofija|Krka]] | prvi krški škof slovenskega rodu |- | [[Luigi Pelizzo]] | 26. februar 1860, [[Fojda]]<br>14. avgust 1936, [[Fojda]] | {{datum rojstva|1906|8|19}} | [[Škofija Padova|Padova]], Italija | kasneje naslovni nadškof, po rodu Beneški Slovenec |- | [[Franc Perko]] | 19. november 1929, [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]<br>20. februar 2008, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1987|1|6}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit; predsednik [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanske škofovske konference]] |- | [[Anton Edvard Pevec]] | 16. april 1925, [[Cleveland]]<br>14. december 2014, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1982|7|2}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA | pomožni škof |- | [[Metod Pirih]] | 9. maj 1936, [[Lokovec]]<br>23. marec 2021, [[Vipava]] | {{datum rojstva|1985|5|27}} | [[Škofija Koper|Koper]] | sprva koadjutor, 1987 redni škof |- | [[Janez Zlatoust Pogačar]] | 22. januar 1811, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>25. januar 1884, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1875|9|5}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Jožef Pogačnik]] | 28. september 1902, [[Kovor]]<br>25. marec 1980, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1963|4|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, od 1964 nadškof, prvi [[ljubljanski metropolit]] po obnovitvi Metropolije Ljubljana 1968 |- | [[Tomaž Prelokar]] | okoli 1421, [[Celje]] ali okolica<br>25. april 1496, [[Konstanca]] | {{datum rojstva|1491|9|12}} | [[Škofija Konstanca|Konstanca]], Nemčija | knezoškof; prvi Slovenec s škofovskim posvečenjem |- {{Sidro|R}} | [[Matevž Ravnikar]] | 20. september 1776, [[Vače]]<br>20. november 1845, [[Trst]] | {{datum rojstva|1831|12|18}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | prvi tržaško-koprski škof |- {{Živi}} | [[Franc Rode]] | 23. september 1934, [[Rodica, Domžale|Rodica]] | {{datum rojstva|1997|4|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; nato kurijski [[kardinal]], prefekt [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]; lazarist |- | [[Franc Rogač]] | 29. julij 1880, [[Tišina]]<br>20. februar 1961, [[Pécs]] | {{datum rojstva|1948|6|29}} | [[Škofija Pécs|Pécs]], Madžarska | |- | [[Gregorij Rožman]] | 9. marec 1883, [[Dolinčiče, Bistrica pri Pliberku|Dolinčiče]]<br>16. november 1959, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1929|7|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 1 leto koadjutor, nato redni škof; od 1945 v emigraciji, uradno škof ordinarij do smrti |- {{Živi}} | [[Andrej Saje]] | 22. april 1966, [[Novo mesto]] | {{datum rojstva|2021|9|26}} | [[Novo mesto]] | |- {{Sidro|S}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1906|3|25}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof metropolit; prisiljen v odstop 1931 |- | rowspan=2 | [[Jurij Slatkonja]] | rowspan=2 | 21. marec 1456, [[Ljubljana]]<br>26. april 1522, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1513|11|13}} | [[Škofija Pičen|Pičen]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | prvi škof |- style="background-color:gold;" | [[Anton Martin Slomšek]] | 26. november 1800, [[Uniše]]<br>24. september 1862, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1846|7|5}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof s sedežem v Mariboru, blaženi |- | [[Jožef Smej]] | 15. februar 1922, [[Bogojina]]<br>21. november 2020, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1983|5|12}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- | [[Josip Srebrnič]] | 2. februar 1876, [[Solkan]]<br>21. junij 1966, [[Krk (mesto)|Krk]] | {{datum rojstva|1923|12|8}} | [[Škofija Krk|Krk]] | nazadnje naslovni nadškof |- | rowspan=2 | [[Andrés Stanovnik]] | rowspan=2 | 15. december 1949, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2001|12|16}} | [[Škofija Reconquista|Reconquista]], Argentina | kapucin |- | [[Nadškofija Corrientes|Corrientes]], Argentina | nadškof, metropolit |- | [[Janez Nepomuk Stariha]] | 12. maj 1845, [[Semič]]<br>27. november 1915, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1902|10|28}} | [[Škofija Rapid City|Rapid City]], ZDA | prvi škof |- | [[Jakob Stepišnik]] | 22. julij 1815, [[Celje]]<br>28. junij 1889, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1863|1|18}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | rowspan=3 | [[Anton Stres]] | rowspan=3 | 15. december 1942, [[Donačka Gora]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2000|6|24}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Škofija Celje|Celje]] | prvi škof, nato mariborski nadškof koadjutor |- {{Živi}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit |- {{Sidro|Š}} {{Živi}} | rowspan=3 | [[Peter Štumpf]] | rowspan=3 | 28. junij 1962, [[Murska Sobota]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2006|9|10}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | [[Alojzij Šuštar]] | 14. november 1920, [[Grmada, Trebnje|Grmada]]<br>29. junij 2007, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|13}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; prvi predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (od 1993 samostojne) |- {{Živi}} | [[Franc Šuštar]] | 27. april 1959, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2015|3|15}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|T}} | [[Ivan Jožef Tomažič]] | 1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]]<br>26. februar 1949, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1928|8|1}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | pomožni, nato redni škof |- | [[Jakob Trobec]] | 10. julij 1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]]<br>14. december 1921, [[Brockway (Minnesota)|Brockway]] | {{datum rojstva|1897|9|21}} | [[Škofija Saint Cloud|Saint Cloud]], ZDA | |- | [[Alojzij Turk]] | 21. november 1909, [[Prečna]]<br>20. april 1995, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|20}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Marjan Turnšek]] | rowspan=2 | 25. julij 1955, [[Celje]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2006|6|25}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | prvi škof |- {{Živi}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | koadjutor, nato nadškof in metropolit |- {{Sidro|U}} | [[Alojz Uran]] | 22. januar 1945, [[Spodnje Gameljne]]<br>11. april 2020, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1993|1|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, nato nadškof metropolit |- {{Živi}} | [[Lojze Urbanč]] | 25. julij 1958, [[Buenos Aires]] | {{datum rojstva|2007|3|10}} | [[Škofija Catamarca|Catamarca]], Argentina | |- {{Sidro|V}} style="background-color:gold;" | [[Anton Vovk]] | 19. maj 1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>6. julij 1963, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1946|12|1}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator, nato redni škof, nazadnje nadškof; Božji služabnik |- | [[Janez Vertin]] | 17. julij 1844, [[Dobliče]]<br>26. februar 1899, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1879|9|14}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- | [[Jernej Vidmar]] | 11. avgust 1802, [[Kranj]]<br>17. maj 1883, [[Kranj]] | {{datum rojstva|1860|6|17}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|W}} | [[Anton Alojzij Wolf]] | 14. junij 1782, [[Idrija]]<br>7. februar 1859, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1824|10|2}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | ponovno knezoškof |- {{Sidro|Z}} {{Živi}} | [[Stanislav Zore]] | 7. september 1958, [[Znojile, Kamnik|Znojile]] | {{datum rojstva|2014|11|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit; frančiškan |- | rowspan=2 | [[Alojzij Matija Zorn]] | rowspan=2 | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1883|1|14}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Sidro|Ž}} | [[Jožef Žabkar]] | 24. december 1914, [[Ljubljana]]<br>19. maj 1984, [[Rim]] | {{datum rojstva|1969|6|30}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Anton Žerdin Bukovec]] | 11. junij 1950, [[Čentiba]] | {{datum rojstva|2002|4|14}} | [[Apostolski vikariat San Ramón|San Ramón]], Peru | apostolski vikar, frančiškan |} == Imenovani škofje brez škofovskega posvečenja == {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Martin Duelacher]] | okoli 1500, [[Celje]]<br>1. januar 1559, [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajsko Novo mesto]] | cistercijanec, opat; [[papež Pavel IV.]] ga je leta 1551 imenoval za naslovnega škofa {{Tuj|Škofija Callipolis|Callipolisa|it|Diocesi di Callipoli}}, leta 1553 pa za škofa [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajskega novega mesta]], slednje imenovanje pa je svetorimski kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] onemogočil; po knjigi ''Hierarchia Catholica'' škofovskega posvečenja ni prejel |- | [[Janez Gogala]] | 22. junij 1825, [[Kranj]]<br>4. maj 1884, [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | [[papež Leon XIII.]] je imenovanje za ljubljanskega škofa odobril, vendar je Gogala umrl, še preden je iz Rima prišlo uradno imenovanje; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Jurij Japelj]] | 11. april 1744, [[Kamnik]]<br>11. oktober 1807, [[Celovec]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Trst|Trst]] | za izvolitev za tržaškega škofa je izvedel na smrtni postelji; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Baltazar Radlič]] | 1533, [[Višnja Gora]]<br>15. maj 1579, [[Gornji grad]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | umrl na dan, ko je [[papež Gregor XIII.]] potrdil imenovanje za ljubljanskega škofa; škofovskega posvečenja ni dočakal |} == Avstrijski škofje, rojeni v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Herman Celjski (škof)|Herman Celjski]] | 1383, [[Celje]]<br>13. december 1421, [[Celje]] | {{datum rojstva|1413|9|8}} | [[Nadškofija München in Freising|Freising]] | |- | rowspan=2 | [[Konrad V. Hebenstreit]] | rowspan=2 | ?, [[Slovenske Konjice]]<br>1412, [[Škofja Loka]] | rowspan=2 | [[1402]] | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Nadškofija München in Freising|München in Freising]] | |- | rowspan=3 | [[Sigismund Anton von Hohenwart]] | rowspan=3 | 2. maj 1730, [[Dvorec Kolovec]]<br>30. junij 1820, [[Dunaj]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1791|10|23}} | [[Škofija Trst|Trst]] | jezuit |- | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | nadškof |- | [[Sigismund Ernst Hohenwart]] | 7. junij 1745, [[Celje]]<br>22. april 1825, [[Linz]] | {{datum rojstva|1815|5|7}} | [[Škofija Linz|Linz]] | avguštinec |- | [[Anton Joseph von Lamberg]] | 4. december 1687, [[Moste, Komenda|Moste]]<br>28. junij 1755, [[Regensburg]] | {{datum rojstva|1733|5|3}} | [[Škofija Passau|Passau]] | pomožni škof |- | [[Ulrik s Planine]] | ?<br>10. november 1330 | style="text-align:center;"| ? | [[Škofija Chiemsko jezero|Chiemsko jezero]] | |- | ''[[Vernt Šenk z Rifnika]]'' | ''?<br>8. april 1335'' | style="text-align:center;"| / | ''[[Nadškofija Bamberg|Bamberg]]'' | |- | [[Wolfgang Hannibal von Schrattenbach]] | 12. september 1660, [[Grad Lemberg (Löwenberg)|Grad Lemberg]]<br>22. julij 1738, [[Brno]] | {{datum rojstva|1712|2|27}} | [[Nadškofija Olomuc|Olomuc]] | kardinal, neapeljski podkralj |- | [[Ahacij Sebriaški]] | ?<br>1500 | style="text-align:center;" | ? | [[Škofija Trst|Trst]] | |- | rowspan=2 | [[Henrik s Soteske]] | rowspan=2 | ?<br>5. februar 1326 | rowspan=2 style="text-align:center;" | ? | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |- | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ulrik z Viltuša]] | ?<br>26. avgust 1351, [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] | style="text-align:center;"| ? | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ignac Franc Zimmermann]] | 26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]]<br>28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1824|9|12}} | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |} == Tuji škofje slovenskih korenin == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Elden Francis Curtiss]] | rowspan=2 | 16. junij 1932, [[Baker City]], [[Oregon]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1976|3|4}} | [[Škofija Helena|Helena]], ZDA | materin rod izhaja iz [[Tržič]]a |- {{Živi}} | [[Nadškofija Omaha|Omaha]], ZDA | nadškof |- | rowspan=2 | [[Smiljan Franjo Čekada]] | rowspan=2 | 29. avgust 1902, [[Donji Vakuf]]<br>18. januar 1976, [[Sarajevo]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1939|8|6}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | oče Slovenec, mati Bosanska Hrvatica |- | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | nadškof |- {{Živi}} | [[Roger Joseph Foys]] | 27. julij 1945, [[Chicago]], [[Illinois]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|15}} | [[Škofija Covington|Covington]], ZDA | stari oče Martin Foys je bil iz [[Žižki|Žižkov]] |- {{Živi}} | [[John Michael Kudrick]] | 23. december 1947, [[Lloydell]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|10}} | [[Eparhija Parma|Parma]], ZDA | grškokatoliški škof; mama Slovenka Amalija |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Edward Charles Malesic]] | rowspan=2 | 14. avgust 1960, [[Harrisburg]], [[Pennsylvania|Pensilvanija]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2015|7|13}} | [[Škofija Greensburg|Greensburg]], ZDA | rowspan=2 | praded Anton iz vasi [[Radoviči]], prababica Ana pa iz vasi [[Gradac]]; njima se je v Steeltonu v Pensilvaniji rodil Edwardov ded Anton |- {{Živi}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA |- | [[Giovanni Moretti]] | 20. november 1923, [[Meina]]<br>16. oktober 2018, [[Meina]] | {{datum rojstva|1971|10|24}} | | nuncij, naslovni nadškof; oče Italijan, mati Slovenka Jerca Pertnač iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]] |- | [[Severin Pernek]] | 9. november 1924, [[Travnik, Bosna|Travnik]]<br>2. maj 1997, [[Dubrovnik]] | {{datum rojstva|1967|6|18}} | [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]] | oče Slovenec Frančišek Pernek, mati Švicarka Anna Augusta von Schneeberg |} == Apostolski vikarji in administratorji == V spodnjem seznamu so slovenski duhovniki, ki so upravljali [[apostolski vikariat]] ali [[Apostolska administratura|apostolsko administraturo]] (teritorialni enoti, iz katerih naj bi se v bodočnosti razvila škofija, začasno pa je to lahko tudi del že obstoječe škofije, ki se kot posledica spremememb državnih meja znajde v drugi državi). Vikarji in administratorji niso nujno tudi škofje, kakor je tudi v primeru s spodaj navedenimi duhovniki. {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Vikariat/<br>administratura ! width=27% | Opombe |- | [[Karel Jamnik]] | 13. september 1891, [[Brankovo]]<br>3. november 1949, [[Ilirska Bistrica|Trnovo]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Reka|Reka]], Hrvaška | apostolski administrator |- | [[Ivan Jerič]] | 4. junij 1891, [[Dokležovje]]<br>21. december 1975, [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:center;" | / | [[Prekmurje]] | apostolski administrator |- | [[Jožef Kerec]] | 15. oktober 1892, [[Prosečka vas]]<br>27. junij 1974, [[Veržej]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska prefektura Zhaotong|Zhaotong]], Kitajska | apostolski administrator |- | [[Albin Kjuder]] | 25. februar 1893, [[Dutovlje]]<br>12. marec 1967, [[Sežana]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Ignacij Knoblehar]] | 6. julij 1819, [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]<br>13. april 1858, [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Kartum|Kartum]], Sudan | apostolski vikar |- {{Živi}} | [[Janez Mihelčič]] | 13. maj 1942, [[Radovljica]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska administratura Kirgizistan|Kirgizistan]] | apostolski administrator, jezuit |- | [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] |26. september 1907, [[Idrija]]<br>4. november 2000, [[Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Mihael Toroš]] | 12. avgust 1884, [[Medana]]<br>29. december 1963, [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Nova Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |} == Glej tudi == * [[Predloga:Trenutno službujoči škofje v Sloveniji|Seznam trenutno službujočih škofov v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops from Slovenia}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/country/bsi.html Catholic-hierarchy.org] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje| ]] sv5a87xt1b7n6hgezzz4luz8kqqwfhu 0 79583 6709690 6460918 2026-07-11T13:39:40Z Erardo Galbi 166658 6709690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} [[File: Targa Ubald Vrabec.JPG|right|thumb|250px|Spominska tabla]] '''Ubald Vrabec''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[violinist]] in [[zborovodja]], * [[11. december]] [[1905]], [[Trst]], † [[27. januar]] [[1992]], [[Izola]]. == Življenje in delo == Poleg zborovskih skladb je pisal tudi orkestrske skladbe, komorno glasbo, solistično glasbo za instrumente in glasove, [[Kantata|kantate]] in [[opera|opero]]. Njegova glasba je v repertoarju mešanih, moških in ženskih zborov še vedno dobro zastopana. Njegovo življenje je bilo posvečeno zborovski glasbi in poučevanju. Vrabec je bil odličen zborovski pedagog in je zbor pogosto označeval kot »ljudski konservatorij«, tj. kraj, kjer se lahko tudi tisti, ki niso imeli dostopa do formalne glasbene izobrazbe, približajo glasbi, spoznajo njene skrivnosti in delujejo kot posrednik med [[skladatelj]]em in občinstvom. Njegov zborovski opus obsega 294 znanih skladb: 3 za otroški zbor, 23 za mladinski zbor, 10 za ženski zbor, 42 za moški zbor in 111 za mešani zbor (devet v italijanščini). Poleg tega: 21 skladb za [[sopran]], [[alt]] in [[klavir]] ter 3 skladbe za solista, mešani zbor in klavir. Sakralna produkcija vključuje tudi: 12 skladb za različne zasedbe, 57 priredb popularnih tem, 5 maš in skladbe za vokalni kvartet. Objektivno težavo predstavlja datacija večine skladb, saj jih je avtor le redko datiral. === Ustvarjanje === Njegova pot je zelo osebna, sestavljena iz vztrajnega študija [[kontrapunkt]]a in obsesivne pozornosti do podrobnosti. Vrabec je vedno prepoznaven, njegov glasbeni jezik je zelo raznolik in vključuje tako skladbe iz ustnega izročila kot tudi skladbe velike kompleksnosti ali pa izjemno preproste elaboracije. Glavne značilnosti so skrbni melodični in harmonski razvoj, uporaba kromatičnih elementov, tesna povezanost med besedilom in glasbo ter ritmična raznolikost. Je tudi odličen poznavalec glasu, ki ga vedno spoštuje in zgledno uporablja, kar je posledica dolgoletnih dirigentskih izkušenj z vokalnimi skupinami različnih kakovosti, od povprečnih do odličnih. Med njimi velja omeniti še danes delujoč mešani pevski zbor ''[[MePZ Jacobus Gallus|Jacobus Gallus]]'', ki ga je ustanovil in vodil med letoma 1960 in 1975 ter dosegal odlične rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med njegovimi stvaritvami na zborovskem področju so skladbe, ki so še danes med najbolj izvajanimi in so del repertoarja skorajda vsakega slovenskega pevca. Poleg skladb v slovenščini je Vrabec pisal tudi v italijanščini, srbščini in hrvaščini ter latinščini. === Življenje === Ubalc Vrabec je imel razgibano življenje, zlasti v mladosti, ko je moral tako kot številni drugi Slovenci v Italiji bežati pred fašističnim preganjanjem in se umakniti najprej v nekdanjo Jugoslavijo in nato v [[Argentina|Argentino]]. Leta 1918 se je začel učiti violino pri Karlu Mahkotu, nato pri Franu Topiču in pozneje pri Avgustu Ivančiču na [[Glasbena matica, Trst|Glasbeni matici v Trstu]], ki je bila takrat v [[Narodni dom, Trst|Narodnem domu]] na ul. Filzi in so ga dve leti pozneje zažgali fašistični škvadristi. Kasneje se je učil tudi klavir pri [[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktorju Šoncu]] in [[Vasilij Mirk|Vasiliju Mirku]], ki je bil tudi njegov prvi učitelj harmonije in kompozicije. V 1920-ih je fašistična vihra poleg Narodnega doma požgala tudi številne slovenske ustanove in društva; Vrabec se je vpisal na konservatorij ''G. Verdi'' v Trstu, kjer je pri Vitu Leviju študiral violino in kompozicijo. V teh letih je začel poučevati violino. Igral je v amaterskem orkestru ''Filarmonica Triestina'', ki ga je vodil [[Avgust Jankovič]] in sodeloval z orkestrom gledališča ''Giuseppe Verdi''. V tem obdobju se je začel ukvarjati tudi z zborovsko glasbo. Leta 1929 je na bolonjskem konservatoriju diplomiral iz violine. Istega leta se je poročil z Emo Gombač in se zaradi naraščajočega protislovanskega nasilja izselil v Argentino. Izgon je bil kratkotrajen: Vrabec, ki ni bil naklonjen kompromisom, ni odobraval metod in mentalitete ljudi, s katerimi je prišel v stik. Po njegovih besedah niso bile drugačne od metod fašistov, zato se je po dveh letih vrnil v Evropo. Kot mnogi drugi primorski intelektualci se je zatekel v Maribor, kamor sta emigrirala tudi [[Karol Pahor]] in [[Vasilij Mirk]]: slednji mu je med letoma 1931 in 1941 priskrbel službo pri ''Glasbeni matici Maribor''. Ko je Vrabec leta 1941 izvedel, da ga iščejo nacisti, se je preselil v Ljubljano, kjer je izvedel, da ga iščejo tudi fašisti. Vrnil se je v Trst, kjer je po zaslugi Vita Levija dobil delo v ''Casa musicale Giuliana'', kjer je bil zaposlen do konca vojne. Leta 1942 se je pridružil OF kot kulturni referent pod psevdonimom Miha. Vrabec je v letih fašizma na skrivaj vodil različne zbore (otroške, mladinske, moške in ženske) in za svoje pevce pisal različne vrste pesmi, od partizanskih do avtorskih. Leta 1945 je ustanovil vokalno skupino, najprej s petimi, nato pa s 14 člani, to je bil Komorni zbor, za katerega je napisal številne skladbe, ki se še danes pogosto izvajajo, med njimi: ''Slovenska pesem'', ''Veter'' (na besedilo Srečka Kosovela), ''Polka je ukazana'', ''Zapuščena'', ''Bratci veseli'' in številne druge. Zbor je bil ustanovljen za obogatitev glasbenega sporeda Programov v slovenskem jeziku Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino - [[Radio Trst A]]. V povojnem obdobju je napisal tudi številne orkestrske skladbe: simfonično pesnitev ''Le vkup uboga gmajna'', simfonijo Škocjanske jame ter dve kantati: ''Zaljubljeno morje'' in ''Dve sestri'' ter ''Veselo simfonijo''. Dejavnost Komornega zbora se je pod novim imenom ''Jacobus Gallus'' nadaljevala leta 1960. V tistih letih je zbor zmagal na tekmovanju ''Antonio Illersberg'' v Vidmu, leta 1963 in 1964 pa še na tekmovanju ''Seghizzi'' v Gorici, kjer je zasedel tretje in drugo mesto. Zbor ''Jacobus Gallus'' je leta 1975 prenehal delovati, leta 1991 pa ga je ponovno ustanovil maestro Stojan Kuret. == Slog == Na Vrabčev slog so vplivali različni avtorji, predvsem Vito Levi, pa tudi avtorji, katerih partiture je Vrabec posedoval. Med njegovimi najljubšimi skladatelji so bili [[Richard Wagner]], [[Modest Musorgski]], [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]], [[Mihail Glinka|Glinka]], [[Orlando Di Lasso]], [[Jakob Petelin Gallus]], [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]] ter najljubša [[Johann Sebastian Bach]] in [[Ludvig Beethoven]]. Med sodobnimi slovenskimi skladatelji je imel rad [[Lojze Lebič|Lebiča]] in Lajovica, cenil pa je tudi srbskega [[Stevan Stojanović Mokranjac|S. S. Mokranjca]]. Vrabec je bil obrtnik, izviren in deloma moderen v svojem pisanju, vendar še vedno zasidran v tonaliteti. Ni maral nove atonalne glasbe in serialnosti ter nasprotoval tistim, ki: »... poskušajo dokazati svoj progresivizem tako, da šokirajo poslušalce z nepovezanim ropotanjem in nadležnimi zvoki ... Uporabiti je mogoče vse, konsonance in disonance, diatonične in kromatične lestvice, če le imajo funkcijo v skladateljevii zamisli«. Izogibaj se je konformizmu in cenil izvirnost. Njegove skladbe so izredno ritmično bogate; pogosto sta prisotna poliritem in polimetrija, kontrapunkt pa je bil za Vrabca nepogrešljiva, skoraj vsakodnevna vaja. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam slovenskih violinistov]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vrabec, Ubald}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] bcged26ap7c5f2siqj8yuqwmm0hvjg3 0 81999 6709787 6709450 2026-07-11T16:03:26Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v pikčasti majici */ 6709787 wikitext text/x-wiki [[Slika:Polkadotjersey-pin.jpg|thumb|right|250px|pikčasta majica]] '''Pikčasta majica''' ({{jezik-fr|maillot à pois rouge}}) je na kolesarski dirki [[Tour de France]] dres, ki ga nosi najboljši hribolazec dirke. Kolesarji, ki prvi prevozijo vzpon, so nagrajeni s točkami. Vzponi so glede na težavnost (strmina in dolžina) razdeljeni v 4 kategorije (vzpon 1. kategorije je najzahtevnejši). Peto kategorijo, imenovano ''Hors catégorie'' (izven kategorije), predstavljajo najtežji vzponi. Od leta [[Tour de France 2004|2004]], ko so bila pravila spremenjena, prvi [[kolesar]], ki pride na vrh vzpona 4. kategorije, prejme 3 točke, prvi na vrhu vzpona ''Hors catégorie'' pa jih dobi 20. Pri vzponu 4. kategorije točke prejmejo samo prvi trije kolesarji, medtem ko vzpon ''Hors catégorie'' nagradi prvih 10. Če je zadnji vzpon v etapi vsaj 2. kategorije, se dobljene točke podvojijo. [[Slika:TDF14341 alaphilippe (43769470491).jpg|thumb|right|250px|[[Julian Alaphilippe]] v pikčasti majici leta [[Tour de France 2018|2018]]]] Najboljše hribolazce sicer nagrajujejo od leta [[Tour de France 1933|1933]], pikčasti dres pa je bil uveden leta [[Tour de France 1975|1975]]. Barve majice, ki so se ujemale s priljubljenim izdelkom, je določil takratni sponzor ''Poulain Chocolate''. Enake barve je za majico hribolazca prevzelo tudi nekaj drugih kolesarskih dirk. == Pretekli nosilci pikčaste majice na Touru == === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" !# !Ime !Država !Št. zmag !Leto |- |1 || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} ||align=center| 7 ||align=right| [[Tour de France 1994|1994]], [[Tour de France 1995|1995]], [[Tour de France 1996|1996]], [[Tour de France 1997|1997]], [[Tour de France 1999|1999]], [[Tour de France 2003|2003]], [[Tour de France 2004|2004]] |- |rowspan=2| 2 || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1954|1954]], [[Tour de France 1958|1958]], [[Tour de France 1959|1959]], [[Tour de France 1962|1962]], [[Tour de France 1963|1963]], [[Tour de France 1964|1964]] |- | [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1971|1971]], [[Tour de France 1972|1972]], [[Tour de France 1975|1975]], [[Tour de France 1977|1977]], [[Tour de France 1981|1981]], [[Tour de France 1983|1983]] |- |rowspan=2|4 || [[Julio Jiménez]] || {{ESP}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 1965|1965]], [[Tour de France 1966|1966]], [[Tour de France 1967|1967]] |- | [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 2020|2020]], [[Tour de France 2021|2021]], [[Tour de France 2025|2025]] |- |rowspan=12| 6 || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1935|1935]], [[Tour de France 1937|1937]] |- | [[Gino Bartali]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1938|1938]], [[Tour de France 1948|1948]] |- | [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1949|1949]], [[Tour de France 1952|1952]] |- | [[Charly Gaul]] || {{LUX}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1955|1955]], [[Tour de France 1956|1956]] |- | [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1960|1960]], [[Tour de France 1961|1961]] |- | [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1969|1969]], [[Tour de France 1970|1970]] |- | [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || {{COL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1985|1985]], [[Tour de France 1987|1987]] |- | [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1991|1991]], [[Tour de France 1992|1992]] |- | [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2001|2001]], [[Tour de France 2002|2002]] |- | [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] || {{DEN}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2005|2005]], [[Tour de France 2006|2006]] |- | [[Rafał Majka]] || {{POL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2014|2014]], [[Tour de France 2016|2016]] |} === Vsi dosedanji zmagovalci === {| class="wikitable" !Leto !Ime !Država |- | [[Dirka po Franciji 2025|2025]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2024|2024]] || [[Richard Carapaz]] || {{ECU}} |- | [[Dirka po Franciji 2023|2023]] || [[Giulio Ciccone]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 2022|2022]] || [[Jonas Vingegaard]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2021|2021]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2020|2020]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2019|2019]] || [[Romain Bardet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2018|2018]] || [[Julian Alaphilippe]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2017|2017]] || [[Warren Barguil]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2016|2016]] || [[Rafał Majka]] || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2015|2015]] || [[Chris Froome]] || {{UK}} |- | [[Dirka po Franciji 2014|2014]] || Rafał Majka || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2013|2013]] || [[Nairo Quintana]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2012|2012]] || [[Thomas Voeckler]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2011|2011]] || [[Samuel Sánchez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2010|2010]] || [[Anthony Charteau]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2009|2009]] || <s>[[Franco Pellizotti]]</s> [[Egoi Martínez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2008|2008]] || <s>[[Bernhard Kohl]]</s> [[Carlos Sastre]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2007|2007]] || [[Mauricio Soler]]|| {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2006|2006]] || [[Michael Rasmussen]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2005|2005]] || Michael Rasmussen || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2004|2004]] || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2003|2003]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2002|2002]] || [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2001|2001]] || Laurent Jalabert || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2000|1900]] || [[Santiago Botero]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1999|1999]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1998|1900]] || [[Christophe Rinero]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1997|1997]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1996|1996]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1995|1995]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1994|1994]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1993|1993]] || [[Tony Rominger]] || {{SUI}} |- | [[Dirka po Franciji 1992|1992]] || [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1991|1991]] || Claudio Chiappucci || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1990|1990]] || [[Thierry Claveyrolat]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1989|1989]] || [[Gert-Jan Theunisse]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1988|1988]] || [[Steven Rooks]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1987|1987]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1986|1986]] || [[Bernard Hinault]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1985|1985]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1984|1984]] || [[Robert Millar]] || {{GBR}} |- | [[Dirka po Franciji 1983|1983]] || [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1982|1982]] || [[Bernard Vallet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1981|1981]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1980|1980]] || [[Raymond Martin]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1979|1979]] || [[Giovanni Battaglin]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1978|1978]] || [[Mariano Martinez]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1977|1977]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1976|1976]] || [[Giancarlo Bellini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1975|1975]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1974|1974]] || [[Domingo Perureña]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1973|1973]] || [[Pedro Torres]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1972|1972]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1971|1971]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1970|1970]] || [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1969|1969]] || Eddy Merckx || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1968|1900]] || [[Aurelio Gonzalez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1967|1967]] || [[Julio Jimenez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1966|1966]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1965|1965]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1964|1964]] || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1963|1963]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1962|1962]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1961|1900]] || [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1960|1960]] || Imerio Massignan || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1959|1959]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1958|1958]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1957|1957]] || [[Gastone Nencini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1956|1956]] || [[Charly Gaul]] || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1955|1955]] || Charly Gaul || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1954|1954]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1953|1953]] || [[Jésus Lorono]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1952|1952]] || [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1951|1951]] || [[Raphaêl Géminiani]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1950|1950]] || [[Louison Bobet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1949|1949]] || Fausto Coppi || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1948|1948]] || [[Gino Bartali]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1947|1947]] || [[Pierre Brambilla]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1939|1939]] || [[Sylvere Maes]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1938|1938]] || Gino Bartali || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1937|1937]] || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1936|1936]] || [[Julian Berrendero]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] || Felicien Vervaecke || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1934|1934]] || [[René Vietto]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1933|1933]] || [[Vicente Trueba]] || {{ESP}} |} ===Število dni v pikčasti majici=== Posebna razvrstitev za gorske cilje obstaja že od leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]]. Pikčasto majico pa so uvedli šele leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni !scope=col|Etape |- !scope=row width=200px|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] |align=center width=80px|96 |align=center width=80px|96 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] |align=center|81 |align=center|94 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] |align=center|74 |align=center|77 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jimenez (kolesar)|Julio Jimenez]] |align=center|40 |align=center|43 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center|36 |align=center|40 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Félicien Vervaecke]] |align=center|33 |align=center|48 |- |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|30 |align=center|30 |- !scope=row|{{flagicon|DEN}} [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] |align=center|27 |align=center|27 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] |align=center|26 |align=center|30 |- ! scope="row" |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] | align="center" |26 | align="center" |27 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] |align=center|25 |align=center|30 |- !scope=row|{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] |align=center|25 |align=center|26 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |align=center|24 |align=center|24 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|22 |align=center|23 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Vallet]] |align=center|20 |align=center|21 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Vicente Trueba]] |align=center|20 |align=center|20 |- !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] |align=center|20 |align=center|20 |} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|Pikčasta majica]] i9sckq5xnyxtwil0zbj5n4m0tbklx8p 0 82013 6709784 6709449 2026-07-11T16:03:04Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v rumeni majici */ 6709784 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gele Trui Cancellara 2015 - voorkant.jpg|thumb|200px|Rumena majica iz [[Dirka po Franciji|leta 2015]]]] '''Rumena majica''' ({{jezik-fr|maillot jaune}}) je dres, ki ga nosi trenutno vodilni [[kolesar]] na več [[dirka]]h, posebej znana je [[Tour de France]], od koder ime tudi izvira. Skupno vodilni kolesar je kolesar, ki ima najkrajši čas skupne dirke z odštetimi bonusi in prištetimi kazenskimi pribitki. Zato je teoretično tudi možno, da skupni zmagovalec dirke prvič obleče rumeno majico šele po zadnji etapi, torej po koncu dirke. To se je na [[Tour de France]] zgodilo že v treh primerih, leta 1947 in leta 1968 in 2020. S časovnimi bonusi se nagradi najhitrejše v etapi in v določenih šprintih med etapo. Tako določanje skupnega vodilnega je uvedel ustanovitelj [[Tour de France]] [[Henri Desgrange]] med samo dirko leta 1919; prvi nosilec rumene majice je postal Francoz [[Eugène Christophe]]. Rumena barva je bila izbrana da bi predstavljala rumeni časopisni papir glavnega sponzorja, časopisa ''L'Auto'' (kasneje ''L'Équipe''). Majica je bila opremljena tudi z začetnicama »HD« (Henri Desgrange), ki so ju leta 1984 umaknili in prepustili prostor sponzorjem , leta 2003, ob stoletnici dirke pa sta bili ponovno uvedeni. 6. septembra 2020 je na [[Dirka po Franciji 2020|Dirki po Franciji]] [[Primož Roglič]] kot prvi Slovenec osvojil rumeno majico.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/ce-smo-ze-morali-izgubiti-rumeno-majico-je-dobro-da-jo-je-dobil-slovenec-533634|title="Če smo že morali izgubiti rumeno majico, je dobro, da jo je dobil Slovenec"|publisher=Siol.net|date=7. september 2020|accessdate=8. septembra 2020}}</ref> ==Statistika== ===Število dni v rumeni majici=== Skupna razvrstitev obstaja že od prve izvedbe leta [[Dirka po Franciji 1903|1903]]. Rumeno majico pa so uvedli leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|# !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni |- |align=center|1. !scope=row width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center width=45px|96 |- |align=center|2. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|75 |- |align=center|3. !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=center|60 |- |align=center|4. !scope=row|{{flagicon|UK}} [[Chris Froome]] |align=center|59 |- |align=center|5. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|58 |- |align=center|6. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |align=center|50 |- |align=center|7. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Antonin Magne]] |align=center|38 |- |align=center|8. !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|37 |- |align=center| !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Thys]] |align=center|37 |- |align=center|10. !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[André Leducq]] |align=center|37 |- | colspan=3|'''...............''' |- |align=center|58. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |align=center|11 |} ==Reference== {{refsez}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[en:Yellow jersey statistics]] mnaubphdi8ir7r01xt869092nctsvcu 0 82455 6710083 6496668 2026-07-12T11:24:27Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ +1 6710083 wikitext text/x-wiki '''Černe''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|68. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.554 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Černe]] (*1950), geograf, univ. profesor * [[Anton Černe]] (1813—1891), kmet, politik in publicist * [[Anton Černe (1879|Anton Černe]] (1879—1967), surdopedagog *Anton Černe - Zvone, patizanski poveljnik *[[Boštjan Černe]] (*1964), orglar (restarvator orgel) *[[Damjan Černe]], arhitekt * [[Damjana Černe]] (*1958), igralka * [[Danijel Černe]] - Mystica (*1966), glasbenik, kitarist, skladatelj ... * [[Darko Černe]] (*1962), farmacevt, klinični biokemik, univ. prof. * [[Dušan Černe]] (1916—1975), narodnopolitični delavec, protifašist in zamejski časnikar * [[Eva Černe]] [[Avbelj]] (*1989), pevka zabavne glasbe in oprerni sopran * [[Franc Černe]], več oseb * [[France Černe]] (1923—2012), ekonomist, univerzitetni profesor, publicist * [[Gašper Černe]] (*2004), nogometaš * [[Igor Černe]] (*1985), veslač * [[Ikara Černe]], kiparka * [[Ines černe|Ines Černe]] (*1962), rokometašica *[[Ivanka Černe]] (r. Mirović) (1929—2021), veterinarka * [[Iztok Černe]], glasbenik, "režiser zvoka" * [[Jakob Černe]] (1883—1948), slovenski duhovnik v ZDA * [[Janez Černe]] (*1982), gospodarstvenik, politik, režiser * [[Jernej Černe]] (1857—1906), čebelar *[[Katarina Černe]], dramaturginja, dramatičarka * [[Krištof Černe]] (1746—1793), misijonar in popotnik po Egiptu * [[Mara Černe]], igralka, prevajalka *[[Marija Serafina Černe]] (1908—1977), šolska sestra, misijonarka v Paragvaju in Argentini * [[Marijan Černe]] (1921—?), kipar in slikar samouk, literat (Trst) * [[Marko Černe]], kajakaš *[[Matej Černe]] (*1987), ekonomist, izr. prof. * [[Mihaela Černe]] (1939—2009), agronomka, strok. za gojenje vrtnin, žlahtniteljica * [[Mina Černe]], zgodovinarka? * [[Miran Černe]] (*1963), matematik, univ. prof. * [[Peter Černe]] (1931—2012), kipar; v mladosti atlet (tekač) *[[Petra Černe Oven]], grafična oblikovalka, tipografka, prof. ALUO * [[Primož Černe]], jadralec *[[Rok Černe]], gozdar, stromkovnjak za prostoživeče živali * [[Simona Korenjak-Černe]] (*1964), statističarka * [[Slavko Černe]], atletski trener * [[Stanislav Černe]] (1907—1982), tigrovec, borec NOB, politični delavec * [[Tanita Kaja Černe]], umetnostna kotalkatrica * [[Tea Černe]], zgodovinarka, muzealka * [[Teja Černe]] (*1984), jadralka * [[Toja Černe]] Ellison (*1993), lokostrelka * [[Urška P. Černe]] (*1971), piosateljica in prevajalka, literarna organizatorka * [[Valentin Černe]] (1731—1798), čebelar, rejec konj in sadjar * [[Vid Černe]] (1926—2019), kulturni, turistični in športni (smučarski) delavec, domoznanec, publicist ([[Kranjska gora]]) * [[Vidojka Černe]] (*1946), industrijska oblikovalka * [[Vladimir Černe]] (1904—1961), gospodarski matematik, pedagog * Vladimir Černe (1935—2013), župan Radovljice * [[Vlado Černe]], fagotist * [[Zvone Černe]] (1927—2007), tekstilec, gospodarstvenik == Glej tudi == * priimke [[Črne]], [[Černej]], [[Černelč]], [[Černet]], [[Černetič]], [[Černič]], [[Černigoj]], [[Črnič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Černe}} {{Priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ojffguy0gzvxoh3rm4ssnjvnuo0wlp7 0 94205 6709719 6693320 2026-07-11T14:24:22Z Upwinxp 126544 boljša fotografija 6709719 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Polica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Polica |slika=Dji fly 20240901 182830 272 1725208159771 photo optimized.jpg | latd = 45 |latm = 58 |lats = 56 |latNS = N | longd = 14 |longm = 42 |longs = 7 |longEW = E |regija=Osrednjeslovenska regija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Grosuplje |povrsina=3,92 |nadmorska=453,9 |prebivalstvo=964 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |postna=1290 |posta=Grosuplje |najdisi=Polica,+Grosuplje |geopedia=#L410_T13_F10095018_b4 }} '''Polica''' je [[naselje]] z okoli 900 prebivalci in središče istoimenske [[Krajevna skupnost Polica|krajevne skupnosti]] v občini [[Grosuplje]]. Leži 463 m nad morjem na gričevnati pokrajini ob severnem kraku [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] (Ljubljana–Novo mesto). Avtocesta deli [[vas]] na dva dela: nad starim jedrom vasi je Hrib, kjer stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Jakoba, v zadnjih desetletjih pa je nastal na drugi strani avtoceste novejši del vasi. Okolica Police je gričevnata, doline in bregovi so pokriti z gozdovi, na položnih gričih se sončijo vasice. Najbližje prometnim povezavam ležijo [[Mala Stara vas]] (370 m nadmorske višine), [[Velika Stara vas]] (380 m), [[Gradišče, Grosuplje|Gradišče]] (390 m) ter Polica (463 m), bolj skrite pa so vasi [[Troščine]] (430 m), [[Kožljevec]] (440 m) in [[Blečji vrh]] (546 m). Vse te vasice spadajo v [[občina Grosuplje|občino Grosuplje]] in KS Polica, v cerkvenem pogledu pa pod [[Župnija Polica|župnijo Polica]]. [[Slika:Polica cerkev.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Jakoba]] Danes v vasi ne prevladujejo kmetje, temveč se večina prebivalcev vozi na delo v [[Grosuplje]] in v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Vas premore nekaj obrtnih delavnic, gasilsko društvo, športno društvo in podružnično osnovno šolo. V okolici narašča število priseljenih krajanov. Polica je v listinah prvič omenjena leta [[1301]] v zvezi s [[Stiški samostan|stiškim samostanom]] in popolnoma jasno leta [[1372]] z omembo »ad s. Jacobum in Pollitz«. Bližnja in daljna okolica Police je bila poseljena v [[Rimski imperij|rimskih]], del celo že v predrimskih časih. Poselitev ožjega poliškega prostora iz rimskih časov je evidentirana vsaj na treh krajih, ni pa še raziskana. Rimske izkopanine se pojavljajo skoraj v vsaki bližnji vasi, v [[Šmarje|Šmarju]] so blizu cerkve, pa tudi drugod našli vrsto grobov. Rimljani so bili navzoči v Grosuplju, [[Višnja Gora|Višnji Gori]], [[Stična|Stični]], [[Šentvid pri Stični|Šentvidu]]... Življenje v tem času pa se je razvilo tudi izven dolinskega sveta: na [[Prostava|Pristavi]], [[Ilova gora|Ilovi gori]], [[Blečji vrh|Blečjem vrhu]], Polici, v [[Žalna|Žalni]], nadaljnje v [[Zgornje Duplice|Zgornjih Duplicah]] in v Veliki stari vasi. V neposredni bližini Police so na griču ob deželni cesti Polica - Stara vas dobro vidni ostanki predrimske utrdbe. Bližnji zaselek se še danes imenuje Gradišče in je od župnijske cerkve oddaljen manj kot 500 metrov. Utrdbo so pozneje uporabljali Rimljani, saj je v dolini pod gričem tekla pomembna cestna poveza, ki je vodila iz [[Oglej]]a (Aquileia) preko Ljubljane (Emona) in Višnje gore naprej do [[Sisak|Siska]] (Siscia). Z utrdbe na griču je bilo mogoče zelo dobro varovanje cestne povezave. Za časa [[Turški vpadi|turških vpadov]] so okoličani utrdbo preuredili v [[Tabor (utrdba)|tabor]], čigar ostanki so ohranjeni. Po koncu turških vpadov so Poličani uporabili kamenje utrjenega tabora za igradnjo nove cerkve v svoji vasi, današnje poliške cerkve. Pokrajina okrog Police je bila zelo primerna za poselitev že v starem veku, sama vas pa leži preblizu omenjene cestne povezave med [[Padska nižina|Padsko]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], kar je bil verjetno glavni vzrok, da je bila poseljena pozneje kot pa okoliški, bolj skriti kraji. Bližnji okoličani so poselili Polico v večji meri najpozneje po prekinitvi madžarskih vpadov v rodovitno Padsko nižino. Ti, še poganski nomadi, so namreč v letih od [[898]] do [[955]] približno tridesetkrat prešli ozemlje sedanje [[Slovenija|Slovenije]] po že omenjeni cestni povezavi. Polica je verjetno postala zaselek nekaj hiš med letoma [[950]] in [[1000]], po prekinitvi madžarskih vpadov, nastala je torej v času, ko so bili pisani [[Brižinski spomeniki]]. Poličani in okoličani molitvenih obrazcev niso več potrebovali, saj so bili že 100 let kristjani, vseeno pa so vsaj delno še živeli po svojih starih šegah in običajih. Polica je imela ugodno lego, ki je privabljala posameznike, ki so se priseljevali kot posledica naravnega prirastka prebivalstva. Kmalu po nastanku zaselka se je v tem območju začel močneje uveljavljati novi [[fevdalni red]]. Polica je postala [[huba|hubna vas]], Poličani in okoličani pa po uvedbi fevdalnega reda podložniki različnim zemljiškim gospodom. Uvedeno je bilo triletno [[kolobarjenje]] namesto starega [[požigalništvo|požigalništva]], v 11. stoletju sta se uveljavila železni [[plug]], ki je zemljo obračal, namesto lesenega [[Ralo|rala]], ki je zemljo predvsem rahljal, in [[kosa]] namesto manj priročnega [[srp]]a. Polica z okolico je bila v večini poseljena do leta [[1500]], v stiških [[urbar]]jih izkazuje vas v tem času 13 kmetij, v naslednjih stoletjih se je zaselek širil in dosegel okrog leta [[1800]] 26 hišnih številk, od katerih pa so bile nekatere že kajže, leta [[2006]] pa je imela Polica približno 150 hišnih številk. Večina kmetij je bila dolga stoletja podložna [[Stiški samostan|stiški opatiji]], nekatere zemljiškemu gospodu [[Grad Boštanj (Weissenstein)|graščine Boštanj]] (Weissenstein), ki je bil med podložniki na slabem glasu, ostanek pa pražupniji Šmarje. Na poselitvenem prostoru Police v preteklosti ni bilo slovanskih [[kosez]]ov in drugih svobodnjakov, poznejše župnijske matične knjige jih ne omenjajo. ==Viri== * Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, 2. del, zal. Kmečka knjiga, Ljubljana, 1955 * Jože M. Grebenc: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135, zal. Samostan Stična, 1973 * Metod Mikuž: Topografija stiške zemlje, doneski k zgodovini stiške opatije; doktorska disertacija, Ljubljana, 1946 (94 strani). {{COBISS|id=43463937}} * Stane Mikuž: Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, zal. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1978 (487 strani) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Grosuplje}} [[Kategorija:Naselja Občine Grosuplje]] smctmecpjug9utso1yq39s97o021qgx 0 95073 6709976 6554864 2026-07-12T06:01:02Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6709976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | Ženska [[Gimnastika na poletnih olimpijskih igrah|artistična gimnastika]]}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]|Mnogoboj}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]|Preskok}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]|Gred}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Mnogoboj}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Preskok}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Dvovišinska bradlja}} {{Zlata medalja |[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Parter}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1960|Rim 1960]]|Moštveno}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]|Moštveno}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Moštveno}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1968|C. de México 1968]]|Gred}} }} '''Věra Čáslavská''', [[Čehi|češka]] [[telovadka]], * [[3. maj]] [[1942]], [[Praga]], † [[30. avgust]] [[2016]], Praga. Čáslavská je ena najuspešnejših telovadk vseh časov, saj je na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] osvojila sedem zlatih medalj in štiri srebrne medalje, na [[Svetovno prvenstvo v artistični gimnastiki|svetovnih prvenstvih]] štiri zlate, pet srebrnih in eno bronasto medaljo, na [[Evropsko prvenstvo v artistični gimnastiki|evropskih prvenstvih]] pa enajst zlatih ter po eno srebrno in bronasto medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam čeških telovadcev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Věra Čáslavská}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o telovadcu}} {{DEFAULTSORT:Čáslavská, Věra}} [[Kategorija:Češki telovadci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češkoslovaško]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Češkoslovaško]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Češkoslovaško]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1960]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Telovadci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni gimnastični hram slavnih]] 5aqaerbo35r9pzt6rn3eiw6vg4xuya3 0 97960 6709716 6654636 2026-07-11T14:18:17Z Upwinxp 126544 +slika 6709716 wikitext text/x-wiki {{zapomen|Radensko polje pri Radencih|Radensko polje, Radenci}} [[Slika:DJI 0202-06.jpg|sličica|Pogled na Radensko polje]] '''Radensko polje''' je [[kraško polje]] na severnem robu dolenjskega [[kras]]a, južno od kraja [[Grosuplje]]. Prepoznano je tako za naravoslovno kot kulturnozgodovinsko bogato območje [[Slovenija|Slovenije]]; zaradi svojega [[ekologija|ekološkega]] pomena je predvideno za [[krajinski park]] ter vključeno v [[Evropska unija|evropski]] program [[Natura 2000]]. Polje je pridobilo svoje ime po prebivalcih tamkajšnjih krajev [[Velika Račna|Velika]] in [[Mala Račna]], ki se imenujejo Radenci. Raziskovalci so v večji meri pričeli z odkrivanjem značilnosti tega kraškega polja po dograditvi [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|kočevske železnice]] 1893. leta. Zlasti je bilo v tem času odkritih in nekoliko tudi raziskanih več [[kraška jama|kraških jam]] na [[Ribnica|ribniško]]-[[Kočevje|kočevskem]] krasu; eden izmed pionirjev je bil [[Pavle Kunaver|Pavel Kunaver]] s svojimi zapiski iz leta 1922, pa tudi naravoslovni fotografi [[Bogumil Brinšek]], [[Josip Kunaver]] ter [[Ivan Tavčar]]. Geografa [[Drago Meze]] ter [[Ivan Gams]] pa sta področje še podrobneje popisala v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], in sicer prvi v letu 1977 in drugi 1986. [[Botanika|Botanične]] prvine polja je preiskal leta 1991 [[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]]. Zadnjo večjo raziskavo pa je leta 2000 opravil ''Center za kartografijo favne in flore'' po naročilu občine. == Geografija == [[Slika:Radensko polje.jpg|sličica|Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi.]] Radensko polje ima [[Dinarsko gorstvo|dinarsko]] [[slemenitev]]; dolgo je približno 4 in široko 1 kilometer, njegova skupna površina pa znaša 4&nbsp;km². Kraško polje leži na nadmorski višini 324 metrov. Ima skledasto obliko z izravnanim dnom ter izrazito višjim obrobjem, vode pa z njega odtekajo v kraško podzemlje. Prisotna je tudi množica drugih kraških pojavov, kot so [[kraški izvir|izviri]], [[ponor in požiralnik|ponori]] in [[ponor in požiralnik|estavele]]. Polje napajajo trije ločeni vodotoki, izmed katerih prvi, reka [[Dobravka]], priteče z nekraškega površja, medtem ko sta [[Zelenka]] in [[Šica]] pravi kraški reki. Sredi polja se 70 metrov nad ravnino dviguje [[dolomit]]ni [[osamelec]] (gorica ali hum) [[Kopanj]], ki se dviga nad vasjo [[Velika Račna]]. Dno polja je prekrito s 5 do 10 metrov debelimi nanosi [[glina|gline]], ki leži na zelo čistih [[jura|jurskih]] [[apnenec|apnencih]]. Le posamezne zaplate površja sestojijo iz [[trias]]nih, bolj ali manj vododržnih dolomitov. V [[ledena doba|pleistocenu]] oziroma zadnji ledeni dobi je bilo Radensko polje [[jezero]], voda je tako odtekala v kraško podzemlje skozi danes suhe ponorne jame višje na pobočjih ob robu območja; Kopanj je bil v tistem času otok. [[Slika:Radensko polje 03.jpg|sličica|Na bregu rečice Šice]] [[Hidrologija|Hidrologijo]] območja sestavljajo zlasti tri reke. [[Reka]] [[Dobravka]] je nadaljevanje dveh nekraških [[potok]]ov [[Grosupeljščica|Grosupeljščice]] in Podlomščice; vije se slab kilometer preko kraškega polja ter nato ponikne. Obe pravi kraški reki, [[Zelenka]] in [[Šica]], izvirata v kraških izvirih na robu ter prečkata Radensko polje od zahoda proti vzhodu. Zelenka se preko polja vije 2 kilometra ter v sušnih obdobjih presahne. Šica pa izvira v dveh izvirih ter s svojimi okljuki napravi 3 kilometre dolgo pot. Ob visokih vodah se vsi trije tokovi polja združijo ter odtekajo v Zatočne jame v jugovzhodnem kotu, v nekaterih primerih, ko odtok ni dovolj hiter, pa nastane [[kraško jezero]], ki sega vse do prvih hiš v vasi [[Velika Račna]]. Večkrat povzroči poplavo ceste, ki območje povezuje z [[Grosuplje|Grosupljem]], 24. oktobra 1993 pa je tri tedne trajajoča visoka voda poplavila gasilski dom v Veliki Račni. Vse vodovje, ki ponika na vzhodnih robovih polja, zatem podzemno potuje do izvirov reke [[Krka|Krke]], ki so po zračni liniji oddaljeni okoli 5 kilometrov. Ker te vode del leta prekrivajo potencialno kmetijsko uporabne površine, so bile na oba ponorna vhoda v Zatočno jamo nameščene prepreke, ki naj bi zadrževale vejevje in druge ovire ter s tem omogočale hitrejše ponikanje voda. Kasnejše študije kraške hidrologije pa so pokazale, da so bistveni dejavnik pri hitrosti odtekanja skozi ponore ožine v jamskih globinah, ki so človeku nedostopne. {| | [[Slika:Radensko polje 05.jpg|sličica|levo|Zatočna jama]] || [[Slika:Radensko polje 04.jpg|sličica|levo|V Lazarjevi jami]] |} [[Slika:Estavela radensko polje.jpg|sličica|Retje (estavela) na Radenskem polju]] Radensko polje premore več [[ponor in požiralnik|estavel]], lokalno imenovanih ''retja'' (derivat besede »vretje«). Največji izmed teh sta retji ''Srednjice'' in ''Kote''. Drugi značilen pojav tega kraškega polja so kotanje, imenovane močila, v katerih se zadržuje voda skozi vse leto; pomembna je za življenje vodnih rastlin in živali, pa tudi kot vodna zaloga za preostali živalski svet v času siceršnje suše. == Rastlinstvo in živalstvo == Na Radenskem polju obstaja več [[habitat]]ov, izmed katerih so nekateri evropskega pomena. Pretežno je teren zaznamovan s [[travišče|travišči]], sem in tja pa je opaziti zaplato [[gozd]]a ali [[grmovnica|grmičevja]]. Slednje je zlasti bujno ob strugah rek, tako kot tudi [[šašje]] in ločje. Med spomladansko cvetje se uvrščajo [[barjanska vijolica]], [[močvirski tulipan|močvirska logarica]], [[poletna kronica]], [[prstasta kukavica]] ter ogrožena [[močvirska kukavica]]. Zmanjšuje se število primerkov zaenkrat še prisotnih [[močvirski ušivec|močvirskega ušivca]] in [[močvirski svišč|močvirskega svišča]], vsled gnojenja pa sta v zadnjem desetletju že izginili [[srednja rosika]] ter [[bela kljunka]]. Področje je tudi domovanje [[močvirski petoprstnik|močvirskega petoprstnika]] ter [[trilistni mrzličnik|trilistnega mrzličnika]], sicer pa se na nekoliko bolj sušnih vresavah skrivajo tudi manj vlagoljubne rastline. Razmeroma temeljito so lokalno [[živali|favno]] raziskali strokovnjaki ''Centra za kartografijo favne in flore''. Zabeležili so 27 vrst [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]], od teh 5 vrst ogroženih. Kačje pastirje gre iskati na prvem mestu na območjih počasi tekoče vode. Dnevni [[metulji]] štejejo 68 vrst predstavnikov, izmed katerih 14 vrst velja za ogrožene. Ekološki pomen polja pa osvetljuje dejstvo, da 12 od skupno 19 vrst [[Dvoživke|dvoživk]] Slovenije živi tudi na Radenskem polju. Nekatere izmed teh so vsako pomlad, ko preko lokalne ceste potujejo do svojih [[mrest]]išč, podvržene množičnemu poboju zaradi avtomobilov. Popisanih je tudi 78 vrst [[ptiči|ptic]], ki si tu ustvarjajo svoja gnezda, ter še dve vrsti, ki se na področju polja le zadržujeta; na rdeči seznam ogroženih vrst jih je uvrščenih 24. Ogroženo [[evrazijska vidra|vidro]] je sem ter tja opaziti le preko severnih robov polja. == Kulturna dediščina == [[Slika:Radensko polje 02.jpg|sličica|Kopanj]] [[Slika:Boštanjski grad.jpg|sličica|Grad Boštanj]] Takoj pri vhodu v Radensko polje s severa je videti [[srednji vek|srednjeveški]] [[Grad Boštanj (Weissenstein)|boštanjski grad]] oziroma njegove razvaline. Nekoliko bolj vzdrževana je podružnična [[cerkev svetega Martina, Mlačevo|cerkev Svetega Martina]] ob vznožju griča z gradom. Osamelec [[Kopanj]], ki premore strateško lego in je vsled tega nekdaj, tako v [[prazgodovina|prazgodovini]] kot v času [[turški vpadi|turških vpadov]], varoval prebivalce krajev, je danes priljubljena izletniška in kulturna točka. V leto [[1433]] sega najstarejši znani zapis o [[Sveta Marija|Marijini]] cerkvi, ki označuje vrh griča. Njen kaplan je bil med drugim v [[19. stoletje|19. stoletju]] stric [[Slovenci|slovenskega]] pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] [[Jožef Prešeren]]. Na vzpetino pa je postavljena tudi grosupeljska podružnična osnovna šola, delujoča od leta 1865. Severno pobočje Kopanja je mesto izvira ''Marijinega studenčka'', ki naj bi imel po ljudskem prepričanju nadnaravne moči. Studenec naj bi presahnil le v času velikih katastrof (npr. med 2. svetovno vojno). Tudi vas, ki leži ob vznožju hriba, [[Velika Račna]], je kulturnozgodovinsko zaznamovana, in sicer z veliko [[barok|baročno]] kapelo, ki je nastala pod upravo [[Grad Čušperk|gradu Čušperk]]. == Glej tudi == * [[kraško polje]] * [[Grosupeljsko polje]] *[[Žalnsko polje]] == Zunanje povezave == * {{commonscat-inline|Račna Karst Field|Radensko polje}} * [http://www.radenskopolje.si/ Info center Grajski vrt Boštanj, Radensko polje] {{koord|45|54|35|N|14|41|15|E|region:SI_type:landmark_dim:4800|display=title}} [[Kategorija:Kraška polja v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Grosuplje]] s90gbdwakjpkynld5ms0z1lm7fx015o 0 98146 6709805 6692196 2026-07-11T16:31:22Z Upwinxp 126544 polena fotografija 6709805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Podkraj |geopedia=#L410_T13_F10084326_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 50.31 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 39.93 |longEW = E |najdisi=Podkraj,+Col |slika=Podkraj (julijska).jpg |povrsina=19,52 |prebivalstvo=434 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=808,2 |postna=5273 |posta=Col |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Podkraj''' je [[naselje]] nad [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in leži na stiku [[Kras (območje)|kraških]] planot [[Trnovski gozd]], [[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušice]] na nadmorski višini 800 m. Poleg strnjenega naselja Podkraj zajema še odmaknjene zaselke Trševje, Srebote in Hrušico. Leži na cesti 621 [[Col, Ajdovščina|Col]]–[[Kalce, Logatec|Kalce]] in spada pod [[Občina Ajdovščina|občino Ajdovščina]]. V [[krajevna skupnost|krajevno skupnost]] Podkraj spadajo še vasi [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]], [[Bela, Ajdovščina|Bela]] in [[Vodice, Ajdovščina|Vodice]]. Celotna krajevna skupnost šteje okoli 700 ljudi. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 406 (99,2 %) * Neznano: 3 == Kultura, Zgodovina == V središču vasi stoji cerkev sv. Marjete z gotskim prezbiterijem ter podružnična [[osnovna šola]], ki je bila obnovljena leta 1994. Skozi Podkraj je vodila rimska cesta med tedanjima Aquileio ([[Oglej]]) in [[Emona|Emono]] ([[Ljubljana]]). Na najvišji točki rimske ceste na Hrušici (858 m) je stala rimska utrdba [[Ad Pirum]]. Od 1. stoletja dalje je bila tu poštna postaja, od 2. stoletja dalje pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila tu zgrajena močna utrdba. Ohranjeni so ostanki utrdbe in obzidja. Tu je tudi ostanek kapele ene prvih krščanskih cerkev nasploh. V Podkraju je bil leta 1919 rojen znan slovenski [[fotograf]] [[Edi Šelhaus]]. == Zanimivosti, gostinstvo, turizem == V središču Podkraja je okrepčevalnica Likar, v bližnji Hrušici zraven ostankov rimskega obzidja in utrdbe pa gostilna Stara pošta. Skozi Podkraj vodi [[transverzala]] oz. [[slovenska planinska pot]]. Podkraj je izhodišče za pot k [[Vojkova koča na Nanosu|Vojkovi koči na Nanosu]] in k [[Pirnatova koča na Javorniku|Pirnatovi koči na Javornik]], poleg tega pa so urejene in označene tudi planinske poti na bližnjo Križno goro in Sveti duh. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Podkraj, Ajdovščina}} {{Ajdovščina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] i5bbn88xz8g0khoxgcta0v3asznxv1u 0 103124 6709741 6694795 2026-07-11T14:41:57Z Linum automatissimum 237767 Loška Dolina → Loška dolina 6709741 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Klance}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088534_b4 | latd = 45 |latm = 43 |lats = 23.73 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 56.68 |longEW = E |najdisi=Klance |slika=Klance1.jpg |povrsina=1,06 |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=693 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Klance''' so majhno gručasto [[naselje]] v [[občina Loška dolina|Občini Loška dolina]]. Nahajajo se na prevalu med Stražiščem (814 m) in Devinom (792 m), nad cesto ki vodi iz [[Gorenje Jezero]] v [[Dane, Loška dolina|Dane]]. Do leta [[1986]] je bil to zaselek Dan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLANCE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2475 |title=Klance |accessdate=16. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303210415/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLANCE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2475 |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je imelo naselje 17 prebivalcev. V gozdu nad vasjo stoji podružnična [[cerkev svetega Pankracija, Klance|cerkev svetega Pankracija]], prvič omenjena leta [[1526]]. [[Prezbiterij]] je iz druge polovice [[17. stoletje|17. stoletja]]. Glavni oltar je izdelal podobar L. Bajc iz [[Cerknica|Cerknice]] leta [[1895]]. Desni stranski oltar je [[rokoko]]jsko rezbarsko delo iz poznega [[18. stoletje|18. stoletja]]. Levi stranski oltar je iz začetka 18. stoletja. Zvonik je na preslico. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Iz Babnega Polja do Goričic]] {{Loška dolina}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1986]] sqsnmylj4x6xydazlw1zygfqugei43x 10 104343 6709803 5976939 2026-07-11T16:26:36Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709803 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}</noinclude> {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|spletne vire, ki niso opredeljeni z drugo predlogo [[Pomoč:Slog navajanja 1|CS1]].}} ==Uporaba== {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |trans-title= |website= |language= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |title= |url= |url-access= |trans-title= |format= |website= |language= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |department= |website= |script-website= |trans-website= |type= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |agency= |minutes= |time-caption= |time= |page= |pages= |at= |no-pp= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote-page= |quote-pages= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |author = <!-- not stated --> |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |trans-title = |website = |language = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |last2 = |first2 = |date = |title = |url = |url-access = |trans-title = |format = |website = |language = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = |via = |quote = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Full parameter set in vertical format ! Parameters !! Prerequisites !! Brief instructions / notes !! Vertical list |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; subject; host1; and host}} | | Author's last name or single name author. Don't link. | rowspan="121" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |department = |website = |script-website = |trans-website = |type = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |agency = |minutes = |time-caption = |time = |page = |pages = |at = |no-pp = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote-page = |quote-pages = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|or any of its aliases, including: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; and subject-given}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Author's first name. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|or any of its aliases, including: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Title of Wikipedia article about the first author. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|or any of its aliases, including: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; subject2; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|or any of its aliases, including: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2 and subject2-given}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|or any of its aliases, including: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|or any of its aliases, including: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|or any of its aliases, including: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>author-link3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|or alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Number (number of authors displayed) or <code>etal</code> (more authors) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|or any of its aliases, including: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|or any of its aliases, including: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|or any of its aliases, including: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|or any of its aliases, including: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|or alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || can be used for written-at location when <code>publication-place</code> is used for publication place |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|or any of its aliases, including: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>first1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|or any of its aliases, including: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|or any of its aliases, including: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|or any of its aliases, including: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|or any of its aliases, including: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|or alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|or any of its aliases, including: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-link3</code>, etc. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for editors |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|or any of its aliases, including: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|or any of its aliases, including: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|or alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|or any of its aliases, including: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || This parameter is required. |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> or <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Do not use if <code>url</code> is provided |- | <code>url</code> || <code>title</code> or <code>script-title</code> || This parameter is required. Do not use if <code>title-link</code> is provided |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> or <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | <code>department</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|website}}|or any of its aliases, including: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-website}}|or any of its aliases, including: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-website}}|or any of its aliases, including: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-work}} || {{tooltip|{{codett|website}}|or any of its aliases, including: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} or {{tooltip|{{codett|script-website}}|or any of its aliases, including: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|or alias medium}} || || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|or alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>first1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|or any of its aliases, including: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|or any of its aliases, including: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|or any of its aliases, including: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|or alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|or any of its aliases, including: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-link3</code>, etc. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for interviewers |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|or any of its aliases, including: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|or alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|or any of its aliases, including: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|or any of its aliases, including: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>first1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|or any of its aliases, including: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|or any of its aliases, including: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|or any of its aliases, including: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|or any of its aliases, including: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|or alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|or any of its aliases, including: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-link3</code>, etc. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for translators |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|or any of its aliases, including: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|or any of its aliases, including: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|or alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|or any of its aliases, including: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|or any of its aliases, including: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> or <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>agency</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|page}}|or alias p}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, or <code>at</code> |- | {{tooltip|{{codett|pages}}|or alias pp}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, or <code>at</code>. Use when content on multiple pages supports the article text. |- | <code>at</code> || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, or <code>at</code> |- | <code>no-pp</code> || {{tooltip|{{codett|page}}|or alias p}} or {{tooltip|{{codett|pages}}|or alias pp}} || set to "yes" to suppress the "p." or "pp." before page numbers |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|or alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|or alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|or alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|or alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|or alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|or alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|or alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|or alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|or alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|or alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|or alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|or alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|or alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|or alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|or alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|or alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|or alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|or alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|or alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|or alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|or alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|or alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|or alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|or alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|or alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|or alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|or alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|or alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|or alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|or alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|or alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|or alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | <code>quote-page</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code> |- | <code>quote-pages</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code>. Use when quote contains contents from multiple pages. |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|or alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> or <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | If a field name is listed in the '''Prerequisites''' column, it is a prerequisite for the field to the left. |} ===Choosing between [[Template:cite web]] and [[Template:cite news]]<span class="anchor" id="Consistency"></span>=== Previously, editors had to decide whether to use {{tl|cite web}} or {{tlf|cite news}} based on these templates' features. In 2014, however, ''most of'' the differences between the two templates were eliminated. As of {{diff|Module:Citation/CS1|732205428|723907342|29 July 2016}}, {{tlf|cite web}} and {{tlf|cite news}} have the following differences: * {{tlf|Cite news}} can be used for [[WP:OFFLINE|offline]] (paper) sources whereas {{tlf|cite web}} generates a missing URL error when no URL is provided * {{tlf|Cite news}} accepts {{para|issue}} and {{para|volume}} parameters while {{tlf|cite web}} does not (see {{section link|Help:Citation Style 1#Pages}}, {{section link|1=Help talk:Citation Style 1/Archive 10|2=&#x7C;volume=, &#x7C;issue=, &#x7C;page(s)= and cite magazine}} and {{tl|cite magazine}}.) But, given the same set of valid parameters, their output is exactly the same: <!-- ATTENTION! The following example only serves to demonstrate parameter rending results. Whether you must include all these parameters in actual articles is not a concern here. --> {| | '''Cite web''': || {{navedi splet |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |- | '''Cite news''': || {{cite news |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |} ==Primeri== * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |publisher = Open Publishing |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |publisher = Open Publishing |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30 April 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.nfl.com/rulebook/digestofrules |title=Digest of Rules |publisher=National Football League |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.nfl.com/rulebook/digestofrules |title=Digest of Rules |publisher=National Football League |accessdate=6. julij 2005 }} '''Uporaba formata datoteke (format)''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 }} '''Tuji jeziki in naslovi prevodov''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005 |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki grdo misli }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005 |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki grdo misli }} '''Uporaba povezave na avtorja (authorlink)''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |authorlink=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |authorlink=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Our Favorite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Our Favorite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005}}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005}}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005}} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |language=el }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |language=el }} '''Uporaba "archiveurl" in "archivedate" (in opcijsko "deadurl) za spletne strani, ki so bile arhivirane''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |archiveurl=http://www.archive.org/2005-09-11/www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archivedate=11 September 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |archiveurl=http://www.archive.org/2005-09-11/www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archivedate=11 September 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi?archive=currnews&story=20060405-01shore.htm |title=Interview with Maggie Downs |date=31 March 2006 |publisher=The Desert Sun |archiveurl=http://72.14.207.104/search?q=cache:JAxf4v-pQmgJ:joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi%3Farchive%3Dcurrnews%26story%3D20060405-01shore.htm |archivedate=26. april 2006 |url-status=live }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi?archive=currnews&story=20060405-01shore.htm |title=Interview with Maggie Downs |date=31 March 2006 |publisher=The Desert Sun |archiveurl=http://72.14.207.104/search?q=cache:JAxf4v-pQmgJ:joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi%3Farchive%3Dcurrnews%26story%3D20060405-01shore.htm |archivedate=26. april 2006 |url-status=live }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast : Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground, Inc. |accessdate=6. junij 2008 |ref=harv | archiveurl=http://www.webcitation.org/5yo0HaAk7 |archivedate=19. maj 2011| url-status=live }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast : Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground, Inc. |accessdate=6. junij 2008 |ref=harv | archiveurl=http://www.webcitation.org/5yo0HaAk7 |archivedate=19. maj 2011| url-status=live}} '''Uporaba quote''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |year=2008 |accessdate=27. september 2009 |quote=...&amp;nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&amp;nbsp;...' }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |year=2008 |accessdate=27. september 2009 |quote=...&nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&nbsp;...' }} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax}} {{csdoc|coins}} {{csdoc|sep_period}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|coauthors=yes|others=yes}} ====Naslov==== {{csdoc|web}} {{csdoc|type}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datum==== {{csdoc|date}} ====Izdajatelj/založnik==== {{csdoc|publisher|work=no}} ====Series==== {{csdoc|series}} Alias: '''agency'''. ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{csdoc|url}} ====Sidro==== {{csdoc|ref}} ====Identifikatorji==== {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati==== {{csdoc|quote}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor}} ====Laični povzetek==== {{csdoc|lay|lua=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== Ti parametri dodajo opombo za povezavo na koncu sklica: * '''registration''': Za spletne vire, ki zahtevajo registracijo, nastavite {{para|registration|yes}}; nadomesti ga '''subscription''', če sta postavljena oba. * '''subscription''': Za spletne vire, ki zahtevajo naročnino, nastavite {{para|subscription|yes}}; nadomesti '''registration''', če sta postavljena oba. ==Template data== {{TemplateDataHeader}} <TemplateData> { "description": "Ta predloga oblikuje sklic na spletno stran s pomočjo zagotovljenih informacij kot sta URL in naslov. Uporablja naj se le za vire, ki se ne morejo nadomestiti z bolj specifično predlogo za knjigo, revijo, novico, itd.", "params": { "url": { "label": "URL", "description": "URL naslov spletne strani kjer je besedilo publikacije dostopno", "type": "string", "required": true }, "title": { "label": "Naslov vira", "description": "Naslov spletne strani vira na spletu; izpisal se bo v narekovajih", "type": "string", "required": true }, "date": { "label": "Datum vira", "description": "Polni datum vira, ko je bil objavljen; če je neznan, namesto tega uporabite accessdate; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "accessdate": { "label": "Datum dostopa do URL", "description": "Polni datum dostopa do URL; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Naslov spletne strani", "description": "Naslov spletne strani; uporabite lahko wikipovezavo; izpisalo se bo v poševni pisavi; drugo ime je 'work'", "type": "string", "suggested": true }, "publisher": { "label": "Ime izdajatelja", "description": "Ime izdajatelja", "type": "string", "suggested": true }, "last": { "label": "Priimek", "description": "Avtorjev priimek; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["last1","author","author1","authors"], "suggested": true }, "first": { "label": "Osebno ime", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["first1"], "suggested": true }, "authorlink": { "label": "Članek o avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o avtorju; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["authorlink1","author-link", "author1-link"], "required": false }, "last2": { "label": "Priimek drugega avtorja", "description": "Priimek drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink2'.", "type": "string/line", "aliases": ["author2"], "required": false }, "first2": { "label": "Osebno ime drugega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink2": { "label": "Članek o drugem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o drugem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author2-link"], "required": false }, "last3": { "label": "Priimek tretjega avtorja", "description": "Priimek tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink3'.", "type": "string/line", "aliases": ["author3"], "required": false }, "first3": { "label": "Osebno ime tretjega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink3": { "label": "Članek o tretjem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o tretjem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author3-link"], "required": false }, "last4": { "label": "Priimek četrtega avtorja", "description": "Priimek četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink4'.", "type": "string/line", "aliases": ["author4"], "required": false }, "first4": { "label": "Osebno ime četrtega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink4": { "label": "Članek o četrtem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o četrtem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author4-link"], "required": false }, "last5": { "label": "Priimek petega avtorja", "description": "Priimek petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink5'.", "type": "string/line", "aliases": ["author5"], "required": false }, "first5": { "label": "Osebno ime petega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink5": { "label": "Članek o petem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o petem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author5-link"], "required": false }, "last6": { "label": "Priimek šestega avtorja", "description": "Priimek šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink6'.", "type": "string/line", "aliases": ["author6"], "required": false }, "first6": { "label": "Osebno ime šestega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "aliases": ["author6-link"], "required": false }, "authorlink6": { "label": "Članek o šestem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o šestem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "last7": { "label": "Priimek sedmega avtorja", "description": "Priimek sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink7'.", "type": "string/line", "aliases": ["author7"], "required": false }, "first7": { "label": "Osebno ime sedmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink7": { "label": "Članek o sedmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o sedmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author7-link"], "required": false }, "last8": { "label": "Priimek osmega avtorja", "description": "Priimek osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink8'.", "type": "string/line", "aliases": ["author8"], "required": false }, "first8": { "label": "Osebno ime osmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink8": { "label": "Članek o osmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o osmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author8-link"], "required": false }, "last9": { "label": "Priimek devetega avtorja", "description": "Priimek devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink9'. Če je definiranih devet avtorjev, se jih bo prikazalo le osem in 'et al.' se bo prikazal na mestu zadnjega avtorja.", "type": "string/line", "aliases": ["author9"], "required": false }, "first9": { "label": "Osebno ime devetega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink9": { "label": "Članek o devetem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o devetem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author9-link"], "required": false }, "others": { "label": "Drugi", "description": "Za zapis drugih avtorjev dela, kot je 'Ilustriral John Smith' ali 'Prevedel John Smith'", "type": "string", "required": false }, "month": { "label": "Mesec publikacije", "description": "Ime meseca publikacije; ne uporabljajte wikipovezave; Če je poznan tudi dan v mesecu, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "year": { "label": "Letnica publikacije", "description": " Letnica vira, ki se navaja; Če sta poznana tudi dan v mesecu in mesec, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "origyear": { "label": "Leto prve izdaje", "description": "Leto prve izdaje publikacije; Zaradi jasnosti, lahko dodate podrobnejše besedilo; primer: 'Prva izdaja 1859' ali 'Zbrano 1904'", "type": "string", "required": false }, "editor-last": { "label": "Priimek urednika", "description": "Priimek urednika; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-last', 'editor' in 'editors'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-first": { "label": "Osebno ime urednika", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-first'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-link": { "label": "Članek o uredniku", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o uredniku; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-link'", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "series": { "label": "Identifikator serije", "description": "Identifikator serije kadar je vir del zbirke, kot je knjižna zbirka ali številka časopisa", "type": "string", "required": false }, "location": { "label": "Lokacija publikacije", "description": "Geografska lokacija kjer je delo nastalo; običajno ni wikipovezano; izpustite, če ime dela vključuje lokacijo; drugo ime je 'place'", "type": "string", "required": false }, "publication-place": { "label": "Mesto publikacije", "description": "Mesto publikacije se izpiše za naslovom; če sta podana tudi 'place' ali 'location', sta prikazana pred naslovom s prefiksom 'napisano v'", "type": "string", "required": false }, "publication-date": { "label": "Datum publikacije", "description": "Datum publikacije, če se le-ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "page": { "label": "Stran", "description": "Stran v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino; izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "pages": { "label": "Strani", "description": "Strani v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino (to ni namenjeno prikazu števila strani v viru); izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "nopp": { "label": "Brez str", "description": "Nastavite na 'y', če ne želite prikaza 'str.', ki se izpiše pri uporabi 'page' ali 'pages' kadar je 'str.' neprimeren (kot je 'Naslovna stran')", "type": "string", "required": false }, "at": { "label": "Namesto strani", "description": "Lahko se uporabi namesto 'page' ali 'pages' kjer je številka strani neprimerna ali ne zadostuje (kot je kitica, scena itd.)", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "Jezik", "description": "Jezik v katerem je vir napisan, če ni v slovenščini; uporabite polno ime jezika; ne uporabljajte ikon ali predlog", "type": "string", "required": false }, "trans-title": { "label": "Preveden naslov", "description": "Slovenski prevodi naslova, če je navajan vir v tujem jeziku; uporaba 'language' se priporoča", "type": "string", "required": false }, "type": { "label": "Tip", "description": "Dodatne informacije o tipu predstavnostnega gradiva vira; oblikujte v obliki stavka", "type": "string", "required": false }, "format": { "label": "Format", "description": "Format dokumenta na katerega se nanaša 'url'; primeri: PDF, DOC, XLS; ne opredeljuj HTML", "type": "string", "required": false }, "arxiv": { "label": "arXiv identifikator", "description": "Identifikator za arXive elektronske preprinte znanstvenih člankov", "type": "string", "required": false }, "asin": { "label": "AZIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 znakov", "type": "string", "required": false }, "asin-tld": { "label": "AZIN TLD", "description": "ASIN vrhnja domena za spletne strani Amazon, ki niso v ZDA", "type": "string", "required": false }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 znakov", "type": "string", "required": false }, "cobiss": { "label": "Cobiss", "description": "Vzajemni bibliografski sistem COBISS", "type": "string", "required": false }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier); začne se z '10.'", "type": "string", "required": false }, "doi_brokendate": { "label": "Datum nedelovanja DOI", "description": "Datum ugotovitve nedelovanja DOI", "type": "string", "required": false }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number); uporabite 13-mestno ISBN število kjer je to mogoče", "type": "string", "required": false }, "issn": { "label": "ISSN", "description": " Mednarodna standardna številka serijske publikacije (International Standard Serial Number); 8 znakov; lahko razdeli v dve skupini po štiri z uporabo vezaja", "type": "string", "required": false }, "jfm": { "label": "jfm koda", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "string", "required": false }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "string", "required": false }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "string", "required": false }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifikator", "type": "string", "required": false }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "string", "required": false }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "string", "required": false }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifikator", "type": "string", "required": false }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center številka članka", "type": "string", "required": false }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "string", "required": false }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "string", "required": false }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "string", "required": false }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "string", "required": false }, "id": { "label": "id", "description": "Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev", "type": "string", "required": false }, "archiveurl": { "label": "URL arhiva", "description": "URL spletne strani arhivske različice, če URL postane nedostopen; zahteva se uporaba 'archivedate'", "type": "string", "required": false }, "archivedate": { "label": "Datum arhiviranja", "description": " Datum nastanka arhivske različice; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "deadurl": { "label": "Mrtvi URL", "description": "Če je nastavljen na 'no', se spremeni izpis naslova; to je uporabno, ko je URL še vedno živ, in vnaprej arhiviran", "type": "string", "required": false }, "quote": { "label": "Citat", "description": "Ustrezno besedilo citirano iz vira; izpiše se na koncu med narekovaji; potrebna je vključitev zaključnega ločila", "type": "string", "required": false }, "ref": { "label": "Ref", "description": "Identifikator za sidro; lahko postane cilj wikipovezave na polne sklice; posebna vrednost 'harv' ustvari sidro primerno za harv predlogo", "type": "string", "required": false }, "separator": { "label": "Ločilo", "description": "Ločila, ki se uporabljajo pri ločevanju seznama avtorjev, urednikov, itd.; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "postscript": { "label": "Končno ločilo", "description": "Nastavitev končnega ločila v sklicu; ignorira se, če je opredeljen 'quote'", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "layurl": { "label": "URL laičnega povzetka", "description": "URL povezava laičnega povzetka, ki se lahko nahaja v kakšni popularni znanstveni reviji ali časopisu; drugo ime je 'laysummary'", "type": "string", "required": false }, "laysource": { "label": "Vir laičnega povzetka", "description": "Ime vira laičnega povzetka. Izpiše se v poševni pisavi za pomišljajem", "type": "string", "required": false }, "laydate": { "label": "Datum laičnega povzetka", "description": "Datum izdaje povzetka. Izpiše se v oklepajih", "type": "string", "required": false }, "author-mask": { "label": "Prikritje avtorja", "description": "Nadomesti ime prvega avtorja s pomišljajem ali z besedilom; nastavite na numerično vrednost 'n' za em širino pomišljaja; nastavite na besedilno vrednost za prikaz besedila brez vodečega ločila med avtorji; npr., 'z'", "type": "string", "required": false }, "author-name-separator": { "label": "Ločilo med priimkom in imenom avtorja", "description": "spremeni ločilo med priimki in imeni; prednastavljeno je na vejico in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ", ", "required": false }, "author-separator": { "label": "Ločilo med avtorji", "description": "Spremeni ločilo med posameznimi avtorji; prednastavljeno je na podpičje in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": "; ", "required": false }, "display-authors": { "label": "Izpisani avtorji", "description": "Prikazano število avtorjev pred izpisom 'et al.'; prednastavljeno je, da se prikaže osem avtorjev od devetih", "type": "number", "default": "8", "aliases": ["displayauthors"], "required": false }, "lastauthoramp": { "label": "Ločilo med zadnjima dvema avtorjema", "description": "Če je parameter nastavljen na katerokoli vrednost, se spremeni ločilo med zadnjima dvema avtorjema v seznamu v 'presledek in_znak presledek'", "type": "string", "required": false }, "subscription": { "label": "Zahtevana naročnina", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana naročnina), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva naročnina", "type": "string", "required": false }, "registration": { "label": "Zahtevana registracija", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana registracija)), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva registracija", "type": "string", "required": false } }, "maps": { "citoid": { "title": "title", "url": "url", "websiteTitle": "website", "publicationTitle": "website", "blogTitle": "website", "forumTitle": "website", "publisher": "publisher", "date": "date", "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "pages": "pages", "series": "series", "accessDate": "accessdate", "DOI": "doi", "language": "language", "series": "series", "contributor":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "author":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "editor" : [ ["editor-first", "editor-last"] ] } } } </TemplateData> ==Glej tudi== {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly> <!-- CATEGORIES HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1]] </includeonly> 6onk9h98w4l8cni41heacyt19nw4236 6709836 6709803 2026-07-11T17:42:59Z Pinky sl 2932 /* Uporaba */ sl 6709836 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}</noinclude> {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|spletne vire, ki niso opredeljeni z drugo predlogo [[Pomoč:Slog navajanja 1|CS1]].}} ==Uporaba== {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |trans-title= |website= |language= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |title= |url= |url-access= |trans-title= |format= |website= |language= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |department= |website= |script-website= |trans-website= |type= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |agency= |minutes= |time-caption= |time= |page= |pages= |at= |no-pp= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote-page= |quote-pages= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |author = <!-- not stated --> |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |trans-title = |website = |language = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |last2 = |first2 = |date = |title = |url = |url-access = |trans-title = |format = |website = |language = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = |via = |quote = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Celoten nabor parametrov v navpični obliki ! Parametri !! Pogoji !! Kratka navodila / opombe !! Navpični seznam |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; subject; host1; and host}} | | Priimek avtorja ali enovito ime avtorja. Ne povezuj. | rowspan="121" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |department = |website = |script-website = |trans-website = |type = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |agency = |minutes = |time-caption = |time = |page = |pages = |at = |no-pp = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote-page = |quote-pages = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; and subject-given}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Ime avtorja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Naslov članka na Wikipediji o prvem avtorju. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; subject2; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2 and subject2-given}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>author-link3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|ali alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Število (število izpisanih avtorjev) ali <code>etal</code> (več avtorjev) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | glejte [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|ali alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || se lahko uporabi za lokacijo nastanka dela, kadar se <code>publication-place</code> uporablja za kraj izdaje |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|ali alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-link3</code>, itd. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za urednike |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|ali alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || Ta parameter je obvezen. |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Ne uporabljajte, če je naveden <code>url</code> |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Ta parameter je obvezen. Ne uporabljajte, če je naveden <code>title-link</code> |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | <code>department</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-work}} || {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} ali {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|ali alias medium}} || || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|ali alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|ali alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-link3</code>, itd. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za izvajalce intervjujev |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|ali alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|ali alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-link3</code>, itd. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za prevajalce |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|ali alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>agency</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code>. Uporabite, kadar vsebina na več straneh podpira besedilo članka. |- | <code>at</code> || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | <code>no-pp</code> || {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} ali {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || nastavite na "yes" za izpust oznake "str." apred številkami strani |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|ali alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|ali alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|ali alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|ali alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|ali alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|ali alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|ali alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|ali alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|ali alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|ali alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|ali alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|ali alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|ali alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|ali alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|ali alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|ali alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | <code>quote-page</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code> |- | <code>quote-pages</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code>. Uporabite, kadar citat vsebuje vsebino z več strani. |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|ali alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | Če je v stolpcu '''Pogoj''' navedeno ime polja, pomeni, da je to polje pogoj za prikaz polja na levi strani. |} ===Izbira med [[Predloga:navedi splet]] in [[Predloga:navedi novice]]<span class="anchor" id="Consistency"></span>=== Prej so se morali urejevalci odločati, ali bodo uporabili {{tl|navedi splet}} ali {{tlf|navedi novice}} na podlagi funkcij teh predlog. Vendar je ''večina'' razlik med tema dvema predlogama odpravljena. {{tlf|Navedi splet}} in {{tlf|navedi novice}} imate naslednje razlike: * {{tlf|navedi novice}} se lahko uporablja za [[WP:OFFLINE|tiskane]] vire, medtem ko {{tlf|navedi splet}} sproži napako o manjkajočem URL-ju, če URL ni naveden. * {{tlf|navedi novice}} sprejema parametra {{para|issue}} in {{para|volume}}, medtem ko jih {{tlf|navedi splet}} ne (glejte {{section link|Pomoč:Slog Navajanja 1#Strani}} in {{tl|navedi revijo}}.) Vendar pa je ob enakem naboru veljavnih parametrov njun izhod popolnoma enak: <!-- ATTENTION! The following example only serves to demonstrate parameter rending results. Whether you must include all these parameters in actual articles is not a concern here. --> {| | '''Navedi splet''': || {{navedi splet |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |- | '''Navedi novice''': || {{navedi novice |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |} ==Primeri== * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |publisher = Open Publishing |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |publisher = Open Publishing |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30 April 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |website = Encyclopedia of Things |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |date = 30. april 2005 |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |accessdate= 6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url = http://www.example.org/ |title = My Favorite Things, Part II |last = Doe |first = John |accessdate= 6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.nfl.com/rulebook/digestofrules |title=Digest of Rules |publisher=National Football League |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.nfl.com/rulebook/digestofrules |title=Digest of Rules |publisher=National Football League |accessdate=6. julij 2005 }} '''Uporaba formata datoteke (format)''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 }} '''Tuji jeziki in naslovi prevodov''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005 |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki grdo misli }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005 |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki grdo misli }} '''Uporaba povezave na avtorja (authorlink)''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |authorlink=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |authorlink=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Our Favorite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Our Favorite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=16. maj 2006 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005}}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |accessdate=6. julij 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005}}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |accessdate=6. julij 2005}} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |language=el }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |language=el }} '''Uporaba "archiveurl" in "archivedate" (in opcijsko "deadurl) za spletne strani, ki so bile arhivirane''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |archiveurl=http://www.archive.org/2005-09-11/www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archivedate=11 September 2005 }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=30. april 2005 |format=PDF |accessdate=6. julij 2005 |archiveurl=http://www.archive.org/2005-09-11/www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archivedate=11 September 2005 }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi?archive=currnews&story=20060405-01shore.htm |title=Interview with Maggie Downs |date=31 March 2006 |publisher=The Desert Sun |archiveurl=http://72.14.207.104/search?q=cache:JAxf4v-pQmgJ:joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi%3Farchive%3Dcurrnews%26story%3D20060405-01shore.htm |archivedate=26. april 2006 |url-status=live }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi?archive=currnews&story=20060405-01shore.htm |title=Interview with Maggie Downs |date=31 March 2006 |publisher=The Desert Sun |archiveurl=http://72.14.207.104/search?q=cache:JAxf4v-pQmgJ:joanjettbadrep.com/cgi-bin/fullStory.cgi%3Farchive%3Dcurrnews%26story%3D20060405-01shore.htm |archivedate=26. april 2006 |url-status=live }} * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast : Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground, Inc. |accessdate=6. junij 2008 |ref=harv | archiveurl=http://www.webcitation.org/5yo0HaAk7 |archivedate=19. maj 2011| url-status=live }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast : Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground, Inc. |accessdate=6. junij 2008 |ref=harv | archiveurl=http://www.webcitation.org/5yo0HaAk7 |archivedate=19. maj 2011| url-status=live}} '''Uporaba quote''' * <code><nowiki>{{navedi splet |url=http://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |year=2008 |accessdate=27. september 2009 |quote=...&amp;nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&amp;nbsp;...' }}</nowiki></code> :{{navedi splet |url=http://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |year=2008 |accessdate=27. september 2009 |quote=...&nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&nbsp;...' }} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax}} {{csdoc|coins}} {{csdoc|sep_period}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|coauthors=yes|others=yes}} ====Naslov==== {{csdoc|web}} {{csdoc|type}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datum==== {{csdoc|date}} ====Izdajatelj/založnik==== {{csdoc|publisher|work=no}} ====Series==== {{csdoc|series}} Alias: '''agency'''. ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{csdoc|url}} ====Sidro==== {{csdoc|ref}} ====Identifikatorji==== {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati==== {{csdoc|quote}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor}} ====Laični povzetek==== {{csdoc|lay|lua=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== Ti parametri dodajo opombo za povezavo na koncu sklica: * '''registration''': Za spletne vire, ki zahtevajo registracijo, nastavite {{para|registration|yes}}; nadomesti ga '''subscription''', če sta postavljena oba. * '''subscription''': Za spletne vire, ki zahtevajo naročnino, nastavite {{para|subscription|yes}}; nadomesti '''registration''', če sta postavljena oba. ==Template data== {{TemplateDataHeader}} <TemplateData> { "description": "Ta predloga oblikuje sklic na spletno stran s pomočjo zagotovljenih informacij kot sta URL in naslov. Uporablja naj se le za vire, ki se ne morejo nadomestiti z bolj specifično predlogo za knjigo, revijo, novico, itd.", "params": { "url": { "label": "URL", "description": "URL naslov spletne strani kjer je besedilo publikacije dostopno", "type": "string", "required": true }, "title": { "label": "Naslov vira", "description": "Naslov spletne strani vira na spletu; izpisal se bo v narekovajih", "type": "string", "required": true }, "date": { "label": "Datum vira", "description": "Polni datum vira, ko je bil objavljen; če je neznan, namesto tega uporabite accessdate; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "accessdate": { "label": "Datum dostopa do URL", "description": "Polni datum dostopa do URL; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Naslov spletne strani", "description": "Naslov spletne strani; uporabite lahko wikipovezavo; izpisalo se bo v poševni pisavi; drugo ime je 'work'", "type": "string", "suggested": true }, "publisher": { "label": "Ime izdajatelja", "description": "Ime izdajatelja", "type": "string", "suggested": true }, "last": { "label": "Priimek", "description": "Avtorjev priimek; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["last1","author","author1","authors"], "suggested": true }, "first": { "label": "Osebno ime", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["first1"], "suggested": true }, "authorlink": { "label": "Članek o avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o avtorju; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["authorlink1","author-link", "author1-link"], "required": false }, "last2": { "label": "Priimek drugega avtorja", "description": "Priimek drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink2'.", "type": "string/line", "aliases": ["author2"], "required": false }, "first2": { "label": "Osebno ime drugega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink2": { "label": "Članek o drugem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o drugem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author2-link"], "required": false }, "last3": { "label": "Priimek tretjega avtorja", "description": "Priimek tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink3'.", "type": "string/line", "aliases": ["author3"], "required": false }, "first3": { "label": "Osebno ime tretjega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink3": { "label": "Članek o tretjem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o tretjem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author3-link"], "required": false }, "last4": { "label": "Priimek četrtega avtorja", "description": "Priimek četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink4'.", "type": "string/line", "aliases": ["author4"], "required": false }, "first4": { "label": "Osebno ime četrtega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink4": { "label": "Članek o četrtem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o četrtem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author4-link"], "required": false }, "last5": { "label": "Priimek petega avtorja", "description": "Priimek petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink5'.", "type": "string/line", "aliases": ["author5"], "required": false }, "first5": { "label": "Osebno ime petega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink5": { "label": "Članek o petem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o petem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author5-link"], "required": false }, "last6": { "label": "Priimek šestega avtorja", "description": "Priimek šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink6'.", "type": "string/line", "aliases": ["author6"], "required": false }, "first6": { "label": "Osebno ime šestega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "aliases": ["author6-link"], "required": false }, "authorlink6": { "label": "Članek o šestem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o šestem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "last7": { "label": "Priimek sedmega avtorja", "description": "Priimek sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink7'.", "type": "string/line", "aliases": ["author7"], "required": false }, "first7": { "label": "Osebno ime sedmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink7": { "label": "Članek o sedmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o sedmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author7-link"], "required": false }, "last8": { "label": "Priimek osmega avtorja", "description": "Priimek osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink8'.", "type": "string/line", "aliases": ["author8"], "required": false }, "first8": { "label": "Osebno ime osmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink8": { "label": "Članek o osmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o osmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author8-link"], "required": false }, "last9": { "label": "Priimek devetega avtorja", "description": "Priimek devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink9'. Če je definiranih devet avtorjev, se jih bo prikazalo le osem in 'et al.' se bo prikazal na mestu zadnjega avtorja.", "type": "string/line", "aliases": ["author9"], "required": false }, "first9": { "label": "Osebno ime devetega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink9": { "label": "Članek o devetem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o devetem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author9-link"], "required": false }, "others": { "label": "Drugi", "description": "Za zapis drugih avtorjev dela, kot je 'Ilustriral John Smith' ali 'Prevedel John Smith'", "type": "string", "required": false }, "month": { "label": "Mesec publikacije", "description": "Ime meseca publikacije; ne uporabljajte wikipovezave; Če je poznan tudi dan v mesecu, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "year": { "label": "Letnica publikacije", "description": " Letnica vira, ki se navaja; Če sta poznana tudi dan v mesecu in mesec, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "origyear": { "label": "Leto prve izdaje", "description": "Leto prve izdaje publikacije; Zaradi jasnosti, lahko dodate podrobnejše besedilo; primer: 'Prva izdaja 1859' ali 'Zbrano 1904'", "type": "string", "required": false }, "editor-last": { "label": "Priimek urednika", "description": "Priimek urednika; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-last', 'editor' in 'editors'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-first": { "label": "Osebno ime urednika", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-first'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-link": { "label": "Članek o uredniku", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o uredniku; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-link'", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "series": { "label": "Identifikator serije", "description": "Identifikator serije kadar je vir del zbirke, kot je knjižna zbirka ali številka časopisa", "type": "string", "required": false }, "location": { "label": "Lokacija publikacije", "description": "Geografska lokacija kjer je delo nastalo; običajno ni wikipovezano; izpustite, če ime dela vključuje lokacijo; drugo ime je 'place'", "type": "string", "required": false }, "publication-place": { "label": "Mesto publikacije", "description": "Mesto publikacije se izpiše za naslovom; če sta podana tudi 'place' ali 'location', sta prikazana pred naslovom s prefiksom 'napisano v'", "type": "string", "required": false }, "publication-date": { "label": "Datum publikacije", "description": "Datum publikacije, če se le-ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "page": { "label": "Stran", "description": "Stran v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino; izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "pages": { "label": "Strani", "description": "Strani v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino (to ni namenjeno prikazu števila strani v viru); izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "nopp": { "label": "Brez str", "description": "Nastavite na 'y', če ne želite prikaza 'str.', ki se izpiše pri uporabi 'page' ali 'pages' kadar je 'str.' neprimeren (kot je 'Naslovna stran')", "type": "string", "required": false }, "at": { "label": "Namesto strani", "description": "Lahko se uporabi namesto 'page' ali 'pages' kjer je številka strani neprimerna ali ne zadostuje (kot je kitica, scena itd.)", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "Jezik", "description": "Jezik v katerem je vir napisan, če ni v slovenščini; uporabite polno ime jezika; ne uporabljajte ikon ali predlog", "type": "string", "required": false }, "trans-title": { "label": "Preveden naslov", "description": "Slovenski prevodi naslova, če je navajan vir v tujem jeziku; uporaba 'language' se priporoča", "type": "string", "required": false }, "type": { "label": "Tip", "description": "Dodatne informacije o tipu predstavnostnega gradiva vira; oblikujte v obliki stavka", "type": "string", "required": false }, "format": { "label": "Format", "description": "Format dokumenta na katerega se nanaša 'url'; primeri: PDF, DOC, XLS; ne opredeljuj HTML", "type": "string", "required": false }, "arxiv": { "label": "arXiv identifikator", "description": "Identifikator za arXive elektronske preprinte znanstvenih člankov", "type": "string", "required": false }, "asin": { "label": "AZIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 znakov", "type": "string", "required": false }, "asin-tld": { "label": "AZIN TLD", "description": "ASIN vrhnja domena za spletne strani Amazon, ki niso v ZDA", "type": "string", "required": false }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 znakov", "type": "string", "required": false }, "cobiss": { "label": "Cobiss", "description": "Vzajemni bibliografski sistem COBISS", "type": "string", "required": false }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier); začne se z '10.'", "type": "string", "required": false }, "doi_brokendate": { "label": "Datum nedelovanja DOI", "description": "Datum ugotovitve nedelovanja DOI", "type": "string", "required": false }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number); uporabite 13-mestno ISBN število kjer je to mogoče", "type": "string", "required": false }, "issn": { "label": "ISSN", "description": " Mednarodna standardna številka serijske publikacije (International Standard Serial Number); 8 znakov; lahko razdeli v dve skupini po štiri z uporabo vezaja", "type": "string", "required": false }, "jfm": { "label": "jfm koda", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "string", "required": false }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "string", "required": false }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "string", "required": false }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifikator", "type": "string", "required": false }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "string", "required": false }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "string", "required": false }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifikator", "type": "string", "required": false }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center številka članka", "type": "string", "required": false }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "string", "required": false }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "string", "required": false }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "string", "required": false }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "string", "required": false }, "id": { "label": "id", "description": "Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev", "type": "string", "required": false }, "archiveurl": { "label": "URL arhiva", "description": "URL spletne strani arhivske različice, če URL postane nedostopen; zahteva se uporaba 'archivedate'", "type": "string", "required": false }, "archivedate": { "label": "Datum arhiviranja", "description": " Datum nastanka arhivske različice; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "deadurl": { "label": "Mrtvi URL", "description": "Če je nastavljen na 'no', se spremeni izpis naslova; to je uporabno, ko je URL še vedno živ, in vnaprej arhiviran", "type": "string", "required": false }, "quote": { "label": "Citat", "description": "Ustrezno besedilo citirano iz vira; izpiše se na koncu med narekovaji; potrebna je vključitev zaključnega ločila", "type": "string", "required": false }, "ref": { "label": "Ref", "description": "Identifikator za sidro; lahko postane cilj wikipovezave na polne sklice; posebna vrednost 'harv' ustvari sidro primerno za harv predlogo", "type": "string", "required": false }, "separator": { "label": "Ločilo", "description": "Ločila, ki se uporabljajo pri ločevanju seznama avtorjev, urednikov, itd.; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "postscript": { "label": "Končno ločilo", "description": "Nastavitev končnega ločila v sklicu; ignorira se, če je opredeljen 'quote'", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "layurl": { "label": "URL laičnega povzetka", "description": "URL povezava laičnega povzetka, ki se lahko nahaja v kakšni popularni znanstveni reviji ali časopisu; drugo ime je 'laysummary'", "type": "string", "required": false }, "laysource": { "label": "Vir laičnega povzetka", "description": "Ime vira laičnega povzetka. Izpiše se v poševni pisavi za pomišljajem", "type": "string", "required": false }, "laydate": { "label": "Datum laičnega povzetka", "description": "Datum izdaje povzetka. Izpiše se v oklepajih", "type": "string", "required": false }, "author-mask": { "label": "Prikritje avtorja", "description": "Nadomesti ime prvega avtorja s pomišljajem ali z besedilom; nastavite na numerično vrednost 'n' za em širino pomišljaja; nastavite na besedilno vrednost za prikaz besedila brez vodečega ločila med avtorji; npr., 'z'", "type": "string", "required": false }, "author-name-separator": { "label": "Ločilo med priimkom in imenom avtorja", "description": "spremeni ločilo med priimki in imeni; prednastavljeno je na vejico in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ", ", "required": false }, "author-separator": { "label": "Ločilo med avtorji", "description": "Spremeni ločilo med posameznimi avtorji; prednastavljeno je na podpičje in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": "; ", "required": false }, "display-authors": { "label": "Izpisani avtorji", "description": "Prikazano število avtorjev pred izpisom 'et al.'; prednastavljeno je, da se prikaže osem avtorjev od devetih", "type": "number", "default": "8", "aliases": ["displayauthors"], "required": false }, "lastauthoramp": { "label": "Ločilo med zadnjima dvema avtorjema", "description": "Če je parameter nastavljen na katerokoli vrednost, se spremeni ločilo med zadnjima dvema avtorjema v seznamu v 'presledek in_znak presledek'", "type": "string", "required": false }, "subscription": { "label": "Zahtevana naročnina", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana naročnina), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva naročnina", "type": "string", "required": false }, "registration": { "label": "Zahtevana registracija", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana registracija)), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva registracija", "type": "string", "required": false } }, "maps": { "citoid": { "title": "title", "url": "url", "websiteTitle": "website", "publicationTitle": "website", "blogTitle": "website", "forumTitle": "website", "publisher": "publisher", "date": "date", "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "pages": "pages", "series": "series", "accessDate": "accessdate", "DOI": "doi", "language": "language", "series": "series", "contributor":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "author":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "editor" : [ ["editor-first", "editor-last"] ] } } } </TemplateData> ==Glej tudi== {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly> <!-- CATEGORIES HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1]] </includeonly> 7uf7zs7viyn316vlv9vsva0x4jd8nv3 6709844 6709836 2026-07-11T18:02:46Z Pinky sl 2932 /* Primeri */ posodobitev 6709844 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}</noinclude> {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|spletne vire, ki niso opredeljeni z drugo predlogo [[Pomoč:Slog navajanja 1|CS1]].}} ==Uporaba== {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |trans-title= |website= |language= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |title= |url= |url-access= |trans-title= |format= |website= |language= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |department= |website= |script-website= |trans-website= |type= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |agency= |minutes= |time-caption= |time= |page= |pages= |at= |no-pp= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote-page= |quote-pages= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |author = <!-- not stated --> |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |trans-title = |website = |language = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |last2 = |first2 = |date = |title = |url = |url-access = |trans-title = |format = |website = |language = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = |via = |quote = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Celoten nabor parametrov v navpični obliki ! Parametri !! Pogoji !! Kratka navodila / opombe !! Navpični seznam |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; subject; host1; and host}} | | Priimek avtorja ali enovito ime avtorja. Ne povezuj. | rowspan="121" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |department = |website = |script-website = |trans-website = |type = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |agency = |minutes = |time-caption = |time = |page = |pages = |at = |no-pp = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote-page = |quote-pages = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; and subject-given}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Ime avtorja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Naslov članka na Wikipediji o prvem avtorju. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; subject2; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2 and subject2-given}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>author-link3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|ali alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Število (število izpisanih avtorjev) ali <code>etal</code> (več avtorjev) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | glejte [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|ali alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || se lahko uporabi za lokacijo nastanka dela, kadar se <code>publication-place</code> uporablja za kraj izdaje |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|ali alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-link3</code>, itd. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za urednike |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|ali alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || Ta parameter je obvezen. |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Ne uporabljajte, če je naveden <code>url</code> |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Ta parameter je obvezen. Ne uporabljajte, če je naveden <code>title-link</code> |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | <code>department</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-work}} || {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} ali {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|ali alias medium}} || || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|ali alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|ali alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-link3</code>, itd. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za izvajalce intervjujev |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|ali alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|ali alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-link3</code>, itd. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za prevajalce |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|ali alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>agency</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code>. Uporabite, kadar vsebina na več straneh podpira besedilo članka. |- | <code>at</code> || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | <code>no-pp</code> || {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} ali {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || nastavite na "yes" za izpust oznake "str." apred številkami strani |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|ali alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|ali alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|ali alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|ali alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|ali alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|ali alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|ali alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|ali alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|ali alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|ali alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|ali alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|ali alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|ali alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|ali alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|ali alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|ali alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | <code>quote-page</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code> |- | <code>quote-pages</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code>. Uporabite, kadar citat vsebuje vsebino z več strani. |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|ali alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | Če je v stolpcu '''Pogoj''' navedeno ime polja, pomeni, da je to polje pogoj za prikaz polja na levi strani. |} ===Izbira med [[Predloga:navedi splet]] in [[Predloga:navedi novice]]<span class="anchor" id="Consistency"></span>=== Prej so se morali urejevalci odločati, ali bodo uporabili {{tl|navedi splet}} ali {{tlf|navedi novice}} na podlagi funkcij teh predlog. Vendar je ''večina'' razlik med tema dvema predlogama odpravljena. {{tlf|Navedi splet}} in {{tlf|navedi novice}} imate naslednje razlike: * {{tlf|navedi novice}} se lahko uporablja za [[WP:OFFLINE|tiskane]] vire, medtem ko {{tlf|navedi splet}} sproži napako o manjkajočem URL-ju, če URL ni naveden. * {{tlf|navedi novice}} sprejema parametra {{para|issue}} in {{para|volume}}, medtem ko jih {{tlf|navedi splet}} ne (glejte {{section link|Pomoč:Slog Navajanja 1#Strani}} in {{tl|navedi revijo}}.) Vendar pa je ob enakem naboru veljavnih parametrov njun izhod popolnoma enak: <!-- ATTENTION! The following example only serves to demonstrate parameter rending results. Whether you must include all these parameters in actual articles is not a concern here. --> {| | '''Navedi splet''': || {{navedi splet |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |- | '''Navedi novice''': || {{navedi novice |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |} ==Primeri== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=2005-04-30 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=2005-04-30 |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://operations.nfl.com/the-rules/nfl-rules-digest/ |title=NFL Rules Digest |website=NFL Football Operations |publisher=[[National Football League]] |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://operations.nfl.com/the-rules/nfl-rules-digest/ |title=NFL Rules Digest |website=NFL Football Operations |publisher=[[National Football League]] |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} ===Uporaba "format="=== KKo ta predloga v povezavi zazna končnico ».pdf« ali ».PDF« (kar je običajno za datoteke [[PDF]]), za njo samodejno prikaže ikono PDF. To stori ne glede na to, ali povezava res vodi do datoteke PDF ali pa do spletne strani HTML (kar je pogosto pri plačljivih spletnih mestih). Predloga prav tako interno deluje, kot da bi ročno vpisali parameter {{para|format|PDF}}, ki za ikono doda še izpis " (PDF)". Ker je v tem primeru ročni vnos parametra {{para|format|PDF}} podveč, njegovo dodajanje ''ni'' recommended to add it. priporočljivo, urejevalci pa ga lahko odstranijo.<!-- Citation bot, when invoked, will remove it. ([[User talk:Citation bot/Archive 13#Remove format=pdf and variants when URLs end in .pdf|ref]])) --> <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.indiapost.gov.in/MBE/DOP_PDFFiles/List_of_Psychotropic_Substances.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.indiapost.gov.in/MBE/DOP_PDFFiles/List_of_Psychotropic_Substances.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |access-date={{date}}}} }} </div> Če povezava vodi do datoteke PDF, ki je predloga ''ne'' more samodejno prepoznati po njeni končnici, se ikona PDF ne bo prikazala. V tem primeru lahko ročno dodate parameter {{para|format|PDF}}, ki bo za povezavo dodal izpis " (PDF)" (vendar brez PDF ikone). <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.sample.com/somePDFdocument.000 |title=En PDF document |publisher=Sample Int'l |format=PDF |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.sample.com/somePDFdocument.000 |title=En PDF document |publisher=Sample Int'l |format=PDF |access-date={{date}}}} }} </div> Pri povezavah do datotek v drugih formatih se ikona ne prikaže. Če gre na primer za datoteko [[.odt]], lahko ročno dodate parameter {{para|format|ODT}}, ki bo za povezavo dodal izpis " (ODT)". <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.sample.com/someODTdocument.odt |title=Some ODT Document |publisher=Sample Int'l |format=ODT |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.sample.com/someODTdocument.odt |title=Some ODT Document |publisher=Sample Int'l |format=ODT |access-date={{date}}}} }} </div> ===Tuji jeziki in prevedeni naslovi=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki o tem slabo misli}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |access-date={{date}} |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki o tem slabo misli}} }} ===Uporaba author-link=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |author-link=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |author-link=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} ===Več avtorjev=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Our Favourite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopaedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Our Favourite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopaedia of Things |access-date={{date}}}} }} ===Brez avtorja=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=2005-04-30 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=2005-04-30 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} ===Brez avtorja, brez založnika=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.incb.org/documents/Psychotropics/forms/greenlist/2024/2311984R.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=December 2023 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki> |language=ru}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.incb.org/documents/Psychotropics/forms/greenlist/2024/2311984R.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=December 2023 |access-date={{date|{{date}}|iso}} |language=ru}} }} ===Uporaba "archive-url" in "archive-date" (in opcijsko "url-status") za spletne strani, ki so bile arhivirane<span class="anchor" id="archive-url"></span>=== <div style="width:auto; overflow:scroll">Privzeto velja, da se ob uporabi parametra "archive-url" privzame vrednost {{para|url-status|dead}}, nastala glavna povezava pa vodi do arhivirane različice: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=2005-04-30 |publisher=International Narcotics Control Board |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki> |archive-url=https://web.archive.org/web/20050907150136/https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archive-date=2005-09-07}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=2005-04-30 |publisher=International Narcotics Control Board |access-date={{date|{{date}}|iso}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20050907150136/https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archive-date=2005-09-07}} }} </div> <div style="width:auto; overflow:scroll">Kadar je naveden {{para|url-status|live}}, nastala glavna povezava vodi do izvirne strani: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |title=DC Entertainment To Give Classic Batman Writer Credit in 'Gotham' and 'Batman v Superman' (Exclusive) |website=The Hollywood Reporter |date=18. september 2015 |access-date=21. september 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022181821/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |archive-date=October 22, 2015}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |title=DC Entertainment To Give Classic Batman Writer Credit in 'Gotham' and 'Batman v Superman' (Exclusive) |website=The Hollywood Reporter |date=18. september 2015 |access-date=21. september 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022181821/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |archive-date=October 22, 2015}} }} </div> <div style="width:auto; overflow:scroll">Z vrednostjo {{para|url-status|unfit}} ali {{code|usurped}} izvirna stran sploh ni povezana: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast: Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522171657/https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |archive-date=22 maj 2011}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast: Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground |access-date={{date}} |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522171657/https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |archive-date=22 maj 2011}} }} </div> ===Uporaba "quote"=== <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |date=2008 |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |quote=...&amp;nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&amp;nbsp;...'}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |date=2008 |access-date={{date}} |quote=...&nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&nbsp;...'}} }} </div> ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax}} {{csdoc|coins}} {{csdoc|sep_period}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|coauthors=yes|others=yes}} ====Naslov==== {{csdoc|web}} {{csdoc|type}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datum==== {{csdoc|date}} ====Izdajatelj/založnik==== {{csdoc|publisher|work=no}} ====Series==== {{csdoc|series}} Alias: '''agency'''. ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{csdoc|url}} ====Sidro==== {{csdoc|ref}} ====Identifikatorji==== {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati==== {{csdoc|quote}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor}} ====Laični povzetek==== {{csdoc|lay|lua=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== Ti parametri dodajo opombo za povezavo na koncu sklica: * '''registration''': Za spletne vire, ki zahtevajo registracijo, nastavite {{para|registration|yes}}; nadomesti ga '''subscription''', če sta postavljena oba. * '''subscription''': Za spletne vire, ki zahtevajo naročnino, nastavite {{para|subscription|yes}}; nadomesti '''registration''', če sta postavljena oba. ==Template data== {{TemplateDataHeader}} <TemplateData> { "description": "Ta predloga oblikuje sklic na spletno stran s pomočjo zagotovljenih informacij kot sta URL in naslov. Uporablja naj se le za vire, ki se ne morejo nadomestiti z bolj specifično predlogo za knjigo, revijo, novico, itd.", "params": { "url": { "label": "URL", "description": "URL naslov spletne strani kjer je besedilo publikacije dostopno", "type": "string", "required": true }, "title": { "label": "Naslov vira", "description": "Naslov spletne strani vira na spletu; izpisal se bo v narekovajih", "type": "string", "required": true }, "date": { "label": "Datum vira", "description": "Polni datum vira, ko je bil objavljen; če je neznan, namesto tega uporabite accessdate; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "accessdate": { "label": "Datum dostopa do URL", "description": "Polni datum dostopa do URL; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Naslov spletne strani", "description": "Naslov spletne strani; uporabite lahko wikipovezavo; izpisalo se bo v poševni pisavi; drugo ime je 'work'", "type": "string", "suggested": true }, "publisher": { "label": "Ime izdajatelja", "description": "Ime izdajatelja", "type": "string", "suggested": true }, "last": { "label": "Priimek", "description": "Avtorjev priimek; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["last1","author","author1","authors"], "suggested": true }, "first": { "label": "Osebno ime", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["first1"], "suggested": true }, "authorlink": { "label": "Članek o avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o avtorju; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["authorlink1","author-link", "author1-link"], "required": false }, "last2": { "label": "Priimek drugega avtorja", "description": "Priimek drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink2'.", "type": "string/line", "aliases": ["author2"], "required": false }, "first2": { "label": "Osebno ime drugega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink2": { "label": "Članek o drugem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o drugem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author2-link"], "required": false }, "last3": { "label": "Priimek tretjega avtorja", "description": "Priimek tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink3'.", "type": "string/line", "aliases": ["author3"], "required": false }, "first3": { "label": "Osebno ime tretjega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink3": { "label": "Članek o tretjem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o tretjem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author3-link"], "required": false }, "last4": { "label": "Priimek četrtega avtorja", "description": "Priimek četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink4'.", "type": "string/line", "aliases": ["author4"], "required": false }, "first4": { "label": "Osebno ime četrtega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink4": { "label": "Članek o četrtem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o četrtem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author4-link"], "required": false }, "last5": { "label": "Priimek petega avtorja", "description": "Priimek petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink5'.", "type": "string/line", "aliases": ["author5"], "required": false }, "first5": { "label": "Osebno ime petega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink5": { "label": "Članek o petem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o petem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author5-link"], "required": false }, "last6": { "label": "Priimek šestega avtorja", "description": "Priimek šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink6'.", "type": "string/line", "aliases": ["author6"], "required": false }, "first6": { "label": "Osebno ime šestega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "aliases": ["author6-link"], "required": false }, "authorlink6": { "label": "Članek o šestem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o šestem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "last7": { "label": "Priimek sedmega avtorja", "description": "Priimek sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink7'.", "type": "string/line", "aliases": ["author7"], "required": false }, "first7": { "label": "Osebno ime sedmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink7": { "label": "Članek o sedmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o sedmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author7-link"], "required": false }, "last8": { "label": "Priimek osmega avtorja", "description": "Priimek osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink8'.", "type": "string/line", "aliases": ["author8"], "required": false }, "first8": { "label": "Osebno ime osmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink8": { "label": "Članek o osmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o osmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author8-link"], "required": false }, "last9": { "label": "Priimek devetega avtorja", "description": "Priimek devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink9'. Če je definiranih devet avtorjev, se jih bo prikazalo le osem in 'et al.' se bo prikazal na mestu zadnjega avtorja.", "type": "string/line", "aliases": ["author9"], "required": false }, "first9": { "label": "Osebno ime devetega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink9": { "label": "Članek o devetem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o devetem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author9-link"], "required": false }, "others": { "label": "Drugi", "description": "Za zapis drugih avtorjev dela, kot je 'Ilustriral John Smith' ali 'Prevedel John Smith'", "type": "string", "required": false }, "month": { "label": "Mesec publikacije", "description": "Ime meseca publikacije; ne uporabljajte wikipovezave; Če je poznan tudi dan v mesecu, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "year": { "label": "Letnica publikacije", "description": " Letnica vira, ki se navaja; Če sta poznana tudi dan v mesecu in mesec, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "origyear": { "label": "Leto prve izdaje", "description": "Leto prve izdaje publikacije; Zaradi jasnosti, lahko dodate podrobnejše besedilo; primer: 'Prva izdaja 1859' ali 'Zbrano 1904'", "type": "string", "required": false }, "editor-last": { "label": "Priimek urednika", "description": "Priimek urednika; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-last', 'editor' in 'editors'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-first": { "label": "Osebno ime urednika", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-first'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-link": { "label": "Članek o uredniku", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o uredniku; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-link'", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "series": { "label": "Identifikator serije", "description": "Identifikator serije kadar je vir del zbirke, kot je knjižna zbirka ali številka časopisa", "type": "string", "required": false }, "location": { "label": "Lokacija publikacije", "description": "Geografska lokacija kjer je delo nastalo; običajno ni wikipovezano; izpustite, če ime dela vključuje lokacijo; drugo ime je 'place'", "type": "string", "required": false }, "publication-place": { "label": "Mesto publikacije", "description": "Mesto publikacije se izpiše za naslovom; če sta podana tudi 'place' ali 'location', sta prikazana pred naslovom s prefiksom 'napisano v'", "type": "string", "required": false }, "publication-date": { "label": "Datum publikacije", "description": "Datum publikacije, če se le-ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "page": { "label": "Stran", "description": "Stran v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino; izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "pages": { "label": "Strani", "description": "Strani v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino (to ni namenjeno prikazu števila strani v viru); izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "nopp": { "label": "Brez str", "description": "Nastavite na 'y', če ne želite prikaza 'str.', ki se izpiše pri uporabi 'page' ali 'pages' kadar je 'str.' neprimeren (kot je 'Naslovna stran')", "type": "string", "required": false }, "at": { "label": "Namesto strani", "description": "Lahko se uporabi namesto 'page' ali 'pages' kjer je številka strani neprimerna ali ne zadostuje (kot je kitica, scena itd.)", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "Jezik", "description": "Jezik v katerem je vir napisan, če ni v slovenščini; uporabite polno ime jezika; ne uporabljajte ikon ali predlog", "type": "string", "required": false }, "trans-title": { "label": "Preveden naslov", "description": "Slovenski prevodi naslova, če je navajan vir v tujem jeziku; uporaba 'language' se priporoča", "type": "string", "required": false }, "type": { "label": "Tip", "description": "Dodatne informacije o tipu predstavnostnega gradiva vira; oblikujte v obliki stavka", "type": "string", "required": false }, "format": { "label": "Format", "description": "Format dokumenta na katerega se nanaša 'url'; primeri: PDF, DOC, XLS; ne opredeljuj HTML", "type": "string", "required": false }, "arxiv": { "label": "arXiv identifikator", "description": "Identifikator za arXive elektronske preprinte znanstvenih člankov", "type": "string", "required": false }, "asin": { "label": "AZIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 znakov", "type": "string", "required": false }, "asin-tld": { "label": "AZIN TLD", "description": "ASIN vrhnja domena za spletne strani Amazon, ki niso v ZDA", "type": "string", "required": false }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 znakov", "type": "string", "required": false }, "cobiss": { "label": "Cobiss", "description": "Vzajemni bibliografski sistem COBISS", "type": "string", "required": false }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier); začne se z '10.'", "type": "string", "required": false }, "doi_brokendate": { "label": "Datum nedelovanja DOI", "description": "Datum ugotovitve nedelovanja DOI", "type": "string", "required": false }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number); uporabite 13-mestno ISBN število kjer je to mogoče", "type": "string", "required": false }, "issn": { "label": "ISSN", "description": " Mednarodna standardna številka serijske publikacije (International Standard Serial Number); 8 znakov; lahko razdeli v dve skupini po štiri z uporabo vezaja", "type": "string", "required": false }, "jfm": { "label": "jfm koda", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "string", "required": false }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "string", "required": false }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "string", "required": false }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifikator", "type": "string", "required": false }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "string", "required": false }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "string", "required": false }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifikator", "type": "string", "required": false }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center številka članka", "type": "string", "required": false }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "string", "required": false }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "string", "required": false }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "string", "required": false }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "string", "required": false }, "id": { "label": "id", "description": "Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev", "type": "string", "required": false }, "archiveurl": { "label": "URL arhiva", "description": "URL spletne strani arhivske različice, če URL postane nedostopen; zahteva se uporaba 'archivedate'", "type": "string", "required": false }, "archivedate": { "label": "Datum arhiviranja", "description": " Datum nastanka arhivske različice; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "deadurl": { "label": "Mrtvi URL", "description": "Če je nastavljen na 'no', se spremeni izpis naslova; to je uporabno, ko je URL še vedno živ, in vnaprej arhiviran", "type": "string", "required": false }, "quote": { "label": "Citat", "description": "Ustrezno besedilo citirano iz vira; izpiše se na koncu med narekovaji; potrebna je vključitev zaključnega ločila", "type": "string", "required": false }, "ref": { "label": "Ref", "description": "Identifikator za sidro; lahko postane cilj wikipovezave na polne sklice; posebna vrednost 'harv' ustvari sidro primerno za harv predlogo", "type": "string", "required": false }, "separator": { "label": "Ločilo", "description": "Ločila, ki se uporabljajo pri ločevanju seznama avtorjev, urednikov, itd.; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "postscript": { "label": "Končno ločilo", "description": "Nastavitev končnega ločila v sklicu; ignorira se, če je opredeljen 'quote'", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "layurl": { "label": "URL laičnega povzetka", "description": "URL povezava laičnega povzetka, ki se lahko nahaja v kakšni popularni znanstveni reviji ali časopisu; drugo ime je 'laysummary'", "type": "string", "required": false }, "laysource": { "label": "Vir laičnega povzetka", "description": "Ime vira laičnega povzetka. Izpiše se v poševni pisavi za pomišljajem", "type": "string", "required": false }, "laydate": { "label": "Datum laičnega povzetka", "description": "Datum izdaje povzetka. Izpiše se v oklepajih", "type": "string", "required": false }, "author-mask": { "label": "Prikritje avtorja", "description": "Nadomesti ime prvega avtorja s pomišljajem ali z besedilom; nastavite na numerično vrednost 'n' za em širino pomišljaja; nastavite na besedilno vrednost za prikaz besedila brez vodečega ločila med avtorji; npr., 'z'", "type": "string", "required": false }, "author-name-separator": { "label": "Ločilo med priimkom in imenom avtorja", "description": "spremeni ločilo med priimki in imeni; prednastavljeno je na vejico in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ", ", "required": false }, "author-separator": { "label": "Ločilo med avtorji", "description": "Spremeni ločilo med posameznimi avtorji; prednastavljeno je na podpičje in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": "; ", "required": false }, "display-authors": { "label": "Izpisani avtorji", "description": "Prikazano število avtorjev pred izpisom 'et al.'; prednastavljeno je, da se prikaže osem avtorjev od devetih", "type": "number", "default": "8", "aliases": ["displayauthors"], "required": false }, "lastauthoramp": { "label": "Ločilo med zadnjima dvema avtorjema", "description": "Če je parameter nastavljen na katerokoli vrednost, se spremeni ločilo med zadnjima dvema avtorjema v seznamu v 'presledek in_znak presledek'", "type": "string", "required": false }, "subscription": { "label": "Zahtevana naročnina", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana naročnina), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva naročnina", "type": "string", "required": false }, "registration": { "label": "Zahtevana registracija", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana registracija)), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva registracija", "type": "string", "required": false } }, "maps": { "citoid": { "title": "title", "url": "url", "websiteTitle": "website", "publicationTitle": "website", "blogTitle": "website", "forumTitle": "website", "publisher": "publisher", "date": "date", "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "pages": "pages", "series": "series", "accessDate": "accessdate", "DOI": "doi", "language": "language", "series": "series", "contributor":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "author":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "editor" : [ ["editor-first", "editor-last"] ] } } } </TemplateData> ==Glej tudi== {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly> <!-- CATEGORIES HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1]] </includeonly> jjpnmptslldiel0nmo4jx5nbj05hgog 6709845 6709844 2026-07-11T18:09:01Z Pinky sl 2932 /* Parametri */ posodobitev 6709845 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}</noinclude> {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|spletne vire, ki niso opredeljeni z drugo predlogo [[Pomoč:Slog navajanja 1|CS1]].}} ==Uporaba== {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |website= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last= |first= |date= |title= |url= |trans-title= |website= |language= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |title= |url= |url-access= |trans-title= |format= |website= |language= |location= |publisher= |url-status= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi splet |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |department= |website= |script-website= |trans-website= |type= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |agency= |minutes= |time-caption= |time= |page= |pages= |at= |no-pp= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote-page= |quote-pages= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> ;Za sklice z navedbo avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za sklice brez navedbe avtorja <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |author = <!-- not stated --> |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, ki je bila arhivirana <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |website = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje spletne strani, napisane v tujem jeziku <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last = |first = |date = |title = |url = |trans-title = |website = |language = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> ;Za navajanje in citiranje arhivirane spletne strani v tujem jeziku z dvema avtorjema, ki je bila ponovno objavljena kot PDF na storitvi za zbiranje informacij, ki zahteva naročnino <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |last2 = |first2 = |date = |title = |url = |url-access = |trans-title = |format = |website = |language = |location = |publisher = |url-status = |archive-url = |archive-date = |access-date = |via = |quote = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Celoten nabor parametrov v navpični obliki ! Parametri !! Pogoji !! Kratka navodila / opombe !! Navpični seznam |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; subject; host1; and host}} | | Priimek avtorja ali enovito ime avtorja. Ne povezuj. | rowspan="121" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi splet |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |department = |website = |script-website = |trans-website = |type = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |agency = |minutes = |time-caption = |time = |page = |pages = |at = |no-pp = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote-page = |quote-pages = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; and subject-given}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Ime avtorja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Naslov članka na Wikipediji o prvem avtorju. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; subject2; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2 and subject2-given}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. avtorja. Ne povezuj. Podobno: <code>author-link3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|ali alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Število (število izpisanih avtorjev) ali <code>etal</code> (več avtorjev) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | glejte [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|ali alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || se lahko uporabi za lokacijo nastanka dela, kadar se <code>publication-place</code> uporablja za kraj izdaje |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za urednika. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|ali alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. urednika. Ne povezuj. Podobno: <code>editor-link3</code>, itd. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za urednike |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|ali alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || Ta parameter je obvezen. |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Ne uporabljajte, če je naveden <code>url</code> |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Ta parameter je obvezen. Ne uporabljajte, če je naveden <code>title-link</code> |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | <code>department</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-work}} || {{tooltip|{{codett|website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and work}} ali {{tooltip|{{codett|script-website}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-work}} || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|ali alias medium}} || || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|ali alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za izvajalca intervjuja. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|ali alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. izvajalca intervjuja. Ne povezuj. Podobno: <code>interviewer-link3</code>, itd. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za izvajalce intervjujev |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|ali alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za prevajalca. Ne povezuj. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>last1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-last3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>first1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-first3</code>, itd. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|ali alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Podobno kot <code>author-link1</code>, ampak za 2. prevajalca. Ne povezuj. Podobno: <code>translator-link3</code>, itd. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Podobno kot <code>display-authors</code>, ampak za prevajalce |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | Glej [[#Opcije za izpis|Opcije za izpis]] spodaj; ne velja za sezname citiranih del |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|ali alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali katerikoli od njegovih aliasov, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>agency</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code>. Uporabite, kadar vsebina na več straneh podpira besedilo članka. |- | <code>at</code> || || choose one: <code>page</code>, <code>pages</code>, ali <code>at</code> |- | <code>no-pp</code> || {{tooltip|{{codett|page}}|ali alias p}} ali {{tooltip|{{codett|pages}}|ali alias pp}} || nastavite na "yes" za izpust oznake "str." apred številkami strani |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|ali alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|ali alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|ali alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|ali alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|ali alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|ali alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|ali alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|ali alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|ali alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|ali alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|ali alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|ali alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|ali alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|ali alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|ali alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|ali alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | <code>quote-page</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code> |- | <code>quote-pages</code> || || choose one: <code>quote-page</code>, <code>quote-pages</code>. Uporabite, kadar citat vsebuje vsebino z več strani. |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|ali alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | Če je v stolpcu '''Pogoj''' navedeno ime polja, pomeni, da je to polje pogoj za prikaz polja na levi strani. |} ===Izbira med [[Predloga:navedi splet]] in [[Predloga:navedi novice]]<span class="anchor" id="Consistency"></span>=== Prej so se morali urejevalci odločati, ali bodo uporabili {{tl|navedi splet}} ali {{tlf|navedi novice}} na podlagi funkcij teh predlog. Vendar je ''večina'' razlik med tema dvema predlogama odpravljena. {{tlf|Navedi splet}} in {{tlf|navedi novice}} imate naslednje razlike: * {{tlf|navedi novice}} se lahko uporablja za [[WP:OFFLINE|tiskane]] vire, medtem ko {{tlf|navedi splet}} sproži napako o manjkajočem URL-ju, če URL ni naveden. * {{tlf|navedi novice}} sprejema parametra {{para|issue}} in {{para|volume}}, medtem ko jih {{tlf|navedi splet}} ne (glejte {{section link|Pomoč:Slog Navajanja 1#Strani}} in {{tl|navedi revijo}}.) Vendar pa je ob enakem naboru veljavnih parametrov njun izhod popolnoma enak: <!-- ATTENTION! The following example only serves to demonstrate parameter rending results. Whether you must include all these parameters in actual articles is not a concern here. --> {| | '''Navedi splet''': || {{navedi splet |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |- | '''Navedi novice''': || {{navedi novice |url=https://blog.chron.com/techblog/2011/07/microsoft-envisions-a-universal-os-but-it-might-not-be-called-windows/ |title=Microsoft envisions a universal OS, but it might not be called Windows |last=Silverman |first=Dwight |date=July 15, 2011 |work=Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation |access-date=May 26, 2015|ref=none}} |} ==Primeri== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=2005-04-30 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |date=2005-04-30 |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://operations.nfl.com/the-rules/nfl-rules-digest/ |title=NFL Rules Digest |website=NFL Football Operations |publisher=[[National Football League]] |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://operations.nfl.com/the-rules/nfl-rules-digest/ |title=NFL Rules Digest |website=NFL Football Operations |publisher=[[National Football League]] |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} ===Uporaba "format="=== KKo ta predloga v povezavi zazna končnico ».pdf« ali ».PDF« (kar je običajno za datoteke [[PDF]]), za njo samodejno prikaže ikono PDF. To stori ne glede na to, ali povezava res vodi do datoteke PDF ali pa do spletne strani HTML (kar je pogosto pri plačljivih spletnih mestih). Predloga prav tako interno deluje, kot da bi ročno vpisali parameter {{para|format|PDF}}, ki za ikono doda še izpis " (PDF)". Ker je v tem primeru ročni vnos parametra {{para|format|PDF}} podveč, njegovo dodajanje ''ni'' recommended to add it. priporočljivo, urejevalci pa ga lahko odstranijo.<!-- Citation bot, when invoked, will remove it. ([[User talk:Citation bot/Archive 13#Remove format=pdf and variants when URLs end in .pdf|ref]])) --> <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.indiapost.gov.in/MBE/DOP_PDFFiles/List_of_Psychotropic_Substances.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.indiapost.gov.in/MBE/DOP_PDFFiles/List_of_Psychotropic_Substances.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |publisher=International Narcotics Control Board |access-date={{date}}}} }} </div> Če povezava vodi do datoteke PDF, ki je predloga ''ne'' more samodejno prepoznati po njeni končnici, se ikona PDF ne bo prikazala. V tem primeru lahko ročno dodate parameter {{para|format|PDF}}, ki bo za povezavo dodal izpis " (PDF)" (vendar brez PDF ikone). <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.sample.com/somePDFdocument.000 |title=En PDF document |publisher=Sample Int'l |format=PDF |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.sample.com/somePDFdocument.000 |title=En PDF document |publisher=Sample Int'l |format=PDF |access-date={{date}}}} }} </div> Pri povezavah do datotek v drugih formatih se ikona ne prikaže. Če gre na primer za datoteko [[.odt]], lahko ročno dodate parameter {{para|format|ODT}}, ki bo za povezavo dodal izpis " (ODT)". <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.sample.com/someODTdocument.odt |title=Some ODT Document |publisher=Sample Int'l |format=ODT |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.sample.com/someODTdocument.odt |title=Some ODT Document |publisher=Sample Int'l |format=ODT |access-date={{date}}}} }} </div> ===Tuji jeziki in prevedeni naslovi=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki o tem slabo misli}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Honi soit qui mal y pense |last=Joliet |first=François |date=30. april 2005 |access-date={{date}} |language=fr |trans-title=Sram naj bo tistega, ki o tem slabo misli}} }} ===Uporaba author-link=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |author-link=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=My Favorite Things, Part II |last=Doe |first=John |author-link=John Doe |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} ===Več avtorjev=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Our Favourite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopaedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Our Favourite Things |last1=Doe |first1=John |last2=Smith |first2=Peter |last3=Smythe |first3=Jim |publisher=Open Publishing |date=30. april 2005 |website=Encyclopaedia of Things |access-date={{date}}}} }} ===Brez avtorja=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=2005-04-30 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |publisher=Open Publishing |date=2005-04-30 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date|{{date}}|iso}}}} }} ===Brez avtorja, brez založnika=== {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |website=Encyclopedia of Things |access-date={{date}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|mdy}}<nowiki>}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.example.org/ |title=Index of Sharp Things |date=30. april 2005 |access-date={{date|{{date}}|mdy}}}} }} {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.incb.org/documents/Psychotropics/forms/greenlist/2024/2311984R.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=December 2023 |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki> |language=ru}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.incb.org/documents/Psychotropics/forms/greenlist/2024/2311984R.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=December 2023 |access-date={{date|{{date}}|iso}} |language=ru}} }} ===Uporaba "archive-url" in "archive-date" (in opcijsko "url-status") za spletne strani, ki so bile arhivirane<span class="anchor" id="archive-url"></span>=== <div style="width:auto; overflow:scroll">Privzeto velja, da se ob uporabi parametra "archive-url" privzame vrednost {{para|url-status|dead}}, nastala glavna povezava pa vodi do arhivirane različice: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=2005-04-30 |publisher=International Narcotics Control Board |access-date=</nowiki>{{date|{{date}}|iso}}<nowiki> |archive-url=https://web.archive.org/web/20050907150136/https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archive-date=2005-09-07}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |title=List of psychotropic substances under international control |date=2005-04-30 |publisher=International Narcotics Control Board |access-date={{date|{{date}}|iso}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20050907150136/https://www.incb.org/pdf/e/list/green.pdf |archive-date=2005-09-07}} }} </div> <div style="width:auto; overflow:scroll">Kadar je naveden {{para|url-status|live}}, nastala glavna povezava vodi do izvirne strani: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |title=DC Entertainment To Give Classic Batman Writer Credit in 'Gotham' and 'Batman v Superman' (Exclusive) |website=The Hollywood Reporter |date=18. september 2015 |access-date=21. september 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022181821/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |archive-date=October 22, 2015}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |title=DC Entertainment To Give Classic Batman Writer Credit in 'Gotham' and 'Batman v Superman' (Exclusive) |website=The Hollywood Reporter |date=18. september 2015 |access-date=21. september 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022181821/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dc-entertainment-give-classic-batman-824572 |archive-date=October 22, 2015}} }} </div> <div style="width:auto; overflow:scroll">Z vrednostjo {{para|url-status|unfit}} ali {{code|usurped}} izvirna stran sploh ni povezana: {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast: Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522171657/https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |archive-date=22 maj 2011}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |title=London, United Kingdom Forecast: Weather Underground (weather and elevation at Heathrow Airport) |publisher=The Weather Underground |access-date={{date}} |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522171657/https://www.wunderground.com/global/stations/03772.html |archive-date=22 maj 2011}} }} </div> ===Uporaba "quote"=== <div style="width:auto; overflow:scroll"> {{markup2| |m=<nowiki>{{navedi splet |url=https://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |date=2008 |access-date=</nowiki>{{date}}<nowiki> |quote=...&amp;nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&amp;nbsp;...'}}</nowiki> |r={{navedi splet |url=https://www.webexhibits.org/daylightsaving/c.html |title=Daylight saving time: rationale and original idea |website=WebExhibits |date=2008 |access-date={{date}} |quote=...&nbsp;Lord Balfour came forward with a unique concern: 'Supposing some unfortunate lady was confined with twins&nbsp;...'}} }} </div> ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax}} {{csdoc|sep_period}} ===COinS=== {{csdoc|coins}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|others=yes}} ====Datum==== {{csdoc|date}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor}} ====Naslov==== {{csdoc|web}} {{csdoc|type}} {{csdoc|language}} ====<span class="anchor" id="url"></span>URL==== {{csdoc|url}} ====Spletna stran==== {{csdoc|journal|issue=no|department=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher}} {{csdoc|agency}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|time}} {{csdoc|pages}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration}} ====Citati==== {{csdoc|quote}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{csdoc|ref}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display}} ==Template data== {{TemplateDataHeader}} <TemplateData> { "description": "Ta predloga oblikuje sklic na spletno stran s pomočjo zagotovljenih informacij kot sta URL in naslov. Uporablja naj se le za vire, ki se ne morejo nadomestiti z bolj specifično predlogo za knjigo, revijo, novico, itd.", "params": { "url": { "label": "URL", "description": "URL naslov spletne strani kjer je besedilo publikacije dostopno", "type": "string", "required": true }, "title": { "label": "Naslov vira", "description": "Naslov spletne strani vira na spletu; izpisal se bo v narekovajih", "type": "string", "required": true }, "date": { "label": "Datum vira", "description": "Polni datum vira, ko je bil objavljen; če je neznan, namesto tega uporabite accessdate; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "accessdate": { "label": "Datum dostopa do URL", "description": "Polni datum dostopa do URL; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Naslov spletne strani", "description": "Naslov spletne strani; uporabite lahko wikipovezavo; izpisalo se bo v poševni pisavi; drugo ime je 'work'", "type": "string", "suggested": true }, "publisher": { "label": "Ime izdajatelja", "description": "Ime izdajatelja", "type": "string", "suggested": true }, "last": { "label": "Priimek", "description": "Avtorjev priimek; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["last1","author","author1","authors"], "suggested": true }, "first": { "label": "Osebno ime", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/line", "aliases": ["first1"], "suggested": true }, "authorlink": { "label": "Članek o avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o avtorju; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne avtorje", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["authorlink1","author-link", "author1-link"], "required": false }, "last2": { "label": "Priimek drugega avtorja", "description": "Priimek drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink2'.", "type": "string/line", "aliases": ["author2"], "required": false }, "first2": { "label": "Osebno ime drugega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice drugega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink2": { "label": "Članek o drugem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o drugem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author2-link"], "required": false }, "last3": { "label": "Priimek tretjega avtorja", "description": "Priimek tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink3'.", "type": "string/line", "aliases": ["author3"], "required": false }, "first3": { "label": "Osebno ime tretjega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice tretjega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink3": { "label": "Članek o tretjem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o tretjem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author3-link"], "required": false }, "last4": { "label": "Priimek četrtega avtorja", "description": "Priimek četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink4'.", "type": "string/line", "aliases": ["author4"], "required": false }, "first4": { "label": "Osebno ime četrtega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice četrtega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink4": { "label": "Članek o četrtem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o četrtem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author4-link"], "required": false }, "last5": { "label": "Priimek petega avtorja", "description": "Priimek petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink5'.", "type": "string/line", "aliases": ["author5"], "required": false }, "first5": { "label": "Osebno ime petega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice petega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink5": { "label": "Članek o petem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o petem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author5-link"], "required": false }, "last6": { "label": "Priimek šestega avtorja", "description": "Priimek šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink6'.", "type": "string/line", "aliases": ["author6"], "required": false }, "first6": { "label": "Osebno ime šestega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice šestega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "aliases": ["author6-link"], "required": false }, "authorlink6": { "label": "Članek o šestem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o šestem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "last7": { "label": "Priimek sedmega avtorja", "description": "Priimek sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink7'.", "type": "string/line", "aliases": ["author7"], "required": false }, "first7": { "label": "Osebno ime sedmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice sedmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink7": { "label": "Članek o sedmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o sedmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author7-link"], "required": false }, "last8": { "label": "Priimek osmega avtorja", "description": "Priimek osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink8'.", "type": "string/line", "aliases": ["author8"], "required": false }, "first8": { "label": "Osebno ime osmega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice osmega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink8": { "label": "Članek o osmem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o osmem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author8-link"], "required": false }, "last9": { "label": "Priimek devetega avtorja", "description": "Priimek devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'authorlink9'. Če je definiranih devet avtorjev, se jih bo prikazalo le osem in 'et al.' se bo prikazal na mestu zadnjega avtorja.", "type": "string/line", "aliases": ["author9"], "required": false }, "first9": { "label": "Osebno ime devetega avtorja", "description": "Osebna imena ali začetnice devetega avtorja; ne uporabljajte wikipovezave.", "type": "string/line", "required": false }, "authorlink9": { "label": "Članek o devetem avtorju", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o devetem avtorju.", "type": "string/wiki-page-name", "aliases": ["author9-link"], "required": false }, "others": { "label": "Drugi", "description": "Za zapis drugih avtorjev dela, kot je 'Ilustriral John Smith' ali 'Prevedel John Smith'", "type": "string", "required": false }, "month": { "label": "Mesec publikacije", "description": "Ime meseca publikacije; ne uporabljajte wikipovezave; Če je poznan tudi dan v mesecu, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "year": { "label": "Letnica publikacije", "description": " Letnica vira, ki se navaja; Če sta poznana tudi dan v mesecu in mesec, namesto tega uporabite 'date'", "type": "string", "required": false }, "origyear": { "label": "Leto prve izdaje", "description": "Leto prve izdaje publikacije; Zaradi jasnosti, lahko dodate podrobnejše besedilo; primer: 'Prva izdaja 1859' ali 'Zbrano 1904'", "type": "string", "required": false }, "editor-last": { "label": "Priimek urednika", "description": "Priimek urednika; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-last', 'editor' in 'editors'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-first": { "label": "Osebno ime urednika", "description": "Osebna imena ali začetnice avtorja; ne uporabljajte wikipovezave, uporabite 'editor-link'; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-first'", "type": "string/line", "required": false }, "editor-link": { "label": "Članek o uredniku", "description": "Naslov obstoječega članka v Wikipediji o uredniku; parameter ima lahko numerično pripono za dodatne urednike; druga imena so 'editor1-link'", "type": "string/wiki-page-name", "required": false }, "series": { "label": "Identifikator serije", "description": "Identifikator serije kadar je vir del zbirke, kot je knjižna zbirka ali številka časopisa", "type": "string", "required": false }, "location": { "label": "Lokacija publikacije", "description": "Geografska lokacija kjer je delo nastalo; običajno ni wikipovezano; izpustite, če ime dela vključuje lokacijo; drugo ime je 'place'", "type": "string", "required": false }, "publication-place": { "label": "Mesto publikacije", "description": "Mesto publikacije se izpiše za naslovom; če sta podana tudi 'place' ali 'location', sta prikazana pred naslovom s prefiksom 'napisano v'", "type": "string", "required": false }, "publication-date": { "label": "Datum publikacije", "description": "Datum publikacije, če se le-ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "page": { "label": "Stran", "description": "Stran v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino; izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "pages": { "label": "Strani", "description": "Strani v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino (to ni namenjeno prikazu števila strani v viru); izpiše se za 'str.'", "type": "string", "required": false }, "nopp": { "label": "Brez str", "description": "Nastavite na 'y', če ne želite prikaza 'str.', ki se izpiše pri uporabi 'page' ali 'pages' kadar je 'str.' neprimeren (kot je 'Naslovna stran')", "type": "string", "required": false }, "at": { "label": "Namesto strani", "description": "Lahko se uporabi namesto 'page' ali 'pages' kjer je številka strani neprimerna ali ne zadostuje (kot je kitica, scena itd.)", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "Jezik", "description": "Jezik v katerem je vir napisan, če ni v slovenščini; uporabite polno ime jezika; ne uporabljajte ikon ali predlog", "type": "string", "required": false }, "trans-title": { "label": "Preveden naslov", "description": "Slovenski prevodi naslova, če je navajan vir v tujem jeziku; uporaba 'language' se priporoča", "type": "string", "required": false }, "type": { "label": "Tip", "description": "Dodatne informacije o tipu predstavnostnega gradiva vira; oblikujte v obliki stavka", "type": "string", "required": false }, "format": { "label": "Format", "description": "Format dokumenta na katerega se nanaša 'url'; primeri: PDF, DOC, XLS; ne opredeljuj HTML", "type": "string", "required": false }, "arxiv": { "label": "arXiv identifikator", "description": "Identifikator za arXive elektronske preprinte znanstvenih člankov", "type": "string", "required": false }, "asin": { "label": "AZIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 znakov", "type": "string", "required": false }, "asin-tld": { "label": "AZIN TLD", "description": "ASIN vrhnja domena za spletne strani Amazon, ki niso v ZDA", "type": "string", "required": false }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 znakov", "type": "string", "required": false }, "cobiss": { "label": "Cobiss", "description": "Vzajemni bibliografski sistem COBISS", "type": "string", "required": false }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier); začne se z '10.'", "type": "string", "required": false }, "doi_brokendate": { "label": "Datum nedelovanja DOI", "description": "Datum ugotovitve nedelovanja DOI", "type": "string", "required": false }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number); uporabite 13-mestno ISBN število kjer je to mogoče", "type": "string", "required": false }, "issn": { "label": "ISSN", "description": " Mednarodna standardna številka serijske publikacije (International Standard Serial Number); 8 znakov; lahko razdeli v dve skupini po štiri z uporabo vezaja", "type": "string", "required": false }, "jfm": { "label": "jfm koda", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "string", "required": false }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "string", "required": false }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "string", "required": false }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifikator", "type": "string", "required": false }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "string", "required": false }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "string", "required": false }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifikator", "type": "string", "required": false }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center številka članka", "type": "string", "required": false }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "string", "required": false }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "string", "required": false }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "string", "required": false }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "string", "required": false }, "id": { "label": "id", "description": "Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev", "type": "string", "required": false }, "archiveurl": { "label": "URL arhiva", "description": "URL spletne strani arhivske različice, če URL postane nedostopen; zahteva se uporaba 'archivedate'", "type": "string", "required": false }, "archivedate": { "label": "Datum arhiviranja", "description": " Datum nastanka arhivske različice; ne uporabljajte wikipovezave", "type": "string", "required": false }, "deadurl": { "label": "Mrtvi URL", "description": "Če je nastavljen na 'no', se spremeni izpis naslova; to je uporabno, ko je URL še vedno živ, in vnaprej arhiviran", "type": "string", "required": false }, "quote": { "label": "Citat", "description": "Ustrezno besedilo citirano iz vira; izpiše se na koncu med narekovaji; potrebna je vključitev zaključnega ločila", "type": "string", "required": false }, "ref": { "label": "Ref", "description": "Identifikator za sidro; lahko postane cilj wikipovezave na polne sklice; posebna vrednost 'harv' ustvari sidro primerno za harv predlogo", "type": "string", "required": false }, "separator": { "label": "Ločilo", "description": "Ločila, ki se uporabljajo pri ločevanju seznama avtorjev, urednikov, itd.; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "postscript": { "label": "Končno ločilo", "description": "Nastavitev končnega ločila v sklicu; ignorira se, če je opredeljen 'quote'", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "layurl": { "label": "URL laičnega povzetka", "description": "URL povezava laičnega povzetka, ki se lahko nahaja v kakšni popularni znanstveni reviji ali časopisu; drugo ime je 'laysummary'", "type": "string", "required": false }, "laysource": { "label": "Vir laičnega povzetka", "description": "Ime vira laičnega povzetka. Izpiše se v poševni pisavi za pomišljajem", "type": "string", "required": false }, "laydate": { "label": "Datum laičnega povzetka", "description": "Datum izdaje povzetka. Izpiše se v oklepajih", "type": "string", "required": false }, "author-mask": { "label": "Prikritje avtorja", "description": "Nadomesti ime prvega avtorja s pomišljajem ali z besedilom; nastavite na numerično vrednost 'n' za em širino pomišljaja; nastavite na besedilno vrednost za prikaz besedila brez vodečega ločila med avtorji; npr., 'z'", "type": "string", "required": false }, "author-name-separator": { "label": "Ločilo med priimkom in imenom avtorja", "description": "spremeni ločilo med priimki in imeni; prednastavljeno je na vejico in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": ", ", "required": false }, "author-separator": { "label": "Ločilo med avtorji", "description": "Spremeni ločilo med posameznimi avtorji; prednastavljeno je na podpičje in presledek; presledek mora biti kodiran kot &#32; ne uporabljajte zvezdice, dvopičja ali grabljice", "type": "string", "default": "; ", "required": false }, "display-authors": { "label": "Izpisani avtorji", "description": "Prikazano število avtorjev pred izpisom 'et al.'; prednastavljeno je, da se prikaže osem avtorjev od devetih", "type": "number", "default": "8", "aliases": ["displayauthors"], "required": false }, "lastauthoramp": { "label": "Ločilo med zadnjima dvema avtorjema", "description": "Če je parameter nastavljen na katerokoli vrednost, se spremeni ločilo med zadnjima dvema avtorjema v seznamu v 'presledek in_znak presledek'", "type": "string", "required": false }, "subscription": { "label": "Zahtevana naročnina", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana naročnina), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva naročnina", "type": "string", "required": false }, "registration": { "label": "Zahtevana registracija", "description": "Če je parameter nastavljen na <code>yes</code>, se izpiše (zahtevana registracija)), ki opozarja na to, da se za spletni vir zahteva registracija", "type": "string", "required": false } }, "maps": { "citoid": { "title": "title", "url": "url", "websiteTitle": "website", "publicationTitle": "website", "blogTitle": "website", "forumTitle": "website", "publisher": "publisher", "date": "date", "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "pages": "pages", "series": "series", "accessDate": "accessdate", "DOI": "doi", "language": "language", "series": "series", "contributor":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "author":[ ["first", "last" ], ["first2", "last2" ], ["first3", "last3" ], ["first4", "last4" ], ["first5", "last5" ], ["first6", "last6" ], ["first7", "last7" ], ["first8", "last8" ], ["first9", "last9" ] ], "editor" : [ ["editor-first", "editor-last"] ] } } } </TemplateData> ==Glej tudi== {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly> <!-- CATEGORIES HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1]] </includeonly> mn65cufevcp5o88bsb8zdtcgrs2ee3o 0 107124 6709678 6110420 2026-07-11T13:07:17Z ~2026-39241-56 262794 6709678 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokemon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 802 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon X * Pokemon Y * Pokemon Omega Ruby * Pokemon Alpha Sapphire * Pokemon Blue Version * Pokemon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon Sun * Pokemon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 869 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov]] * [[Seznam risanih serij Pokemon]] == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} lvojghv2a1pqa8fuklmleef5qua7c5m 6709679 6709678 2026-07-11T13:08:42Z ~2026-39241-56 262794 6709679 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokemon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 1028 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon X * Pokemon Y * Pokemon Omega Ruby * Pokemon Alpha Sapphire * Pokemon Blue Version * Pokemon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon Sun * Pokemon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 869 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov]] * [[Seznam risanih serij Pokemon]] == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} 9a5rhlrp0ghak85kqos0lx46tbnha1v 6709680 6709679 2026-07-11T13:09:05Z ~2026-39241-56 262794 6709680 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokémon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 1028 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon X * Pokemon Y * Pokemon Omega Ruby * Pokemon Alpha Sapphire * Pokemon Blue Version * Pokemon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokemon Sun * Pokemon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 869 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov]] * [[Seznam risanih serij Pokemon]] == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} 8p6nng2s9jmgt7cgs829f90fmo3f29v 6709681 6709680 2026-07-11T13:11:43Z ~2026-39241-56 262794 6709681 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokémon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 1028 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon X * Pokémon Y * Pokémon Omega Ruby * Pokémon Alpha Sapphire * Pokémon Blue Version * Pokémon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon Sun * Pokémon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 869 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov|Seznam Pokémonov]] * [[Seznam risanih serij Pokemon|Seznam risanih serij Poké]]<nowiki/>mon == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} os91uqts0apfvcc5pg04yzqwxweebou 6709683 6709681 2026-07-11T13:12:22Z ~2026-39241-56 262794 6709683 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokémon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 1028 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon X * Pokémon Y * Pokémon Omega Ruby * Pokémon Alpha Sapphire * Pokémon Blue Version * Pokémon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon Sun * Pokémon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 869 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov|Seznam Pokémonov]] * Seznam risanih serij Poké<nowiki/>mon == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} jin3fx53inph6epibfkz5nzixngf4v8 6709684 6709683 2026-07-11T13:13:42Z ~2026-39241-56 262794 6709684 wikitext text/x-wiki [[Slika:International Pokémon logo.svg|alt=Logotip franšize Pokémon|sličica|Logotip franšize Pokémon]] '''''Pokémon''''' ([[japonščina|japonsko]] ポケモン) je [[blagovna znamka]] japonskega podjetja [[Nintendo]], ustvaril jo je [[Satoshi Tajiri]] leta [[1996]]. Ime je [[akronim]] '''''Po'''c'''ke'''t '''Mon'''sters'' - dobesedno ''žepne pošasti''. Pokemoni so bili sprva<ref>{{Navedi splet |url=https://poggers.com/collections/new-collection |title=Pokemon Video Game Collections |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521130000/https://poggers.com/collections/new-collection |url-status=dead }}</ref> [[videoigra]] za igralno konzolo [[Game Boy]]. Kasneje so se pojavili še japonski stripi (mange), igrače, [[igralne karte]], ter seveda še več iger. Nastal pa je tudi [[anime]] (risana serija). == Karte Pokémon == Karte Pokémon so po svetu zelo znane, trenutno obstaja 1028 različnih pokemonov, kateri so na kartah v različnih verzijah. == Pokémon videoigre == === Prva generacija === [[Game Boy]]: * ''Pokémon Green(samo na japonskem)'' * ''Pokémon Red'' * ''Pokémon Blue'' * ''Pokémon Yellow'' [[Nintendo 64]]: * ''Pokémon Stadium'' === Druga generacija === [[Game Boy Color]]: * ''Pokémon Gold'' * ''Pokémon Silver'' * ''Pokémon Crystal'' [[Nintendo N64]]: * ''Pokémon Stadium 2'' === Tretja generacija === [[Game Boy Advance]]: * ''Pokémon Ruby'' * ''Pokémon Sapphire'' * ''Pokémon Emerald'' * ''Pokémon LeafGreen'' * ''Pokémon FireRed'' [[GameCube]] * ''Pokémon Box Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Colosseum'' * ''Pokémon XD: Gale of Darkness'' === Četrta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Diamond'' * ''Pokémon Platinum'' * ''Pokémon Pearl'' * ''Pokemon HeartGold'' * ''Pokemon SoulSilver'' [[Nintendo Wii]] * ''Pokémon Battle Revolution'' * ''My Pokémon Ranch'' * ''Pokémon Rumble'' === Peta generacija === [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Black'' * ''Pokémon White'' * ''Pokémon Black 2'' * ''Pokémon White 2'' === Šesta generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon X * Pokémon Y * Pokémon Omega Ruby * Pokémon Alpha Sapphire * Pokémon Blue Version * Pokémon Red Version === Sedma generacija === [[Nintendo 3DS]] * Pokémon Sun * Pokémon Moon === Ostale igre === [[Game Boy Color]] * ''Pokémon Card GB'' * ''Pokémon Pinball'' * ''Pokémon Picross'' * ''Pokémon Puzzle Challenge'' * ''Pokémon Card GB 2 [[Nintendo 64]] * ''Hey You, Pikachu!'' * ''Pokémon Snap'' * ''Pokémon Puzzle League'' [[Game Boy Advance]] * ''Pokémon Pinball: Ruby & Sapphire'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Red'' [[GameCube]] * ''Pokémon Channel'' [[Nintendo DS]] * ''Pokémon Dash'' * ''Pokémon Trozei!'' * ''Pokémon Mystery Dungeon Blue'' * ''Pokémon Ranger'' * ''Pokémon Mystery Dungeon 2'' * ''Pokémon Ranger: Shadows of Almia'' [[Nintendo 3DS]] * ''Pokémon Rumble Blast'' * ''Pokémon Shuffle'' [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] * ''[[Pokémon Go]]'' == Risane serije == Japonske risana serija Pokémon, se še danes dopolnjuje. Danes imamo že čez 1.300 epizod serije. * ''Indigo League'' (82 epizod) * ''The Adventures In The Orange Islands'' (35 epizod) * ''The Johto Journeys'' (41 epizod) * ''Johto League Champions'' (52 epizod) * ''Master Quest'' (65 epizod) * ''Advanced Generation'' (40 epizod) * ''Advanced Challenge'' (51 epizod) * ''Advanced Battle'' (52 epizod) * ''Battle Frontier'' (45 epizod) * ''Diamond and Pearl'' (52 epizod) * ''Diamond And Pearl-Battle Dimension'' (51 epizod) * ''Diamond And Pearl-Galactic Battles'' (49 epizod) * ''Diamond And Pearl-Sinnoh League Victors'' (33 epizod) * ''Pokémon Chronicles ''(22 epizod) * ''Black & White ''(48 epizod) * ''Black & White: Rival Destinies ''(49 epizod) * ''Black & White: Adventures in Unova ''(25 epizod) * ''Black & White Adventures in Unova and Beyond ''(22 epizod) * ''XY ''(48 epizod) * ''XY (Trenutno teče)'' * ''Pokémon Origins'' (4 epizode) == Glej tudi == * [[Seznam Pokemonov|Seznam Pokémonov]] * Seznam risanih serij Poké<nowiki/>mon == Zunanje povezave == * [http://www.pokemon.co.jp Pokémon Japonska] * [http://www.pokemon-tcg.com Pokémon TCG Game] * [http://www.pokemon.com Pokémon.com] * [http://www.pokemon-games.com Pokémon Games] {{stub}} [[Kategorija:Igre s kartami]] [[Kategorija:Pokemon|*]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} ol3acyxvx871anuedzj8mrpg6qe9bqu 0 113089 6709815 6708723 2026-07-11T16:47:28Z MaksiKavsek 244409 +3 ktgr 6709815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=Celje}} '''Nataša Golob''', [[Slovenci|slovenska]] [[umetnostna zgodovinarka]] in [[pedagog]]inja, * [[25. maj]] [[1947]], [[Celje]]. Nataša Golob je večino raziskovalnega dela posvetila srednjeveškim [[rokopis]]om, vprašanju njihovih struktur kot identifikacijskemu sporočilu o kraju in času nastanka, vprašanju vsebin in transmisije literarnih motivov, slikarskega okrasa in ikonografije ter prvotnih naročnikov, bralcev in ustvarjalcev. ==Življenje in delo== Po maturi na [[I. gimnazija v Celju|I gimnaziji v Celju]] (1966) je študirala umetnostno zgodovino in francoski jezik s književnostjo, h kateremu je dodala še [[italijanščina|italijanski jezik]]. [[Magister|Magistrski]] temi iz ikonografije (''Dvanajstero mesecev: povezave in ikonografija likovnih del in literarnih ciklov'', mentor [[Luc Menaše]]) je sledil [[doktorat]] (''Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja'', mentor [[Nace Šumi]]). V letu 1986/87 se je zaposlila na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], na katedri za občo umetnostno zgodovino, kjer je bila od 1998 redna profesorica. Predavala je predmete, ki jim je podobo začrtal njen profesor [[Luc Menaše]]. To so Umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi (štiriletni cikel), Izbrana poglavja (vsebine se spremenijo vsako leto) in Seminar (vsebine se prav tako menjajo). V študijskem letu 1996/97 je uvedla nov predmet Uvod v ikonografijo s proseminarjem, v študijskem letu 1997/98 pa še predmet Kodikologija – rokopisno gradivo na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete. V podiplomskih programih sodeluje z oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete, z Università degli studi v [[Videm, Italija|Vidmu]] (Udine, Italija), [[Univerza na Reki|Filozofsko fakulteto na Reki]] in Novo fakulteto v [[Lizbona|Lizboni]]. Predavala je na številnih znanstvenih srečanjih, z vabljenimi predavanji je gostovala na univerzah in akademijah v tujini (Rim, [[Erice]], [[Bruselj]], [[Jeruzalem]], [[Boston]], [[Univerza Yale]], [[Amsterdam]], [[Breže (Koroška)|Breže]], [[Rein]], [[Dunaj]] – tudi na Avstrijski akademiji znanosti in na Inštitutu Otta Pächta itd.), na Mednarodnem centru hrvaških vseučilišč v [[Dubrovnik]]u je 1998 imela cikel predavanj s kodikološkimi vsebinami. V študijskem letu 1993/94 je bila [[prodekanica]] Filozofske fakultete, od jeseni 1996 do jeseni 2000 pa predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino. V jeseni 1998 je vodila organizacijo mednarodnega simpozija o [[Francesco Robba]] in beneško kiparstvo 18. stoletja. Nataša Golob je avtorica dveh samostojnih razstav: [[Stiški rokopis]]i iz 12. stoletja ([[Ljubljana]], [[Narodna galerija]] 1994) in [[Srednjeveški rokopis]]i iz [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] 1160-1560 (Ljubljana, Narodna galerija 2006-07). Kot soavtorica je sodelovala pri razstavi [[Biblija|Biblije]] na Slovenskem (Ljubljana, Narodna galerija 1996) in razstavi in simpoziju ''Zapis in podoba: ohranjanje, obnavljanje, oživljanje'' (Ljubljana, [[Arhiv republike Slovenije]] 1996). Sodelovala je tudi pri drugih razstavah v Sloveniji in Avstriji. 1993-98 je bila zunanja svetovalka v svetu direktorjev Mednarodnega centra za srednjeveško umetnost pri Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Od 1995 do 2005 je bila predsednica Kurikularne komisije za umetnostno zgodovino in je vodila pogajanja za ohranitev predmeta v slovenskih srednjih šolah, vpeljala je Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje umetnostne zgodovine in vodila nastajanje učnih načrtov za vse učne načrte umetnostne zgodovine v srednjih šolah, od dualnih programov do obče in klasične gimnazije ter maturitetnega programa. Vpeljala je tudi umetnostno zgodovino kot obvezni izbirni predmet za zadnjo triado v osnovnem šolstvu. S tem je povezan tudi nastanek učbenika za srednje šole in treh učbenikov za devetletko. V prizadevanjih za ozaveščanje širše javnosti o pomenu umetnosti, prepoznavanju umetnostnih spomenikov in varovanju dediščine je avtorica več scenarijev za televizijske [[oddaja|oddaje]] in dokumentarne [[film]]e ter vodi projekt »Pogled na…« na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name="Dr. Nataša Golob">{{navedi splet |url= http://oddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/Golob.htm |title= Dr. Nataša Golob |accessdate= 13. 1. 2017 |archive-date= 2017-10-30 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171030051210/http://oddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/Golob.htm |url-status= dead }}</ref> Leta 2021 je prejela [[priznanje Izidorja Cankarja]] za monografijo ''Prvo stoletje Oddelka za umetnostno zgodovino.'' Leta 2015 je bila na predlog FF imenovana za [[Zaslužna profesorica|zaslužno profesorico]] Univerze v Ljubljani. Leta 2025 je pri [[Mohorjeva družba Celovec|Celovški Mohorjevi družbi]] izšla njena monografija ''Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo'' na skoraj 600 straneh, že 2023 pa je izdala knjigo ''S črnilom in zlatom'' (368 str.) o srednjeveškem knjižnem slikarstvu iz slovenskih arhivov in zbirk. ==Viri== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=04135 COBISS - Osebna bibliografija] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174262780 Moj pogled na znanost, prof. dr. Nataša Golob] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Nataša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Trubarjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] rlz8bf0usv48m45kng043p8eoud4s0r 0 121421 6709725 6694356 2026-07-11T14:36:41Z Upwinxp 126544 6709725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105161_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 35.36 |latNS = N | longd = 15 |longm = 28 |longs = 58.29 |longEW = E |najdisi=Reštanj |slika= |povrsina=9,31 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=219 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=420,3 |postna=8281 |posta=Senovo |mestna_obcina=Krško |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} '''Reštanj''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Mestni občini Krško]]. Naselje je dobilo ime po [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]] ({{lang-de|Reichenstein}}), prvič pisno omenjen leta 1304. Leta 1206 se omenja vitez Albert de Reichenstein. Na začetku 15.stoletja rod Reštanjskih vitezov izumre. Leta 1479 so grad zavzeli [[Obri]] ([[Matija Korvin]]). Po ustnem izročilu naj bi na grad streljali z dolgimi verigami, katere so razruvale zidovje in so po njih osvajalci preplezali v grad. Leta 1573 naj bi grad razvalili [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|kmečki uporniki]] in od takrat naprej ni bil več obnavljan. Leta 1629 je stalo samo še nekaj zidovja. Kmetje so kamenje gradu uporabljali za gradnjo svojih domov. Leta 1796 je kovač Andrej Grabner na Reštanju odkril najdišče [[premog]]a. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Reštanj}} {{Krško}} [[Kategorija:Reštanj| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] {{škrbina-naselje-sl}} hzwi6f981dv8rff69x5qts5frdx5caf 0 121988 6709923 6659976 2026-07-11T21:36:57Z ~2026-32552-67 260877 6709923 wikitext text/x-wiki '''Dol''' je lahko: *starejši [[slovenščina|slovenski]] izraz za [[dolina|dolino]] (npr. [[Čepovanski dol]]) *[[krajevno ime|ime]] več [[naselje|naselij]] v Sloveniji: ** [[Dol, Gornji Grad|Dol]], občina Gornji Grad ** [[Dol, Kočevje|Dol]], občina Kočevje ** [[Dol, Krško|Dol]], občina Krško ** [[Dol, Medvode|Dol]], občina Medvode ** [[Dol pri Borovnici]], občina Borovnica ** [[Dol pod Gojko]], občina Vojnik ** [[Dol pri Hrastniku]], občina Hrastnik ** [[Dol pri Hrastovljah]], občina Koper ** [[Dol pri Laškem]], občina Laško ** [[Dol pri Ljubljani]], središče [[občina Dol pri Ljubljani|občine Dol pri Ljubljani]] ** [[Dol pri Pristavi]], Šmarje pri Jelšah ** [[Dol pri Stopercah]], občina Majšperk ** [[Dol pri Šmarjeti]], občina Šmarješke Toplice ** [[Dol pri Šmarju]], občina Šmarje pri Jelšah ** [[Dol pri Trebnjem]], občina Trebnje ** [[Dol pri Vogljah]], občina Sežana * pa tudi: ** [[Babni Dol]], zaselek naselja [[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], občina Medvode ** [[Brezovi Dol]], [[občina Ivančna Gorica]] ** Briškovski dol, pri [[Briščiki|Briščikih]] na tržaškem Krasu v Italiji ** [[Dedni Dol]], občina Ivančna Gorica ** [[Dobindol]], občina Dolenjske Toplice ** [[Goveji Dol]], občina Sevnica ** [[Gradiški Dol]], občina [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ** [[Hrastov Dol]], občina Ivančna Gorica ** [[Jakobski Dol]] (2 naselji), [[občina Pesnica]] *** [[Spodnji Jakobski Dol]] *** [[Zgornji Jakobski Dol]] ** [[Jareninski Dol]], občina Pesnica ** [[Javorjev Dol]], občina [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] ** [[Jelendol]] (3 naselja v Sloveniji) *** naselje v občini Ribnica *** naselje v občini Škocjan *** naselje v občini Tržič ** [[Josipdol]], občina [[Ribnica na Pohorju]] ** [[Jurovski Dol]], občina [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] ** [[Kačji Dol]], občina [[Rogaška Slatina]] ** [[Kanji Dol]], [[občina Idrija]] ** [[Košaški Dol]], [[mestna občina Maribor]]? ** [[Ločendol]], del [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], nekdaj samostojna vas ** [[Lončarjev Dol]], občina Sevnica ** [[Mačji Dol]], občina Trebnje ** [[Marindol]], Bela krajina (o. Črnomelj) ** [[Marin dol]], ledinsko in ulično ime v Ljubljani ** [[Mali Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Komen in Pesnica) ** [[Mišji Dol]], Občina Šmartno pri Litiji ** [[Presladol]], Občina Krško ** [[Ravni Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Ivančna Gorica in Sodražica) ** [[Rožni Dol]], Občina Semič ** [[Suhadol]], dva naselji in [[Suhadole]], dve naselji ** [[Suhi Dol, Slovenija|Suhi Dol]] (pod Planino), zaselek naselja [[Planina nad Horjulom]] v občini Dobrova-Polhov Gradec ** [[Svetli Dol]], Občina Štore ** [[Travni Dol]], Mestna občina [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ** [[Trobni Dol]], Občina Laško ** [[Tušev Dol]], [[Občina Črnomelj]] ** [[Veliki Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Krško in Sežana) ** [[Vrhov Dol]], Mestna občina Maribor ** [[Zgornji Dol]], del naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]], [[Občina Gornji Grad]] *'''Dol''' je tudi ime več naselij izven Slovenije (ponekod le Do) ** [[Dol, Pelješac|Dol]], zaselek na [[Pelješac|Pelješc]]<nowiki/>u, Hrvaška ** [[Dol, Babušnica|Dol]], vas v srbski občini [[Babušnica]] ** [[Dol, Stari Grad|Dol]], naselje na otoku [[Hvar|Hvaru]], Hrvaška ** [[Dol (Postira)|Dol]], naselje na otoku [[Brač|Braču]], Hrvaška ** [[Dol, Stari Grad|Dol (Stari Grad]]), naselje na otoku [[Hvar|Hvaru]], Hrvaška ** [[Dol Klanječki]], naselje na Hrvaškem ** [[Dobri Do]] (več naselij v Srbiji) ** [[Dobri Dol, Vrapčište]], naselje v Severni Makedoniji ** [[Bogodol]], Bosna in Hercegovina ** [[Dobrodol]] (naselji na Hrvaškem in v Srbiji) *** [[Dobrodole]], naselje v Črni Gori ** [[Jelen Do]], naselje v Srbiji ** [[Kasidol]], naselje v Srbiji (ne zamešati s [[Kasidoli, Priboj]]) ** [[Krušedol]], naselje v Srbiji ** [[Mali Dol, Kraljevica|Mali Dol]], naselje na Hrvaškem ** [[Medvedji dol]], tudi '''Rute''' ([[Nemščina|nemško]] ''Bärental''), dolina na avstrijskem Koroškem v Karavankah ** [[Mihanovićev Dol]], naselje na Hrvaškem ob meji s Slovenijo ** [[Mokri dol, Bosna in Hercegovina|Mokri dol (BiH)]] (tudi [[Mokri Do|Mokri do]], Črna gora) ** [[Pokojni Dol]], otoček v skupini [[Peklenski otoki|Peklenskih otokov]] na Hrvaškem ** [[Dol-de-Bretagne]], občina v [[Seznam departmajev Francije|francoskem departmaju]] [[Ille-et-Vilaine]] ** [[Slani Dol]], naselje na Hrvaškem ** [[Suhi Dol, Srbija]], naselje ob meji z Bolgarijo ** [[Suvi Do]] (več naselij v Srbiji) ** [[Suvi Dol]], Srbija (tudi [[Suvi Do|Suvi do]] - 4 naselja v Srbiji) ** [[Ravni Do]], Srbija *'''Ostalo''': ** [[Občina Dol pri Ljubljani]] ** [[Čepovanski dol]] ** [[Senadolski dol]] ([[uvala]]) ** [[Suhi Dol]] (razločitev) ** ime dveh pivških [[presihajoče jezero|presihajočih jezer]] ([[Krajnikov dol]], [[Jezero za Kalcem|Veliki dol za Kalcem]]) **''Dol'' ali ''Dol janchi'', [[Koreja|korejski]] običaj praznovanja rojstnega dne eno leto starega otroka ** [[Dol (enota)|Dol]], redko uporabljena enota za [[bolečina|bolečino]] ** kratica '''DOL''': *** Department of Labor *** Department of Licensing (Washington) **''Dol dol'', pesniška zbirka [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] == Glej tudi == *toponime [[Dole]], [[Dolič]], [[Dolsko]], [[Dolina]], [[Dolinsko]], [[Dolnice]], [[Doberdob]] (prv. ''Dobri dol''), [[Dolž]] ter priimke [[Dolar]], [[Doljak]], [[Dolničar]] itd. {{razločitev}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] 8nf33btgn8g5ugo112juf74o9ngi4tz 0 124326 6709927 6695300 2026-07-11T21:40:29Z ~2026-32552-67 260877 6709927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119014_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 20.69 |latNS = N | longd = 15 |longm = 16 |longs = 43.18 |longEW = E |najdisi=Dolenji+Suhadol |povrsina=1,93 |prebivalstvo=131 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=325,5 |postna=8321 |posta=Brusnice |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika=Dolenji Suhadol.jpg}} '''Dolenji Suhadol''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. Na hribu nad naseljem so še danes ruševine dveh protiturških obrambnih stolpov (stari grad), verjetno zgrajenih v 16. stol. Po pričanju domačinov so med italijansko okupacijo med drugo vojno domačini kamenje s stolpov pod prisilo porabljali za gradnjo bunkerjev nekje na Gorjancih. Lokacija še ni potrjena. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/35.htm Zemljevid naselja Dolenji Suhadol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141540/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/35.htm |date=2005-02-11 }} == Glej tudi == * [[Gorenji Suhadol]] {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] n342n09be44cr3yi727q9elfhl4puk7 0 124338 6709926 6695312 2026-07-11T21:39:47Z ~2026-32552-67 260877 6709926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119502_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 24.89 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 18.56 |longEW = E |najdisi=Gorenji+Suhadol |povrsina=2,57 |prebivalstvo=69 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349,2 |postna=8321 |posta=Brusnice |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika=Gorenji Suhadol.jpg}} '''Gorenji Suhadol''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. Leži ob vznožju Gorjancev. V njem živi okoli 60 prebivalcev. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/67.htm Zemljevid naselja Gorenji Suhadol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141643/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/67.htm |date=2005-02-11 }} == Glej tudi == * [[Dolenji Suhadol]] {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] odo9rrt087g14zp8kyfmr4agbm1rg5g 0 125724 6709833 6692982 2026-07-11T17:27:36Z Andrejj 94 slika wikidata 6709833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Podpeč |geopedia=#L410_T13_F10094976_b4 | latd = 45 |latm = 50 |lats = 23.82 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 11.92 |longEW = E |najdisi=Podpeč+Videm+Dobrepolje |slika= |nadmorska=440,7 |povrsina=2,98 |prebivalstvo=131 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1312 |posta=Videm - Dobrepolje |obcina=Dobrepolje |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podpeč v Dobrepolju - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21507 <!--slika--> | lokacija = | občina = Dobrepolje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Podpeč''' je [[naselje]] v [[občina Dobrepolje|Občini Dobrepolje]]. V kraju se nahaja [[Podpeška jama]], ki jo je raziskoval že [[Valvazor]] in leta 1687 narisal njen načrt. Ta velja za prvi jamski načrt v Sloveniji. V 20. letih 20. stoletja je v jami ''Zoološki institut ljubljanske univerze'' odprl svoj laboratorij za študij specialne jamske favne. V letih 1990 in 1991 je bilo v njej tajno skladišče orožja slovenske [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. V jami živi tudi [[človeška ribica]]{{cn}}. ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Podpeč, Dobrepolje}} {{Dobrepolje}} [[Kategorija:Naselja Občine Dobrepolje]] {{škrbina-naselje-sl}} dio6ql8fa5kzrag4bg80wo1rz0l1bqr 0 126416 6709727 6693375 2026-07-11T14:39:11Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=34 |lats=36.46 |latNS=N |longd=14 |longm=0 |longs=15.29 |longEW=E |najdisi=Bač+pri+Materiji |slika= |povrsina=1,62 |prebivalstvo=150 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=530 |postna=6242 |posta=Materija |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Bač pri Materiji - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16036 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Bač pri Materiji''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] tgqh66etebm3h4egfb37yllnnue0g68 0 126417 6709732 6693378 2026-07-11T14:40:02Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=34 |lats=39.64 |latNS=N |longd=14 |longm=5 |longs=11.39 |longEW=E |najdisi=Brezovo+Brdo |slika= |povrsina=4,04 |prebivalstvo=21 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=655 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Brezovo Brdo - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16038 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Brezovo Brdo''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{-}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] iljcp8aydzjq503abczajw2qr5kvfho 0 126418 6709735 6693379 2026-07-11T14:40:50Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709735 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Golac}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=30 |lats=53.51 |latNS=N |longd=14 |longm=3 |longs=48.41 |longEW=E |najdisi=Golac |slika= |povrsina=24,23 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=81 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=664 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Golac - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=17298 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[File:The church in Golac.jpg|thumb|280px|Golac, cerkev]] '''Golac''' je razloženo [[naselje]] v čičarijskem [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]] na nadmorski višini 664 m). Po prvi svetovni vojni je začelo prebivalstvo nenehno upadati, še bolj pa po drugi svetovni vojni zaradi pomanjkanja dela. Danes je v vasi še okoli 35 prebivalcev. == Lega == Naselje Golac na severovzhodu meji na Poljane, na severu na Obrov ob cesti Kozina - Reka, na zahodu na Skadanščino in pogorje [[Slavnik|Slavnika]], na jugovzhodu na hrvaški strani na Jelovice, Vodice in [[Dane, Lanišće|Dane]]. Vas leži na severnih pobočjih Slavniškega pogorja (Razsušica, 1082 m), na krednem apnenčastem svetu, štiri kilometre jugovzhodno od Obrova v [[Podgrajsko podolje|Podgrajskem podolju]]. Pod vasjo in zaselki se razprostira razgibano golačko polje. Golac je ena izmed petindridesetih vasi v severni Slovenski in Hrvaški [[Čičarija|Čičariji]]. == Izvor imena == V preteklosti se grad in vas pojavljajo s slovenskim imenom Golac. Golac je verjetno ketskega izvora, saj v ketlščini pomeni majhen kraj. Tudi ime grada Kartsberg pomeni gorska utrdba po keltsko. Druga možna razlaga imena Golac temelji na domnevi, da je bila tamkajšnja pokrajina v preteklosti gola. == Zgodovina == Tržaški zgodovinar in arheolog Marchesetti je tu našel zelo dvomljive ostanke prazgodovinskega gradišča. V srednjem veku se naselje ali vas pojavlja s slovenskim imenom Golac tako za samo vas kot tudi za grad nad vasjo, ki se v listinah pojavlja kot grad Kartsberg oz. Karsperg. Na hribu Grdina so slabo opazne ruševine srednjeveškega gradu in vodnjaka. Posest pod gradom v Podgrajskem podolju ob stari trgovski cesti med Trstom in Oglejem do Reke je prišla v 13. stoletju v last [[Goriški grofje|Goriških grofov]], ki so na tem območju nastanili viteze Karsperške, ki so pozidali grad. Leta 1215 je omenjen vitez Chunradus de Carsperch, grad izrecno pa šele leta 1249 kot "Charsperch". [[Grad Golac]] je bila za Goriške pomembna utrdba v Brkinih, a so jo konec 13. stoletja opustili in zgradili Novi grad nad Podgradom. Tako je grad Golac že v 15. stoletju ruševina. Gospoščino Golac je leta 1465 pridobil tržaški plemič de Leo. V začetku 16. stoletja so gospoščino zavzeli Benečani in jo dali plemičema Krištofu Burlo in Damianu de Tarsia. Benečane je leta 1509 pregnal grof Krištof Frankopan na čelu cesarskih čet. Cesar mu je v fevd podelil novograjsko gospoščino v katero je bil vključen Golac. Leta 1620 je združeno gospostvo kupil grof [[Benvenut Petač]] (Petazzi). V prvi polovici 17. stoletja so se na tem območju naselili begunci pred Turki iz Južne Dalmacije, ki jih je lokalno prebivalstvo imenovalo Čiči, verjetno zaradi njihove besede čiča, striček. Na Golcu govorijo jezikovno čisto čakavsko-ikavsko narečje, ki so ga prvotni prebivalci prinesli iz nekdanje domovine v južni Dalmaciji. Zanj so značilni številni (a)romunski izrazi in slovnica pomešana s hrvatizmi in drugimi besedami. Osnovni viri preživljanja Golčanov v preteklosti so bili skromno kmetijstvo, cvetoča ovčereja, razvejano gozdarstvo s kuhanjem oglja, žganje apna in nabiranje brinja. Ovčerejo so Golčani prinesli kot tradicijo iz Dalmacije. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] i1c3ie956orxuiutsu2m76wp6o099bb 0 126419 6709729 6693380 2026-07-11T14:39:28Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709729 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradišče}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=33 |lats=8.54 |latNS=N |longd=14 |longm=3 |longs=41.57 |longEW=E |najdisi=Gradišče+pri+Materiji |slika= |povrsina=6,95 |prebivalstvo=131 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=595 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gradišče pri Materiji - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16040 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gradišče pri Materiji''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] sjzuy7okxi10s3xnxhqj64nlz8kki27 0 126420 6709733 6693381 2026-07-11T14:40:41Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=35 |lats=55.5 |latNS=N |longd=14 |longm=0 |longs=44.82 |longEW=E |najdisi=Gradišica |slika= |povrsina=1,43 |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=656 |postna=6242 |posta=Materija |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gradišica - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16041 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gradišica''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] r6zc411rppjr5syrumj7g13zwijacdm 0 126421 6709736 6693386 2026-07-11T14:40:54Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=34 |lats=28.19 |latNS=N |longd=14 |longm=4 |longs=17.14 |longEW=E |najdisi=Kovčice |slika= |povrsina=2,7 |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=659 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kovčice - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16046 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Kovčice''' so [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] k3qgomcthsxdy4rzaay1nkyjeqjkora 0 126423 6709728 6693396 2026-07-11T14:39:19Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=35 |lats=11.94 |latNS=N |longd=14 |longm=1 |longs=4.96 |longEW=E |najdisi=Odolina |povrsina=5,04 |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=498 |postna=6242 |posta=Materija |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija }} '''Odolina''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. ==Slepa dolina== [[File:Odolina 1.jpg|thumb|left|270px|Grapa Grašnice]] [[File:Odolina 3.jpg|thumb|right|270px|Ponorna jama Odoline]] Odolina je tipičen primer slepe kraške doline. Z Brkinov potok Brašnica priteče po flišnatem terenu, ko pa priteče na apnenčasto podlago, najprej izdolbe vanjo kratko grapo, na koncu pa ponikne v veliko, slikovito brezno. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Odolina| ]] 75gvzz0tmb5nbtq11ge2qbljzt32557 0 126424 6709734 6693397 2026-07-11T14:40:45Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=34 |lats=59.04 |latNS=N |longd=14 |longm=3 |longs=46.19 |longEW=E |najdisi=Orehek+pri+Materiji |slika=Gospodarsko poslopje, Orehek 1955.jpg |napis=Gospodarsko poslopje v Orehku, foto: Fanči Šarf (1955) |povrsina=2,46 |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=692 |postna=6242 |posta=Materija |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Orehek pri Materiji - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16056 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Orehek pri Materiji''' je [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] 88vr19tf28v1j5jnywjkf208tsluelv 0 126426 6709731 6693399 2026-07-11T14:39:50Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=30 |lats=20.48 |latNS=N |longd=14 |longm=5 |longs=51.51 |longEW=E |najdisi=Poljane+pri+Podgradu |slika=Del vasi Poljane 1955 (2).jpg |povrsina=9,07 |prebivalstvo=7 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=582 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Poljane pri Podgradu - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16058 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Poljane pri Podgradu''' so [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] bugnlvrria8wb70t4g1v985aa9zfsxf 0 126428 6709726 6693403 2026-07-11T14:39:06Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709726 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=37 |lats=32.98 |latNS=N |longd=13 |longm=58 |longs=48.61 |longEW=E |najdisi=Rodik |slika=Razglednica Rodika 1912.jpg |povrsina=10,99 |prebivalstvo=358 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=575 |postna=6240 |posta=Kozina |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Rodik - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16061 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Rodik''' ({{jezik-it|Roditti}}) je [[naselje]] na [[Kras (območje)|Krasu]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. Rodik stoji ob vznožju [[Brkini|Brkinov]], na sečišču dveh svetov. [[Kras|Kraški]] in brkinski svet loči bel kamen, ki je v spodnjem delu vasi. Stari del [[gručasto naselje|gručaste vasi]] je na pobočju nad staro cesto [[Divača]]–Kozina, novo naselje pa se steza od železniškega mostu v smeri proti Kozini. Vas leži na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 540–620 m pod hribom z gradiščem [[Ajdovščina nad Rodikom|Ajdovščina]] (804 m) in stranskim vrhom Čuk (753 m) na zahodnem koncu grebena, kjer je prav tako obsežno [[gradišče]] in arheološko najdišče. Od juga proti severu ga obkrožata griča Maganka in Čelevo ter višje vzpetine Čuk, Luza in Tabor. Vas Rodik ima naslednje ulice: Podluza, Babenci, Plajnar, Dulanja in Guranja ulica, Na vasi, Sončna pot in Staze. Novi naselji pa sta Na Krasu in Dgnje. Od nekdaj so bili Rodičani podjetni, saj so se v poletnem času umikali na senike, da so lahko sobe oddajali »[[Trst|tržaški]] gospodi«; vas je vedno imela gostilne in trgovino, osnovno šolo, rudnik, dom ostarelih, veliko živinoreje, ovčjereje ter sadjarstvo. Dobra je bila tudi prometna infrastruktura, tako je Rodik imel cestno povezavo in železniško progo. Imel je tudi lasten vodovod iz časa [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Voda je bila napeljana po ulicah, sredi vasi pa je tudi star vodnjak. Da so pogozdili kraške goličave, je že v letih 1853–1871 poskrbel [[Idrija|idrijski]] rojak [[Jožef Schöpf]]. Rodičani so ponosni tudi na bogato kulturno dediščino, saj so v vasi delovali Kulturno društvo [[Josip Jurčič]], tamburaški orkester ter pevski zbor. Seveda sta razvoj in način življenja spremenila tok dogodkov. Ostale so gostilne, trgovina, razvija se kmečki turizem, ceste so boljše, posodobila pa se je tudi železniška povezava, ki služi predvsem prevozu tovora. Vodovod je bil popolnoma obnovljen, prav tako napeljava. Vodo dobijo iz brestoviškega vodovoda, ki je preko Rodika speljan na Kozino in v [[Koper]]. V zadnjem desetletju je bilo obnovljeno pokopališče, zgrajena je bila mrliška vežica, obnovljena sta bila znameniti vaški vodnjak z izvirno vodo in hišica sredi polja, ki ji domačini rečejo pil, urejena je tudi razsvetljava. Cerkev [[Sveta Trojica|sv. Trojice]] je bila prenovljena v več etapah, ravno tako zvonik, ki je dobil tudi novo uro. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na mlade rodiške žrtve v drugi svetovni vojni. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Rodik]] {{normativna kontrola}} krefmj47e6gcidjenamcddkdcykem2h 0 126429 6709730 6693404 2026-07-11T14:39:44Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina [[Project:AWB|AWB]] 6709730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=45 |latm=35 |lats=20.52 |latNS=N |longd=13 |longm=59 |longs=31.15 |longEW=E |najdisi=Rožice |slika= |povrsina=2,61 |prebivalstvo=73 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=512 |postna=6242 |posta=Materija |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Rožice - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16062 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Rožice''' so [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] ko0rptpcfylsrsl88qebn0ssc6qxvnt 0 126431 6709737 6693408 2026-07-11T14:41:12Z Linum automatissimum 237767 Hrpelje - Kozina → Hrpelje - Kozina 6709737 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Tatre}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Tatre |latd=45 |latm=35 |lats=52.2 |latNS=N |longd=14 |longm=5 |longs=10.21 |longEW=E |najdisi=Tatre |slika=Lipa in kamnita miza sredi vasi, Tatre 1955.jpg |povrsina=6,84 |prebivalstvo=48 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=741 |postna=6243 |posta=Obrov |obcina=Hrpelje - Kozina |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Tatre - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=15936 <!--slika--> | lokacija = | občina = Hrpelje - Kozina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Tatre''' so [[naselje]] v [[Občina Hrpelje - Kozina|Občini Hrpelje - Kozina]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{kategorija v Zbirki|Tatre, Hrpelje–Kozina}} {{sklici|1}} {{Hrpelje - Kozina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Hrpelje - Kozina]] b662rspbrkcamis8i2fo31lxv4xhx4s 3 126800 6709670 6709365 2026-07-11T12:45:06Z Thesecondworldwar3 223822 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odgovor 6709670 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) :Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST) Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 10. julij 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo. Hvala lepa. V tej fazi v skladu s strinjanjem pravkar odstranjeni vsakršni poskusi "pogojnikov" in "oblik domnevanja" o aktivnosti MRC Maribor. Vse dopolnitve in ureditve so podkrepljene z javno objavljenimi, kredibilnimi in preverljivimi viri. Prosim za redno spremljanje. Sem vložil veliko časa v ureditev. Hvala lepa. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 14:45, 11. julij 2026 (CEST) 41ghmfpfxt1rydpdjblqadwww4xlkjm 6709693 6709670 2026-07-11T13:45:50Z A09 188929 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odgovor 6709693 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) :Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST) Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 10. julij 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo. Hvala lepa. V tej fazi v skladu s strinjanjem pravkar odstranjeni vsakršni poskusi "pogojnikov" in "oblik domnevanja" o aktivnosti MRC Maribor. Vse dopolnitve in ureditve so podkrepljene z javno objavljenimi, kredibilnimi in preverljivimi viri. Prosim za redno spremljanje. Sem vložil veliko časa v ureditev. Hvala lepa. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 14:45, 11. julij 2026 (CEST) ::Govoriš eno, delaš drugo. Zakaj si pa pobrisal vse negativno? Naj tudi dodam, da primarni viri niso sprejemljivi viri. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:45, 11. julij 2026 (CEST) bhbtf1wi4776i5id3yii7aodh5vp1qv 6709920 6709693 2026-07-11T21:13:41Z Thesecondworldwar3 223822 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odgovor 6709920 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) :Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST) Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 10. julij 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo. Hvala lepa. V tej fazi v skladu s strinjanjem pravkar odstranjeni vsakršni poskusi "pogojnikov" in "oblik domnevanja" o aktivnosti MRC Maribor. Vse dopolnitve in ureditve so podkrepljene z javno objavljenimi, kredibilnimi in preverljivimi viri. Prosim za redno spremljanje. Sem vložil veliko časa v ureditev. Hvala lepa. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 14:45, 11. julij 2026 (CEST) ::Govoriš eno, delaš drugo. Zakaj si pa pobrisal vse negativno? Naj tudi dodam, da primarni viri niso sprejemljivi viri. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:45, 11. julij 2026 (CEST) :::Če imaš z "negativnim" v mislih neosnovane nebuloze o podpori ruskemu predsedniku, vojni v Ukrajini in trditvi, da gre danes za projekt ruskega veleposlaništva, sem oboje odstranil. Raziskovalni in kulturni ustanovi, ki je slovenskemu in mednarodnemu okolju prispevala veliko in še več, takšne neosnovane trditve ne morejo biti podane. V zadnji ureditvi pa sem, kakor je bilo dogovorjeno, odstranil vse pogojnike in oblike domnevanja, še dodatno dopolnil vsebino o aktivnostih MRC Maribor ter slednje podkrepil še z dodatnimi preverljivimi viri, da bodo lahko uvideli tudi tisti, ki ne želijo uvideti. :::Kaj so zate primarni viri? Prosim sporoči, kateri vir ni ustrezen, da se nadomesti s primernim. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 23:13, 11. julij 2026 (CEST) s7mn8blzm6rd5nmrq5bcc0ay2mr56qc 0 128656 6709739 6694791 2026-07-11T14:41:50Z Linum automatissimum 237767 Loška Dolina → Loška dolina 6709739 wikitext text/x-wiki {{zapomen|kraško polje|Babno polje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 38 |lats = 40.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 32 |longs = 52.88 |longEW = E |najdisi=Babno+Polje |geopedia=#L410_F10087163_T13_b4_x464822_y56810_s13 |slika=BabnoPolje1.JPG |povrsina=16,32 |prebivalstvo=327 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=761 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} [[Slika:11 Babno Polje poletje.jpg|thumb|250px|Babno Polje z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja]] [[Slika:01BabnoPolje.jpg|thumb|200px|Pogled na Bukovico s Hribom]] '''Babno Polje''' je [[naselje]] v [[Občina Loška dolina|Občini Loška dolina]]. Babno Polje je glavno naselje, ki leži v osojni legi [[Babno polje|Babnega polja]], ki velja za [[slovenija|slovensko]] »[[Sibirija|Sibirijo]]«. Tu so že dvakrat namerili najnižjo izmerjeno [[temperatura|temperaturo]] v Sloveniji, in sicer -34,5 °C. Januarske temperature zraka tu niso dosti višje kot od tistih na skoraj 2000 m višji [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarici]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Srednje dnevne minimalne temperature v januarju so -9,3 °C, srednja letna pa 6,2 °C. Zaradi ostre [[podnebje|klime]], ki tu omogoča le [[živinoreja|živinorejo]] in [[gozd]]arstvo so ljudje od tod vseskozi odhajali na delo v druge kraje. Sprva so delo kot gozdarji iskali predvsem v [[Slavonija|slavonskih]] gozdovih, v valu množičnega [[Ameriški Slovenci|izseljevanja Slovencev]] v letih 1890–1924 pa so množično odhajali predvsem v [[Amerika|Severno Ameriko]]. Med Babnim Poljem in bližnjim [[Gorski kotar|Prezidom]] na [[Hrvaška|hrvaški]] strani so ostanki [[starorimska civilizacija|rimskega]] [[obrambni zid|zapornega obzidja]]. Ob [[cesta|cesti]] proti Prezidu stoji [[meja (razločitev)|mejni kamen]], ki je označeval mejo med nekdajnima državama [[Avstro-Ogrska|Avstrijo in Ogrsko]]. V naselju je bil do vstopa [[Hrvaška|Hrvaške]] 1. januarja 2023 v skupno [[schengen|schengensko območje]], ko je bila mejna kontrola po 31 letu ukinjena,<ref>Policija [https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231004160627/https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|date=2023-10-04}}</ref> tudi [[mejni prehod]] Babno polje. ==Nastanek imena== O izvoru imena kraja je ohranjenih več domnev: ===Baba in vrag=== [[Ljudsko slovstvo|V ljudskem izročilu]] je ime Babno Polje povezano z ženo – babo, ki se je ob [[turški vpadi|turškem napadu]] na vas zakopala v gnoj in edina ostala živa. Če malo pogledamo letnice, vidimo, da ta razlaga imena ne drži, ker se kraj tako imenuje že leta 1402, ko turških vpadov v naše kraje še ni bilo. [[Slika:02BabnoPolje.jpg|thumb|right|300px|Pogled na jugovzhodni del Babnega Polja z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja]] ===Babo, stari oče=== Prvi babnopoljski lokalni kaplan Jožef Grahek v kroniki leta 1830 pravi, da »slovensko ime Babno Polje izhaja iz staroslovanske besede 'babo', ki pomeni stari oče. Babno Polje torej pomeni polje starega očeta. Ta kraj so [[Turki]] do tal porušili. Ljudje, ki so se pred Turki umaknili, so se vrnili in se naselili na mestu sedanjega Prezida, v spomin na svoje pradede pa so kraju dali ime Babno Polje. Zato se Prezid imenuje tudi Staro Babno Polje (Altbaben-feld), pozneje pa je nastalo sedanje Babno Polje, ki se imenuje tudi Novo Babno Polje (Neubabenfeld). Prezid ali Staro Babno Polje je po mnenju razumnih ljudi nekdaj spadal pod [[kranjska|Kranjsko]].« ===Gozdna zel=== [[Maks Pleteršnik]] razlaga, da je »babna ali babina neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji spomladi z nje sokom pišejo leskove palice«. Po tej domnevi sta babnopoljska [[dolina]] in z njo kraj Babno Polje dobila ime po tej zeli. [[Slika:Babno Polje Kranjska lilija.jpg|thumb|left|250px|Po babnopoljskih poljih rastejo redke in zaščitene vrste rastlin]] ===Babno polje, Malo polje=== Karel Hojkar, [[Grad Snežnik|snežniški upravitelj]] in vodja [[pošta|pošte]] v [[Lož]]u, je v potopisni črtici Iz Loža v Čubar leta 1860 ponovil omenjene podatke iz babnopoljske župnijske [[kronika|kronike]], potem pa je zapisal, da so se pregnani prebivalci vrnili in začeli zidati »drugo vas ter ji dali ime Babno Polje, to je Malo polje«. ===Babni, Babji - nekaj slabšalnega=== Navedenim štirim domnevam je mogoče dodati še peto. Pridevnik babji, babni (babin) lahko pomeni nekaj slabšalnega, manj kakovostnega (npr. babje poletje, babje pšeno). Zato bi lahko ime Babno Polje razumeli kot manj rodovitno polje od polja v [[Občina Loška dolina|Loški dolini]] in odtod njegov vzdevek. Babno Polje ima namreč ostrejše, manj prijazno podnebje in pogoste slane še v pozni pomladi. ==Zgodovina vasi== Vas Babno Polje (Pabenfeld) se v listinah prvič omenja leta 1402. Peter Novograjski je prodal v vasi dve kmetiji, na katerih sta bila kmeta Pavel in njegov sin (Pawl mit seinem Sun). Leta 1425 omenja listina v Babnem Polju pet kmetij. [[Oglej]]ski patriarh Ludvik pl. Teck je namreč s to listino podelil Boltežarju pl. Lambergu desetino od babnopoljskih kmetij v starotrški župniji (in Laaserpharr). Vas je ležala na Zavodih pod Šmarnim gričem. [[Slika:Babno Polje razvaline.jpg|thumb|left|250px|Razvaline ene izmed starejših hiš v Babnem Polju]] Vasico z devetimi kmetijami so leta 1528 Turki požgali (verprent von die Türken). Na kmetijah so bili: Pavel Župec (Supiz); Pavel, sin Jeriča (Ieriz) Mariča (Mariz); Gregor Mežnar; Klemen, sin starega župana; Jernej Dorne; Pavel iz [[Osilnica|Osilnice]]; Andrej, sin Lovreta Župca; Kristan Župec; Jernej Rupin in Lovre, sin Jeriča Mariča. Cela kmetija Klemena, sina starega župana, je po [[urbar]]ju iz leta 1528 letno dajala: pravdo sv. Jurija (velikonočno jagnje in odojek), pravdo sv. Mihaela (odojek), za [[velika noč|veliko noč]] jagnje, pravdo sv. Štefana ali 11 šilingov, eno vožnjo vina, ki je veljala 24 šilingov, dva mernika pšenice, šest mernikov ječmena, dvanajst mernikov ovsa, štiri kokoši in trideset jajc. Po turškem opustošenju Babnega Polja niso obnovili. V urbarju loškega gospostva leta 1606 je opomba, da travnike v Babnem Polju kosijo podložniki iz Loške doline in plačujejo travarino. Začetek sedanjega Babnega Polja je leto 1719. Eva Kunšelj (Kunshel), hči Martina in Elizabete (materinega dekliškega priimka niso pisali) iz Babnega Polja (ex Wabnu polie), je bila 19. decembra 1719 prva krščena. Vsa leta prej ni v matičnih knjigah nobenih vpisov iz Babnega Polja. H krstu so nato prinesli svoje otroke naslednji očetje, gospodarji, skupaj z materami: 1721 Mihael Žagar z ženo Margareto in Primož Troha z ženo Jero; 1724 Gregor Bebar z ženo Marijo; 1725 Andrej Troha z ženo Elizabeto in Pavel Troha z ženo Agnes; 1726 Mihael Weber z ženo Marijo; 1727 Gregor Troha z ženo Marijo; 1728 Gregor Žagar z ženo Katarino; 1729 Tomaž Janež (Janesh) z ženo Gertrud (Jera), Mihael Lipovec (Lipoviz) z ženo Marijo in Urban Lipovec z ženo Marijo; 1730 Jakob Ožbolt (Osbalt) z ženo Marijo; 1732 Gregor Šošek (Shoshigk) z ženo Marino; 1733 Tomaž Janež starejši z ženo Barbaro, Janez Troha z ženo Marino, Gašper Malnar (Malinar) z ženo Marino; 1734 Leonard Pintar z ženo Marijo in Gašper Poje z ženo Agnes, itd. =Prebivalstvo= [[Slika:06 Babno Polje lovci.jpg|thumb|right|250px|Člani LD Babno Polje]] Vas ni zelo velika saj šteje okoli 115 hiš. Stalno prebivajočih prebivalcev je 249. V vasi so prebivalci vseh starostnih obdobij. Najmlajši hodijo v podružnično osnovno šolo v Babnem Polju do četrtega razreda. Nato gredo v šolo v Stari trg. Po šolanju se jih večina zaposli v Loški dolini v tovarnah Kovinoplastika Lož, Marof Trade, Svea ali v ostalih državnih službah v občini. Nekateri se tudi vozijo na delo v Ljubljano ali pa so samostojni podjetniki. Vaščani so tudi zelo aktivni in se združujejo v različna društva: [[Slika:08 Babno Polje Planjava.jpg|thumb|left|250px|Člani Športnega društva Planjava Babno Polje]] [[Slika:Gasilci Babno Polje.jpg|thumb|right|250px|Člani prostovoljnega gasilskega društva]] * Prostovoljno [[gasilec|gasilsko]] društvo Babno Polje * Športno [[društvo]] Planjava Babno Polje * Lovska družina Babno Polje * Kulturno-umetniško društvo - 39 Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 248 (83,8 %) * [[Hrvati]]: 32 (10,8 %) * Neznano: 16 (5,4 %) ==Rimsko obzidje in druge znamenitosti kraja== Med Babnim Poljem in hrvaškim Prezidom so ostanki starega rimskega zapornega obzidja ali limesa, ob cesti pa stoji mejni kamen med nekdanjo Avstrijo in Ogrsko. Obzidje in kamen je že od nekdaj politična meja, prej med Avstrijo in Ogrsko, sedaj pa med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav je Babno Polje dokaj majhna vasica, v njej najdemo veliko zanimivih stvari. Ena mogoče bolj poznanih je Hubertus, azil za gozdne živali, ki je pod vodstvom Dušana Uleta. V Babnem Polju je tudi [[Župnija Babno Polje|župnijska cerkev svetega Nikolaja]] iz konca 17. stoletja. V čast padlim borcem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postavljenih več kot deset [[spomenik]]ov. Ti so razkropljeni po vasi in po okoliških gozdovih. [[Slika:09 Babno Polje spomenik.jpg|thumb|250px|Spomenik ob cesti Jermendol - Babno Polje]] ==Dvorec Babno Polje== Manjši gradič na griču Bukovica so si najprej postavili [[Grad Snežnik|Snežniški Lichtenbergi]], a ga kaj kmalu prodali čabranskim grofom Paravićem. Po pripovedovanju je imel dvorec okoli 20 sob. V njih je bilo starinsko pohištvo, lovske trofeje ter knjige in časopisi v več jezikih. Uporabljali so ga samo kot počitniško počivališče, stalno so v njem prebivali le logarji. Med drugo svetovno vojno so se v dvorec naselile redovnice iz [[Štajerska|Štajerske]]. Skupaj z duhovnikom so imeli verske obrede in vaške otroke poučevali verouk. Po odhodu redovnic se je gradič spremenil v partizansko skladišče hrane za bolnišnice. Za to so izvedeli Nemci in dvorec požgali. Kasneje so razvaline dvorca uporabili za gradnjo Zadružnega doma. Danes na dvorec spominjajo le še visoke smreke ter sem ter tja kakšne narcise, ki so jih pred mnogimi leti zasadile redovnice. ==Slovenska Sibirija== [[Slika:07 Babno Polje zima.jpg|thumb|left|250px|Babno Polje odeto v zimo]] Babno Polje slovi kot najhladnejši [naseljeni kraj] v Sloveniji, saj na dnu polja prihaja do močnega toplotnega obrata, posledica tega pa so pogoste pozne spomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Zaradi toplotnega obrata so izmerili najnižjo temperaturo v naseljenem kraju, to je –34,5 °C (15. in 16. februar 1956), neuradno pa celo –39,6 °C (leta 1929). Hladno je bilo tudi 1. aprila 2005, ko je bilo v nižjem delu polja neuradno izmerjenih –36 °C. Uradna temperatura tega dne je bila – 29 °C, saj je meteorološka hišica na višjem delu polja, kjer pa so temperature znatno toplejše, saj je hladnejši zrak težji od toplejšega. ==Hrib Vražji vrtec== Vražji vrtec je bil v starih časih zelo skrivnosten kraj. Na vrhu naj bi ležali ostanki prazgodovinskega mesta z [[ljudsko slovstvo|zakopanim zakladom]]. Odkopati se ga ja dalo le ponoči, toda takrat so na griču hudiči, ki plešejo svoj vražji ples. Pogosto so se jim pridružile čarovnice, saj so grič uporabljale za oddih na poti med notranjsko [[Slivnica|Slivnico]] in hrvaškim [[Klek, Velika Kapela|Klekom]]. Tako se ni našel noben junak, ki bi šel pod takimi pogoji izkopavat pozabljeni zaklad. Ker se grič zarašča, ga bo vse težje najti. Grič je priljubljen za lepe nedeljske pohode. Med drugo svetovno vojno so [[Italijani]] leta 1942 ubili 40 talcev iz Babnega Polja ob razcepu gozdnih poti severno od Babnega Polja v Bukovški gmajni, ki se nadaljuje proti vrhu Vražjega vrtca. ==Govor Babnega Polja== Govor Babnega Polja je eden od govorov [[slovenska narečja|narečja]], ki se govori tudi ob [[Čabranka|Čabranki]] in zgornji [[Kolpa|Kolpi]] na slovenski in hrvaški strani (Prezid, [[Gorski kotar|Čabar]], Zamost, Osilnica). Po mnenju slavista [[Tine Logar|Tineta Logarja]] je govorica nastala na osnovi mešanja različnih narečnih prvin. Najstarejša govorna plast v jeziku je dolenjščina. Dolenjski so v njej padajoči ''o; e ę'' rastoči ''o'' in ''a '' v slovenskih dolgih zlogih ''(e:i, u, iə, uə in å:)'', pri čemer so nekateri dolenjski refleksi doživeli manjše nadaljnje spremembe ''(ie>iə; uo>uə)''. Rovtarsko-idrijske prvine so: skrajšanje ''i:/u:>i/u,'' zastopnika za tako imenovano sekundarno poudarjena ''e/o'' v tipih ''sest'ra/ko'sa'', namreč ''je/wa; ə>o;r>or; akanje''. Gorenjsko je švapanje ''(la/wa).'' ==Razglednica Babnega Polja== [[Slika:Razglednica Babnega Polja iz začetka 20. stoletja.jpg|thumb|left|250px|Razglednica prikazuje jugovzhodni del Babnega Polja z župnijsko cerkvijo Sv. Nikolaja]] Kraj je imel včasih kar nekaj [[dopisnica|razglednic]]. Danes je ena od njih ponatisnjena. Razglednica prikazuje pogled na jugovzhodni del Babnega Polja z župnijsko cerkvijo [[sveti Nikolaj|svetega Nikolaja]] na začetku 20. stoletja. Avtor je neznan. Znano je le, da je bila izdelana v Trstu pred prvo svetovno vojno. Podlaga ji je bila črno-bela fotografija ali risba, ki je bila ročno pobarvana z barvnimi klišeji. Podobo kraja, kot je razvidna na razglednici so s seboj v [[Ameriški Slovenci|Severno Ameriko]] odnesli tudi številni babnopoljski izseljenci. Med njimi je bil tudi [[Frank Troha Rihtarjev]], nedvomno eden izmed najbolj znanih babnopoljskih izseljencev. V svojih številnih objavah v različnem [[seznam slovenskih časopisov v ZDA|slovensko-ameriškem časopisju]] je črpal snov prav v rojstnem kraju, zato je razglednica ponatisnjena v njegov spomin. [[Slika:Razglednica Babnega Polja iz konca 19. stoletja.jpg|thumb|right|250px|Risana (barvna) razglednica iz leta 1899, ki jo je po naročilu trgovca in gostilničarja Petra Trohe iz Babnega Polja, ki je razglednico tudi založil, narisal češki slikar. Razglednica prikazuje zaselek Bukovica in Hrib]] ==Znane osebnosti, povezane s krajem== * [[Franc Rigler]], veterinar, strokovni pisatelj in kulturni delavec (1907, [[Babno polje]] – 1979, [[Ljubljana]]) * [[Frank Troha Rihtarjev]] = Glej tudi= * [[Babno polje]] * [[Župnija Babno Polje]] * [[Frank Troha Rihtarjev]] * [[Pešpot iz Babnega Polja do Goričic|Iz Babnega Polja do Goričic]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Staro Babno polje]] ([[Prezid, Hrvaška|Prezid]]) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} == Zunanje povezave == * [http://www.rihtarjeva-domacija.si Rihtarjeva domačija] * [http://www.kam.si/galerija_slik/notranjska_/babno_polje_v_zimi_babno_polje_in_winter/ Babno Polje odeto v zimo] * [http://www.kam.si/galerija_slik/notranjska_/babno_polje/ Galerija slik Babno Polje] * [http://www.kam.si/galerija_slik/notranjska_/iz_babnega_polja_do_goricic/ Iz Babnega Polja do Goričic] {{Loška dolina}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] [[Kategorija:Babno Polje|*]] {{normativna kontrola}} 83kxcr16acbrkxa3eko0qgqqm0ahdlm 0 128658 6709742 6694793 2026-07-11T14:41:59Z Linum automatissimum 237767 Loška Dolina → Loška dolina 6709742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10087350_b4 | latd = 45 |latm = 41 |lats = 33.09 |latNS = N | longd = 14 |longm = 31 |longs = 12.58 |longEW = E |najdisi=Dolenje+Poljane |slika= |povrsina=8,39 |prebivalstvo=8 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=874,5 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Dolenje Poljane''' so [[naselje]] v [[Občina Loška dolina|Občini Loška dolina]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Poljane]] {{Loška dolina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] 8n04h3ilm635u45tjks02nq4a0q78es 0 128659 6709743 6694796 2026-07-11T14:42:01Z Linum automatissimum 237767 Loška Dolina → Loška dolina 6709743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10087546_b4 | latd = 45 |latm = 43 |lats = 9.63 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 59.15 |longEW = E |najdisi=Knežja+Njiva |slika= |povrsina=6,30 |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=701 |postna=1386 |posta=Stari trg pri Ložu |obcina=Loška dolina |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Knežja Njiva''' je [[naselje]] v [[Občina Loška dolina|Občini Loška dolina]]. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 35 (94,6 %) * Neznano: 2 (5,4 %) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Loška dolina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Loška dolina]] i283qqvvjmpyvqg513ff7h2otll6g7q 0 132703 6709752 6191325 2026-07-11T15:05:45Z ~2026-39309-39 262805 6709752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{BŽO brezvirov}} '''Miran Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[zborovodja]], * [[4. september]] [[1957]]. Miran Rustja, doma iz [[Brje, Ajdovščina|Brij na Vipavskem]], je vrsto let poučeval glasbeni pouk na osnovni šoli, sedaj poučuje [[klavir]] na glasbeni šoli in glasbeno umetnost na srednjih šolah v Novi Gorici. Vodi vrsto pevskih zborov in je z njimi izdal več [[glasbeni album|glasbenih albumov]], snemal za radio in televizijo. S svojimi pevskimi zbori koncertira tako doma kot v tujini. Prepotoval in koncertiral je v Italiji, na Sardiniji, na Madžarskem, Hrvaški, Avstriji, Srbiji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Belgiji, na Nizozemskem, na Švedskem, v Makedoniji,na Finskem, dvakrat v Argentini, Braziliji, Urugvaju, Paragvaju, dvakrat v Avstraliji, dvakrat v Kanadi. Izdal je preko dvajset knjig, tako pesniških zbirk, kakor proznih del. Svoje pesmi objavlja v revijah, pri založbi Lipa je izšla njegova glasbena pravljica ''Joj, balončki'', za otroke je uglasbil pravljico ''[[Juri Muri v Afriki]]'' in otroško opereto ''Mucin dom''. Odmevna so njegova prozna dela objavljena v knjigah, z naslovom "Kako biti in ostati bolan", "Bolehne razdalje", "Nebesni madeži," "Zajček in ptica," "Vidko."Uglasbil je tudi zbirko pesmi za Otroške zbore in klavir, z naslovom "V mojem svetu." Vsa glasbena dela so bila velikokrat izvedena in izšla na albumih ter bila posneta za radio in televizijo. Glasbo uči na srednjih šolah v novi Gorici. Veliko komponira za pevske zbore in je pogosto izvajan. Nekateri pevski zbori izvajajo njegove skladbe na mednarodnih festivalih in na tekmovanjih. Javni sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije, ga je nagradil z najvišjim republiškim priznanjem. Podelili so mu srebrno plaketo za umetniško ustvarjanje in nadpovprečne dosežke na področju kulture. Je tudi dobitnik vrste nagrad in priznanj tako s tekmovanj, kakor z različnih festivalov, pa Petomajske nagrade, najvišjega priznanja občine Ajdovščina, dobitnik nagrade Franceta Bevka, ki mu jo je podelila Mestna občina Nova Gorica za izjemne dosežke na področju kulture, zlate medalje s priznanjem Zveze kulturnih društev Slovenije, Veliko priznanje za izjemne dosežke Zveze kulturnih društev Ajdovščina. {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Miran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Rustja, Miran]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Rustja, Miran]] am2l6fg9jvrcclnob1zam0qes0lebz2 0 139160 6709664 6693188 2026-07-11T12:27:15Z ~2026-39238-84 262792 /* */ 6709664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10137217_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 42.11 |latNS = N | longd = 14 |longm = 11 |longs = 47.18 |longEW = E |najdisi=Lučine |slika=Lučine Gorenja Vas–Poljane Slovenia.JPG |povrsina=2,34 |prebivalstvo=171 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=639 |postna=4224 |posta=Gorenja vas |obcina=Gorenja vas - Poljane |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Lučine''' so [[naselje]] v [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občini Gorenja vas - Poljane]]. Vas leži na nadmorski višini 639 m. Naselje je dokaj strnjeno in sestavljeno iz stanovanjskih hiš ter gospodarskih poslopij. V vasi stojita župnijska cerkev sv. Vida in podružnična šola. Kratko zgodovino kraja in župnije je leta 1915 popisal [[Anton Dolinar]]. Leta 2011 je izšla knjiga rojaka [[Tone Košir|Toneta Koširja]], z naslovom ''Življenje na Lučinskem skozi stoletja''. V bližnjem [[Zadobje|Zadobju]] je bil rojen misijonar med Indijanci v Severni Ameriki [[Frančišek Buh]], v Lučinah pa slikar [[Matija Bradaška]]. Pri Kovaču v Lučinah je delovala znana urarska delavnica (glej: Urarski rod Oblakov [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48AQC092]). ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[župnija Lučine]] {{Gorenja vas - Poljane}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorenja vas - Poljane]] [[Kategorija:Lučine| ]] nlv33fqazsa61tctpftlv3spndf9c2d 0 139704 6709966 6207115 2026-07-12T03:44:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709966 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Katarina Bogataj Gradišnik''', [[Slovenke|slovenska]] [[prevajalka]], [[bibliotekarka]] in [[literarna zgodovinarka]],* [[11. november]] [[1933]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Katarina Bogataj je obiskovala [[Gimnazija Bežigrad|bežigrajsko gimnazijo]], kjer je leta 1952 maturirala. Po opravljeni maturi je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] najprej diplomirala iz nemščine, leta 1956, dve leti kasneje iz angleščine, leta 1962 pa še iz literarne teorije. Med študijem sta bila med drugim njena profesorja tudi [[Anton Slodnjak]] in [[Anton Ocvirk]]. Leta 1988 je [[doktorat|doktorirala]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] pri [[Janko Kos|Janku Kosu]] na temo ''Sentimentalni roman in njegovi odmevi v slovenski zgodnjemeščanski prozi''. Opravila je tudi dva strokovna tečaja v Nemčiji in tečaj na temo moderne angleške literature na [[Škotska|Škotskem]] v Aberdeenu. Leta 1974 se je poročila z [[Janez Gradišnik|Janezom Gradišnikom]]. Med letoma 1959 in 1961 je bila honorarno zaposlena v Pionirski knjižnici. Od leta 1961 in vse do upokojitve leta 1986 je bila bibliotekarka na oddelku za germanistiko, jezike in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Filozofski fakulteti]]. Prevajala je iz nemščine in angleščine skoraj izključno novejšo literaturo, z izjemo [[E. T. A. Hoffmann|Hoffmannovih]] ''Pripovedk'' {{COBISS|ID=61497600}}, ki sta jih prevedla skupaj z možem. Prav tako se je ukvarjala z esejistiko in literarno zgodovino: John Galsworthy (1960), ''Društvo mrtvih pesnikov'' (1993) {{COBISS|ID=55230208}}, ''Bidermajerske prvine v dveh [[Josip Stritar|Stritarjevih]] besedilih'' (2001) {{COBISS|ID=17247842}}, ''Preobrazba sentimentalne dediščine ob narodotvorni vlogi slovenskega romana'' (2003) {{COBISS|ID=23299682}}. Napisala je nekaj spremnih besed k romanom iz zbirke [[Sto romanov|Sto romanov]] (Tristram Shandy {{COBISS|ID=16698369}}, ''Stepni volk'' {{COBISS|ID=10338561}}, ''Groteskni ples'' {{COBISS|ID=3602433}} in nekaterim drugim delom: [[Franz Kafka]]: ''Amerika'' (1992) {{COBISS|ID=817950}}, [[Hermann Hesse]]: ''Potovanje v Jutrovo deželo'' (2006) {{COBISS|ID=228823808'''}}. == Nagrade == Leta 1986 je s soavtorji prejela [[nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za ''Literarni leksikon''. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bibliografija == *'''Monografije''' **1984. ''[[Sentimentalni roman]]''. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 25) {{COBISS|ID=11191297}} **1991. ''[[Grozljivi roman]]''. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 38) {{COBISS|ID=24751104}} **2023. ''Rahločutno in grozljivo''. ''Komparativistične razprave'': Univerza v Ljubljani (''Acta comparativistica Slovenica'') (340 strani) *'''Prevodi''' ** [[John Wyndham]]: ''[[Po katastrofi]]'' (1973) (''The Chrysalids'', 1955) {{COBISS|ID=7517185}} ** [[Graham Greene]]: ''Izžgani'' (1975) {{COBISS|ID=750110}} ** [[Werner Heisenberg]]: ''Del in celota: pogovori v območju atomske fizike'' (1977) {{COBISS|ID=7722753}} ** [[Iris Murdoch]]: ''Nepriznana roža'' (1977) {{COBISS|ID=390204}} ** [[Jost Herbig]]: ''Verižna reakcija: drama atomskih fizikov'' (1978) {{COBISS|ID=551454}} ** [[Ludwig Harig]]: ''Kar mi ne da preiti iz slepila v resnico'': radijska igra (1980) {{COBISS|ID=16727552}} ** [[L. P. Hatrley]]: ''Volčja češnja'' (1980) {{COBISS|ID=16732416}} ** [[Stefan Andres]]: ''Nespametnica'' (1981) {{COBISS|ID=4068608}} ** [[Gert Hofmann]]: ''[[Lektor v Ljubljani]]'' (1982) {{COBISS|ID=13478145}} ** [[Gert Hofmann]]: ''Ovadba'' (1983) {{COBISS|ID=692254}} ** [[Fynn]]: ''Gospod Bog, tukaj Ana'' (1992) {{COBISS|ID=29323520}} ** [[Edith Warton]]: ''Čas nedolžnosti'' (1995) {{COBISS|ID=46594816}} ** [[Clive Staples Lewis]]: ''Pisma izkušenega hudiča'' (1996) {{COBISS|ID=60023552}} ** [[Martin Spiewak]]: ''Kampus Evropa'' (2000) {{COBISS|ID=110800128}} ** [[Peter Gunther Tropper]]: ''Vetrinjsko polje: tragika in travma'' (2005) {{COBISS|ID=1381844}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih bibliotekarjev]] == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bogataj Gradišnik, Katarina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 66ji484x6fopyyhudtagfv6oiz114o0 0 140899 6709848 6693416 2026-07-11T18:13:59Z Andrejj 94 slika wikidata 6709848 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dole}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Dole |geopedia=#L410_T13_F10096308_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 21.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 5 |longs = 45.69 |longEW = E |najdisi=Dole,+Idrija |slika= |povrsina=9,42 |prebivalstvo=143 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=784,1 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Dole''' so [[naselje]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. Sestavljata ga dva glavna zaselka: Gorenje Dole in Dolenje Dole. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 6e99nx363xzf4lfe5w2phmpxrgtdtrp 0 152266 6709951 5043517 2026-07-11T23:17:54Z ~2026-39214-06 262814 6709951 wikitext text/x-wiki [[Slika:Hitchhiking worldwide 2024.png|pomanjšano|Čakalne dobe za avtoštop po svetu z negotovostmi ocene (2024) - na podlagi podatkov iz [https://maps.hitchwiki.org/ Hitchwiki Maps]]] [[File:2018 09 21 Hitchhiking Žabnica Kranj Slovenija Autostop.jpg|thumb|300px|Avtostop je v Sloveniji zelo razširjen. Lokacija: [[Žabnica, Kranj|Žabnica]].]] [[Slika:Elsa amylin kiwi experience-2006-11-28.jpg|250px|thumb|right|Avtoštoparki]] [[Slika:Autostop invalid attempt.jpg|thumb|180px|right]] '''Avtostop''' (tudi '''avtoštop''') je način [[potovanje|potovanja]] na krajše ali daljše razdalje, z ustavljanjem [[avtomobil]]ov in prisedanjem. Gre za brezplačno obliko avtomobilskega prevoza. Najpogostejše znamenje za avtostop je dvignjen [[palec]], uporablja pa se tudi pisno sporočilo z navedbo kraja, smeri ali države potovanja na listu. Pogosteje se pojavlja od šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je z dvigom standarda v razvitem svetu osebni prevoz postal dosegljiv širšemu sloju prebivalstva. Točke za avtostop so navadno na obrobju večjih [[mesto|mest]] in na [[mestna vpadnica|mestnih vpadnicah]]. Po izkušnjah potujočih so nekatera območja [[Slovenija|Slovenije]] in tujine dobila oznake bolj ali manj primernih, gostoljubnih, nevarnih ipd. lokacij. Postajališča, kjer štoparji čakajo na prevoz, so v Sloveniji v veliki meri prometno nezadovoljivo urejena, kar predstavlja ogrožanje [[prometna varnost|prometne varnosti]] tako za štoparje, ki morajo pri štopanju stati na cestišču, kot tudi za voznike, ki jim morajo tam ustavljati. ==Glej tudi== ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Hitchhiking}} {{škrbina}} [[Kategorija:Cestni prevoz]] {{normativna kontrola}} apc2tgy0gqtu4lbk9h0nb2aq4r47o9d 6709952 6709951 2026-07-11T23:18:16Z ~2026-39214-06 262814 6709952 wikitext text/x-wiki [[Slika:Hitchhiking worldwide 2024.png|thumb|Čakalne dobe za avtoštop po svetu z negotovostmi ocene (2024) - na podlagi podatkov iz [https://maps.hitchwiki.org/ Hitchwiki Maps]]] [[File:2018 09 21 Hitchhiking Žabnica Kranj Slovenija Autostop.jpg|thumb|300px|Avtostop je v Sloveniji zelo razširjen. Lokacija: [[Žabnica, Kranj|Žabnica]].]] [[Slika:Elsa amylin kiwi experience-2006-11-28.jpg|250px|thumb|right|Avtoštoparki]] [[Slika:Autostop invalid attempt.jpg|thumb|180px|right]] '''Avtostop''' (tudi '''avtoštop''') je način [[potovanje|potovanja]] na krajše ali daljše razdalje, z ustavljanjem [[avtomobil]]ov in prisedanjem. Gre za brezplačno obliko avtomobilskega prevoza. Najpogostejše znamenje za avtostop je dvignjen [[palec]], uporablja pa se tudi pisno sporočilo z navedbo kraja, smeri ali države potovanja na listu. Pogosteje se pojavlja od šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je z dvigom standarda v razvitem svetu osebni prevoz postal dosegljiv širšemu sloju prebivalstva. Točke za avtostop so navadno na obrobju večjih [[mesto|mest]] in na [[mestna vpadnica|mestnih vpadnicah]]. Po izkušnjah potujočih so nekatera območja [[Slovenija|Slovenije]] in tujine dobila oznake bolj ali manj primernih, gostoljubnih, nevarnih ipd. lokacij. Postajališča, kjer štoparji čakajo na prevoz, so v Sloveniji v veliki meri prometno nezadovoljivo urejena, kar predstavlja ogrožanje [[prometna varnost|prometne varnosti]] tako za štoparje, ki morajo pri štopanju stati na cestišču, kot tudi za voznike, ki jim morajo tam ustavljati. ==Glej tudi== ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Hitchhiking}} {{škrbina}} [[Kategorija:Cestni prevoz]] {{normativna kontrola}} dzntszq790qxkzrq3jinyqyr613xbxk 6710032 6709952 2026-07-12T09:05:02Z Yerpo 8417 pospravljanje 6710032 wikitext text/x-wiki [[File:2018 09 21 Hitchhiking Žabnica Kranj Slovenija Autostop.jpg|thumb|Avtostop je v Sloveniji zelo razširjen. Lokacija: [[Žabnica, Kranj|Žabnica]].]] [[Slika:Hitchhiking worldwide 2024.png|thumb|Čakalne dobe za avtoštop po svetu z negotovostmi ocene (2024) - na podlagi podatkov s Hitchwiki Maps]] '''Avtostop''' (tudi '''avtoštop''') je način [[potovanje|potovanja]] na krajše ali daljše razdalje, z ustavljanjem [[avtomobil]]ov in prisedanjem. Gre za brezplačno obliko avtomobilskega prevoza. Najpogostejše znamenje za avtostop je dvignjen [[palec]], uporablja pa se tudi pisno sporočilo z navedbo kraja, smeri ali države potovanja na listu. Pogosteje se pojavlja od šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je z dvigom standarda v razvitem svetu osebni prevoz postal dosegljiv širšemu sloju prebivalstva. Točke za avtostop so navadno na obrobju večjih [[mesto|mest]] in na [[mestna vpadnica|mestnih vpadnicah]]. Po izkušnjah potujočih so nekatera območja [[Slovenija|Slovenije]] in tujine dobila oznake bolj ali manj primernih, gostoljubnih, nevarnih ipd. lokacij. Postajališča, kjer štoparji čakajo na prevoz, so v Sloveniji v veliki meri prometno nezadovoljivo urejena, kar predstavlja ogrožanje [[prometna varnost|prometne varnosti]] tako za štoparje, ki morajo pri štopanju stati na cestišču, kot tudi za voznike, ki jim morajo tam ustavljati. ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Hitchhiking|avtostop}} * [https://hitchwiki.org Hitchwiki] {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Cestni prevoz]] idpgxl4mbwms1scyym9dbieh1gbkl8p 0 156812 6709710 6126969 2026-07-11T14:04:29Z Erardo Galbi 166658 6709710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Emil Komel|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Emil Komel''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * [[14. februar]] [[1875]], [[Gorica]], † [[14. avgust]] [[1960]] Gorica. == Življenjepis == Leta [[1895]] je na [[konservatorij]]u na [[Dunaj]]u diplomiral v kompoziciji, leta [[1898]] je tam opravil državni izpit iz glasbe. Najprej je bil [[pevovodja]] ''Pevskega društva v [[Vrtojba|Vrtojbi]]'', pozneje je prevzel pouk [[klavir]]ja in glasbene teorije v ''Pevskem in glasbenem društvu v Gorici'', kjer je začel kot pevovodja in bil kasneje imenovan za stalnega pevovodjo. Organiziral je in vodil glasbene tečaje za [[organist]]e in pevovodje ter bil ustanovitelj ''Učiteljskega pevskega zbora v Gorici''. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je [[fašizem]] zatrl glasbeno šolo in prosvetno delo v njej, tako da je poučeval pevce na goriškem podeželju. Po vojni je organiziral koncert, posvečen [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]], in zanj skomponiral pesem ''Goriškemu slavčku''. Bil je v prijateljskih stikih s sodobnini skladatelji ([[Lorenzo Perosi]], [[Pietro Mascagni]]), zlasti z [[Vinko Vodopivec|Vinkom Vodopivcem]]. Po koncu vojne je bil postopoma izrinjen iz javnega delovanja. Leta [[1958]] je od ''Zveze prosvetnih društev Slovenije'' prejel zlato kolajno za 50-letno delo v kulturi. Komelove skladbe so zelo dognane, sproščenega in gladkega toka, v melodiji živahno razigrane, tekoče, dobro harmonične. Pesmi so sveže, neposredne, učinkovite, v njih je čutiti pristnost ljudske pesmi in so pogosto izvajane. Zborovske skladbe so zelo zaslovele, tako npr. ''Opomin k veselju'', ''Korotanki'' in priredbe [[Ljudska pesem|ljudskih pesmi]]. Veliko svojih del je objavljal, deloval je tudi kot glasbeni teoretik. Preko njegovega glasbenega pedagoškega dela se je izobrazilo mnogo uspešnih glasbenikov. Po njem se imenuje ''Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel,'' znotraj katerega v glasbeni piramidi štirih zborov deluje Mešani pevski zbor Emil Komel. == Zunanje povezave == * [http://www.emilkomel.org/ Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050307080148/http://www.emilkomel.org/ |date=2005-03-07 }} * [https://www.facebook.com/memlpzEmilKomel Mešani pevski zbor Emil Komel] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komel, Emil}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] nxwjomunix2ya1dnypwr0htqrplr2i5 6709712 6709710 2026-07-11T14:06:08Z Erardo Galbi 166658 6709712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Emil Komel|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Emil Komel''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * [[14. februar]] [[1875]], [[Gorica]], † [[14. avgust]] [[1960]], Gorica. == Življenjepis == Leta [[1895]] je na [[konservatorij]]u na [[Dunaj]]u diplomiral v kompoziciji, leta [[1898]] je tam opravil državni izpit iz glasbe. Najprej je bil [[pevovodja]] ''Pevskega društva v [[Vrtojba|Vrtojbi]]'', pozneje je prevzel pouk [[klavir]]ja in glasbene teorije v ''Pevskem in glasbenem društvu v Gorici'', kjer je začel kot pevovodja in bil kasneje imenovan za stalnega pevovodjo. Organiziral je in vodil glasbene tečaje za [[organist]]e in pevovodje ter bil ustanovitelj ''Učiteljskega pevskega zbora v Gorici''. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je [[fašizem]] zatrl glasbeno šolo in prosvetno delo v njej, tako da je poučeval pevce na goriškem podeželju. Po vojni je organiziral koncert, posvečen [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]], in zanj skomponiral pesem ''Goriškemu slavčku''. Bil je v prijateljskih stikih s sodobnini skladatelji ([[Lorenzo Perosi]], [[Pietro Mascagni]]), zlasti z [[Vinko Vodopivec|Vinkom Vodopivcem]]. Po koncu vojne je bil postopoma izrinjen iz javnega delovanja. Leta [[1958]] je od ''Zveze prosvetnih društev Slovenije'' prejel zlato kolajno za 50-letno delo v kulturi. Komelove skladbe so zelo dognane, sproščenega in gladkega toka, v melodiji živahno razigrane, tekoče, dobro harmonične. Pesmi so sveže, neposredne, učinkovite, v njih je čutiti pristnost ljudske pesmi in so pogosto izvajane. Zborovske skladbe so zelo zaslovele, tako npr. ''Opomin k veselju'', ''Korotanki'' in priredbe [[Ljudska pesem|ljudskih pesmi]]. Veliko svojih del je objavljal, deloval je tudi kot glasbeni teoretik. Preko njegovega glasbenega pedagoškega dela se je izobrazilo mnogo uspešnih glasbenikov. Po njem se imenuje ''Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel,'' znotraj katerega v glasbeni piramidi štirih zborov deluje Mešani pevski zbor Emil Komel. == Zunanje povezave == * [http://www.emilkomel.org/ Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050307080148/http://www.emilkomel.org/ |date=2005-03-07 }} * [https://www.facebook.com/memlpzEmilKomel Mešani pevski zbor Emil Komel] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komel, Emil}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] kkinztj5kpvmy6c2iq7rqn2depvshta 0 171636 6709989 6615560 2026-07-12T07:31:15Z ~2026-39212-44 262788 /* Viri in sklici */ 6709989 wikitext text/x-wiki '''Brata Grimm''', '''[[Jacob Grimm|Jacob Ludwig Karl]]''' (* 4. januar 1785, [[Hanau]], † 20. september 1863, [[Berlin]]) in '''Wilhelm Karl Grimm''' (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot [[Jezikoslovec|jezikoslovca]] in zbiratelja [[Pravljica|pravljic]] (''Grimmove pravljice''). Skupaj z Karlom Lachmannom in Georgom Friedrichom Beneckom veljata za utemeljitelja nemške [[filologija|filologije]] oz. [[germanistika|germanistike]]. [[Slika:Grimm.jpg|thumbnail|Portet bratov Grimm. Wilhelm Grimm (levo) in Jacob Grimm. Avtor Elisabeth Jerichau-Baumann, 1855]] == Poreklo == Družina Grimm izhaja iz Hanaua. Pradedek, Friedrich Grimm starejši (1672-1748) in dedek, Friedrich Grimm mlajši (1707-1777) sta bila [[duhovnik]]a reformirane veroizpovedi ([[kalvinizem]]). Starša, Dorothea in Philipp Wilhelm Grimm sta v svojem zakonu imela devet otrok, od katerih so trije umrli kot dojenčki. Poleg Jacoba in Wilhelma je brat Ludwig Emil postal pomemben [[slikar]]. Rojstna hiša bratov Grimm je stala na starem paradnem trgu (Paradeplatz) v Hanauu. Svojo mladost sta preživela v Steinauu an der Strasse, kjer je bil oče zaposlen kot [[uradnik]]. == Čas študija == Da bi mati svojima najstarejšima sinovoma omogočila primerno izobrazbo in morebitno kariero kot pravnikoma, ju je jeseni leta 1798 poslala v [[Kassel]] k svoji teti. Jacob je obiskoval Philipps-Univerzo v [[Marburg]]u, kjer je študiral [[pravo]], njegov brat pa mu je sledil leto za tem. Friedrich Carl von Savigny, eden izmed njunih učiteljev, je vedoželjnima študentoma odprl svojo privatno knjižnico. Brata sta poznala že dela [[Goethe]]ja in [[Schiller]]ja, seznanil pa ju je z deli romantike in ljubezenskega pesništva. Tudi [[Johann Gottfried Herder]] je s svojim pogledom na književnost ljudstva imel bistven vpliv na Jacoba in Wilhelma. Vendar se nista razvila v romantika, ki bi se navduševala nad gotskim srednjim vekom, ampak v realista, ki sta v daljni preteklosti videla korenine za sodobno stanje. Zato sta raziskala duhovni razvoj nemške literature (pripovedke, listine, prav tako kot književnost) in pri tem postavila temelje za znanstveno obravnavo tega področja. Čisto v smislu Herderja se nista osredotočila le na nemške listine. Angleški, škotski in irski viri so bili že moderni, brata pa sta svoje delovno področje razširila še na [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Finska|Finsko]], [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Španija|Španijo]] in [[Srbija|Srbijo]]. == Zgodnja dela v Kasslu == V čas varčnega in odmaknjenega življenja po diplomi (1806) datirajo začetek zbirk pravljic in pripovedk, ki so nam danes znane kot eno izmed glavnih del bratov Grimm. Njune pravljice so bile zbrane na pobudo Achima von Arnima in Clemensa Brentana. Zbirka pravljic ni nastala iz njune fantazije, temveč je bila zbrana in sestavljena in več ali manj predelana, glajena in preoblikovana v izražanju ter izpovedovanju, na podlagi ustnega izročila starih zgodb. Eden izmed njunih najpomembnejših virov je bila Dorothea Viehmann<ref>[http://de.wikipedia.org/wiki/Dorothea_Viehmann]</ref> pripadnica [[Hugenoti|hugenotske]] družine, ki jima je pripovedovala pravljice. Trajna zasluga Wilhelma Grimma je obdelava in nadaljnja zagotovljena širitev ter kritična raziskava virov ter razvoja ljudskih pravljic. Wilhelm je vedo o pravljicah utemeljil kot znanost. Po smrti matere je moral Jacob Grimm kot najstarejši otrok skrbeti za vzdrževanje družine. Od leta 1807 sta Jacob in Wilhelm v strokovnih revijah objavljala eseje o ljubezenskem pesništvu. Po Wilhelmovem zdraviliškem zdravljenju v kraju Halle, sta bila brata spet skupaj v Kasslu in leta 1811 objavila svoja prva samostojna dela: Jacob »O staronemškem mojstrskem pesništvu« (''Über den Altdeutschen Meistersang'') in Wilhelm »Starodanske junaške pesmi, balade in pravljice« (''Altdänische Heldenlieder, Balladen und Märchen''). Leta 1812 je sledila prva skupna knjiga bratov (izdaja staronemške pesnitve »''Hildebrandlied''« in »''Wessobrunner Gebet''«) in za božič prvi zvezek »Grimmovih pravljic« (''Kinder und Hausmärchen''). V tem času sta se brata poskušala tudi v nemški izdaji »''Edda''« kot tudi »Lisica zvitorepka« (''Reineke Fuchs''). Od dela »''Edda''« je izšel leta 1815 le en zvezek, ki ni dobil nadaljevanja, ker so brata na tem področju drugi raziskovalci prehiteli. Delo »Lisica zvitorepka« je Jacob izdal šele leta 1834 v več srednjeveških verzijah, te pa z obsežnim uvodom o bistvu živalskega epa. Od 1813 do 1816 sta brata izdala tri zvezke revije »Staronemški gozdovi« (''Altdeutsche Wälder''), njena vsebina je bila staronemška literatura. [[Slika:Grimm-Hanau.JPG|thumbnail|Spomenik bratov Grimm v Hanauu]] Leta 1815 je Jacob, poleg knjige o mitološki interpretaciji božjih podob in stebrov (»''Irmenstraße und Irmensäule''«), izdal še »''Silva de romances viejos''«, kritičen izbor staro španskih romanc. Leta 1815 sta brata predložila drugi zvezek »Grimmovih pravljic«, v letu 1819 sta prvi zvezek predelala in na novo izdala. Dodala sta nove pravljice, približno četrtino zgodb sta črtala in skoraj polovico preostalih zgodb predelala, večinoma zato, da sta odstranila spotakljivo erotično vsebino. Opombe k pravljicam sta izdala kot tretji zvezek leta 1822. Leta 1825 je sledila mala izdaja ''Grimmovih pravljic'' v enem zvezku, ki je odločilno prispevala k popularnosti snovi. Za to izdajo jima je uspelo kot ilustratorja pridobiti svojega brata Ludwiga Emila. V letu 1823 je izšla ilustrirana izdaja Grimmovih pravljic v [[Angleščina|angleščini]]. Še za časa njunega življenja je izšlo sedem naklad velike nemške izdaje pravljic in deset naklad male. [[Slika:Torwachekassel.jpg|thumbnail|Stanovanje v Kasslu. V zgorjni etaži sta bivala brata Grimm]] V letih 1816 in 1818 sta izšla oba zvezka zbirke o [[pripovedka]]h »Nemške pripovedke« (''Deutsche Sagen''), ki pa ni imela tako velikega uspeha kot njuna zbirka pravljic. Brata sta še naprej v isti meri zbirala pravljice in pripovedke. Meji med zvrstema je težko slediti in tudi brata je nista dosledno izpeljala. Poskus definicije se sklicuje na primer na to ali so pripovedkam pripovedovalci in poslušalci verjeli, pravljicam pa ne ali pa, da so pripovedke vezane na konkretna zgodovinska dejstva, medtem ko pravljice niso časovno in lokalno določene. Zvrsti sta pripovedni obliki iz ustnega izročila, pri čemer sta ju brata Grimm za svoji zbirki dobila večinoma samo skozi pisne vmesne stopnje. Zbirka pripovedk v času njunega življenja ni doživela ponovne naklade. Nadaljnji izstopajoč dosežek Wilhelma je »Nemška junaška pripovedka« (''Die deutsche Heldensage''), spis, ki ne predstavlja le zbirke pripovedk od 6. do 16. stoletja, temveč vsebuje tudi pomembne spise o snovi, njeni zgodovini in umetniški obdelavi. Med potekom dela na pripovedkah in ljudskih pravljicah sta brata razvila indogermansko [[Hipoteza|hipotezo]]. Pri tridesetih sta si brata Jacob in Wilhelm Grimm skozi svoje številne publikacije že pridelala viden položaj. Skupaj sta do leta 1814 živela v Kasslu samo od Jacobove plače in podedovanega družinskega premoženja. Poleg Jacobovega uradnega delovanja kot bibliotekar in Wilhelmovega kot sekretar [[Knjižnica|biblioteke]], sta lahko na licu mesta pospeševala svoje raziskave. leta 1819 ju je Univerza v Marburgu nagradila z nazivom častni doktor. Brez [[mecen]]ov in drugih podpornikov brata Grimm ne bi mogla publicirati v takih razsežnostih. V zgodnjih letih ju je podpirala volilna kneginja Wilhelmina Karolina von Hessen. Po njeni smrti leta 1820 oziroma po smrti kneza 1821, sta morala brata izprazniti stanovanje v Kasslu na Wilhelmshöherški ulici in se skupaj s sestro Lotte vseliti v slabše stanovanje. Lotte, ki je vodila gospodinjstvo, se je kmalu nato poročila z družinskim prijateljem [[pravnik]]om in kasnejšim kurhessenskim ministrom Ludwigom Hassenpflugom (* 1794; † 1862). Brata je zapustila. Od takrat naprej sta večkrat zamenjala stanovanje in več let vodila samsko gospodinjstvo. == Nemška slovnica == V ustvarjalnem času v Kasslu je Jacob Grimm začel pisati »Nemško slovnico« (''Deutsche Grammatik''). Naslov je zavajajoč, saj ne obravnava shematskega opisa zgradbe sodobnega jezika. Jacob je nasprotno hotel pričarati vanj zgodovino razvoja z vsemi veselimi tokovi. Obsežno delo se navezuje na vse germanske jezike, njihovo povezanost in njihov zgodovinski razvoj. Prvi zvezek se je ukvarjal s [[Sklanjatev|sklanjatvijo]], drugi z besedotvorjem. Jacob ni izdelal kompletnega [[rokopis]]a, temveč je dal polo za polo tiskati takoj, ko je imel potrebno količino teksta. Tisk prvega zvezka je ustrezal trajanju 14 mesecev, od januarja 1818 do poletja 1819, časovnemu obdobju, v katerem je Jacob Grimm delal na svojem delu. Do leta 1822 je celotni prvi zvezek ponovno predelal tako, da je njegova vsebina postala [[Artikulacija (jezik)|artikulacija]]. Tako kot prej je pisal in tiskal polo za polo in nadaljeval po tem principu do leta 1826 s šele takrat uradnim drugim delom »Nemške slovnice«. V tem revolucionarnem delu je Jacob kot prvi sledil razvoju [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]] in zakonom menjave glasov pri [[samoglasnik]]ih in [[soglasnik]]ih. S tem je položil temeljni kamen za moderno [[Etimologija|etimologijo]], raziskovanje spremembe pomena v različnih (sorodnih) jezikih. Jacob je sam v ta namen napisal: <br /><blockquote>„'''Znanstvena raziskava besed ni napredovala niti pri Grkih in Rimljanih kaj šele v našem srednjem veku…takšno nemočno in nelagodno blodenju po valovitem morju besed je bilo končno usmerjeno s prednostjo do sedaj še ne raziskovanega sanskrt jezika tako kot približanje nemških, slovanskih, litovskih in preostalih evropskih [[idiom]]ov v znanstveni krog raziskav.'''“</blockquote> Jacobu je bilo jasno, da zagovorniki klasične [[Filologija|filologije]] ([[latinščina]], [[grščina]] in [[hebrejščina]]) nimajo zanimanja, da bi dodatne jezike podrobno raziskali, saj so jih imeli za barbarske. Jacob Grimm pa je vendarle imel predhodnike: 1787 je William Jones v Bengaliji, na osnovi zgradbe in korena besede [[sanskrt]], primerjal s staro perzijščino, grščino, latinščino, gotico in keltskim jezikom, vendar še ne sistematično. Mladi Danec [[Rasmus Christian Rask]] je na zahtevo [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] prav to vzel v napad. Jacob Grimm je poznal njegov spis in je začel besedotvorje in razvoj glasov pri stari skandinavščini primerjati s tistim v slovanskem jeziku oziroma v grščini. V »Nemški slovnici« so primerjalno obravnavana najprej najzgodnejša, nato starejša in končno najmlajša stopnja razvoja opazovanih jezikov. V drugi nakladi je pojasnil spoznanje, da Raskova odkrita glasovna analogija ni osamljen pojav, temveč da sledi zakonitosti. To pravilo so anglosaški raziskovalci poimenovali Grimmov zakon (''Grimm’s law'') in tako se imenuje še danes. Jacob je spoznal tudi da ni bila samo ena, temveč dve fazi premikov. == Nadaljnje delovanje v Kasslu == V letu 1814 je Jacob prevedel srbsko slovnico svojega prijatelja [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] in jo opremil z uvodom v slovanske jezike in njeno literaturo. Wilhelm je medtem izdal več knjig o [[runa]]h, po njegovem mnenju njegovo najpomembnejša knjiga »Nemška junaška pripovedka« (''Die deutsche Häldensage'') pa je izšla 1829. Prav tako revolucionarno delo je bila Jacobova študija »Nemške pravne starine« (''Deutsche Rechtsaltertümer'', 1828), kjer se ni ukvarjal s predpisi, temveč s srednjeveško pravno prakso in pravnim nazorom. Študija je bila povod za ustrezne raziskave v nizu drugih držav. Šele ko se je Wilhelm maja 1825 poročil z Dorotheo Wild, so se življenjske okoliščine bratov izboljšale, da sta lahko še naprej skupaj živela. Wilhelm in »Dortchen« so se kmalu rodili otroci (1828 Herman Grimm), brata Grimm pa sta še vedno pogosto potovala. == Göttingen == Tudi po selitvi iz Kassla v Göttingen sta brata živela v skupnem gospodinjstvu. Jacob je bil od leta 1830 profesor, Wilhelm bibliotekar in po letu 1835 prav tako profesor. Jacob je do leta 1837 objavil nadaljnja dva zvezka »Nemške slovnice«. Leta 1834 mu je uspelo dokončati »Lisico zvitorepko« (''Reinhart (Reineke) Fuchs''), ki jo je začel pisati leta 1811, leta 1835 pa delo »Nemška mitologija« (''Deutsche Mythologie''). V tem delu je Jacob raziskoval predkrščanske predstave o veri in praznoverju in ju postavil nasproti klasični [[Mitologija|mitologiji]] in krščanskim [[legenda]]m. Tudi to delo je imelo ogromen vpliv, tokrat na raziskovanje [[mit]]ov. Delo za tretjo naklado ''Grimmovih pravljic'' je Wilhelm opravil skoraj sam. Leta 1838 sta Jacob in Wilhelm Grimm začela svoje skupno delo na nemškem [[slovar]]ju. Tako kot nekoč se je Jacob v tem času posvetil [[Onomastika|imenoslovju]]: pisal je o germanskih boginjah Tanfani in Freii, o traški boginji Benedis in njenih imenih, o hessenskih krajevnih imenih, o imenu dežele Westfalen in raziskoval zakonitosti pri tvorjenju lastnih imen. Pokazal je, da so v imenih ohranjene zgodnje besedne oblike, ki so se v pogovornem jeziku izgubile. Politično sta brata Grimm delovala za združitev takratnih nemških državic, tako indirektno, skozi raziskovanje nemške kulturne zgodovine, kot tudi skozi politično dejavnost, od politične publicistike do delovanja Jacoba Grimma kot poslanca frankfurtske skupščine 1848. Jacob in Wilhelm sta v Nemčiji pomagala pri formulaciji človekovih pravic. Zaradi polemičnega spisa proti kralju Hannovra, kralju Ernstu Augustu I. zaradi kršenja ustave, sta bila skupaj s petimi drugimi profesorji odpuščena, Jacob je bil celo izgnan iz dežele. Nadregionalen komite meščanov iz centra Leipziga je odpuščenim profesorjem iz prostovoljnih prispevkov financiral plače. Medtem, ko sta bila brata Grimm brezposelna, sta jima leipziški založnik Karl Reimer in Salomon Hirzel predlagala izdajo ''Nemškega slovarja'' (''das Deutsche Worterbuch''), ki sicer ne bi nastal. Slovar sta sama dodelala do črke D (Wilhelm) oziroma F (Jacob). Slovar sta zasnovala kot zbirko vseh besed iz časa od [[Martin Luther|Lutra]] do [[Goethe]]ja, ki je bil manj pravilnik in več prirodoslovje besed. V središču posameznih besednih členov je stala zgodovina pomena posamezne besede. Izhajala sta iz historičnega načina uporabe citiranih mest iz več stotih literarnih del in tudi iz strokovnih jezikov ter iz vsakdanje uporabe. Pri zbiranju dokazil so bratoma stali ob strani številni pomočniki, ki so bili večinoma iz kroga njunih prijateljev in znanstvenih kolegov pa tudi drugih. Zbirka dokazil je bila, prav tako kot dodelava slovarja, plačana od založbe. Za veliki projekt slovarja sta brata morala lastne načrte in tekoča dela odložiti, kar je postal glavni problem zadnjih desetletij njunega življenja. == Čas v Berlinu == Tri leta sta brata Grimm živela v izgnanstvu v Kasslu brez zaposlitve. Četudi so se različne ustanove v notranjosti države in v tujini za njiju trudile, ju je novi pruski kralj Friedrich Wilhelm IV., neposredno po prevzemu svoje dolžnosti, pripeljal v Berlin. [[Slika:Grabstätte Grimm.jpg|thumbnail|Grob bratov Grimm v Berlinu (Schöneberg)]] Okroglih 20 let sta brata živela v Berlinu, poslej brez finančne negotovosti. V akademskih razpravah (kasneje zbrane v izdaji »Mali spisi« - ''Kleineren Schriften''), ki sta jih v tem razdobju napisala, je možno najti veliko branja vrednega o njunih raziskavah, njunih interesih in o njunem političnem prepričanju. Tudi delo »Zgodovina nemškega jezika« (''Geschichte der deutschen Sprache'') je nastalo v tem času – prvi poskus zgodovino jezika povezati s socialno zgodovino. Wilhelm je umrl leta 1859, njegov brat Jacob leta 1863. Veliko ustanov v celi Evropi je bilo lahko ponosnih, da so ju lahko šteli k svojim (častnim) članom. Tudi v smrti sta skupaj: počivata na pokopališču Alter St.-Matthäus-Kirchhof v Berlinu (Schöneberg). Georg Curtius je leta 1871 zapisal o Jacobu Grimmu, da je njegovo silovito ustvarjanje nujno potrebovalo kritično miselnost: <blockquote>„… srečno se je primerilo, da je Wilhelm Grimm, manj drzen in obširen, ampak na določenih področjih jasen in skrben stal drznemu Jacobu ob strani..“</blockquote> == Potomci == Potomce najdemo med drugim v Donauwörthu, tudi tukaj dva brata in v Haldenslebena pri Magdeburgu. Tukaj razstavljajo tudi del zapuščine bratov Grimm v mestnem muzeju. == Zanimivosti == * 1896 so v Hanauu postavili narodni spomenik bratov Grimm. * Dobrodelna znamka nemške zvezne pošte od leta 1959 do 1967 spominja s pravljico bratov Grimm na Jacoba in Wilhelma Grimma. * V spomin na brata Grimm so ustanovili ''Nagrado Jakob in Wilhelm Grimm nemške akademske službe za izmenjavo (DAAD)''. * Leta 1991 sta bila brata Grimm upodobljena na bankovcu za tisoč nemških mark. * Z zbirko, dokumentacijo in z znanstvenimi raziskavami njunega življenja, del in delovanja bratov Jacoba in Wilhelma Grimma se med drugim ukvarja Muzej bratov Grimm v Kasslu in Hiša bratov Grimm v Steianuu. Največji del njune znanstvene zapuščine pa se nahaja v Državni knjižnici Berlin in v Hessenskem državnem arhivu v Marburgu, več tisoč zvezkov njune osebne knjižnice je od leta 1865 v lasti univerzitetne knjižnice Humboldt v Berlinu, ki naj bi do jeseni 2009 dobila novo stavbo z imenom Jacob in Wilhelm Grimm center. * Leta 2005 je rokopis »Grimmovih pravljic« (Die Kinder- und Hausmärchen) bratov Grimm Unesco dodala na seznam ''Spomin sveta''. * Med leti 1816 in 1829 si je Jacob Grimm z [[Jernej Kopitar|Jernejem Kopitarjem]] dopisoval o etimologiji, slovenskih ljudskih pesmih in pravljicah, basnih in mitologiji. == Dela == '''Skupna dela''' [[Slika:Grimm's Kinder- und Hausmärchen, Erster Theil (1812).cover.jpg|thumbnail|Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819)]] * ''Grimmove pravljice'' (''Kinder- und Hausmärchen''. 1. naklada: 2 zvezka 1812, 1815; slo. 1973) * ''Nemške pripovedke'' (''Deutsche Sage''n. 2 zvezka 1816, 1818) * ''Irske vilinske pravljice'' (''Irische Elfenmärchen''. Leipzig, 1826) * ''Nemška mitologija'' (''Deutsche Mythologie'', 1. naklada 1835) * ''Nemški slovar'' (''Deutsches Wörterbuch'', 1. zvezek 1854, 33. zvezek 1960) '''Jacob Grimm:''' * ''Nemška slovnica'' (''Deutsche Grammatik'', 1. naklada: 4 zvezki 1819-1837) ==Grimmove pravljice in Slovenci== Prvi prevod Grimmovih ''Otroških in hišnih pravljic'' v slovenščino je pravljica ''Rdeča kapica'', ki jo je prevedla [[Luiza Pesjak]]ova, izšla pa je leta 1875 v ''Vrtcu''. Leta 1932 je izšla prva zbirka, prevedena na podlagi »male izdaje« Grimmovih pravljic iz leta 1856, ki jo je v celoti prevedel [[Alojzij Bolhar]]. V njej so izšle vse reprezentativne Grimmove pravljice. Pomembno vlogo pri recepciji Grimmovih pravljic na Slovenskem v tem času sta imeli knjižna zbirka [[Mladinska knjiga|Mladinske knjige]] ''[[Knjižna zbirka Čebelica|Čebelica]]'' in revija ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]''. Leta 1954 je pod naslovom ''Žabji kralj in druge pravljice '' izšel drugi, za slovenski prostor najpomembnejši prevod Grimmovih pravljic. Izbral in prevedel jih je [[Fran Albreht]]. Te pravljice so objavljali vse do novega prevoda [[Polonce Kovač]] v dveh delih z izvirnimi ilustracijami, 1993. Številni mladinski avtorji so se navezovali na Grimmove pravljice: [[Lila Prap]], ''1001 Pravljica'' (2005), [[Andrej Rozman Roza]], ''Kako je Oskar postal detektiv'' (2007), [[Svetlana Makarovič]] in [[Kaja Kosmač]], ''Rdeče jabolko'' (2008), besedilo je v osnovi različica ''Rdeče kapice'' in arhetipskega srečanja z volkom. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam nemških pisateljev]] * [[Nemška književnost]] == Zunanje povezave == {{Commons|Brothers Grimm}} * [http://www.grimms.de/ Brüder-Grimm-Museum Kassel in Brüder-Grimm-Gesellschaft] * [http://dezelapravljic.si/avtorji-pravljic/12-brata-grimm Seznam Grimmovih pravljic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131226103655/http://dezelapravljic.si/avtorji-pravljic/12-brata-grimm |date=2013-12-26 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemški pisatelji|Grimm]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Brata Grimm]] 6m1w8idij5w5vfpbzb02vbck1e0d7zo 0 171719 6709931 6580913 2026-07-11T21:48:01Z ~2026-32552-67 260877 /* Viri */ 6709931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Januš Golec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[urednik]], * [[28. avgust]] [[1888]], [[Polje ob Sotli]], † [[24. maj]] [[1965]], [[Maribor]]. Po končani gimnaziji v [[Celje|Celju]] je obiskoval [[maribor]]sko bogoslovje ter bil leta [[1911]] postavljen za [[kaplan]]a na [[Remšnik]]. [[Mašniško posvečenje]] je prejel 25. junija 1911. Med [[prva svetovna vojna|vojno]] je bil [[vojni kurat]], v [[Galicija|Galiciji]] je bil trikrat ranjen ter leta [[1917]] kot invalid (brez roke) upokojen. Od leta [[1919]] je kot urednik deloval v [[Tiskarna sv. Cirila|Tiskarni sv. Cirila]] ter se uveljavil tudi kot ljudski pisatelj; napisal je ljudske povesti ''Guzaj'', ''Trojno gorje'', ''Kruci'', ''Ponarejevalci'' in ''Propast in dvig''. Bil je tudi urednik [[Slovenski gospodar|Slovenskega gospodarja]].<ref name="Maksimiljan Fras"/> Poleg [[Alice Schalek]] je bil eden izmed prvih slovenskih vojnih dopisnikov, V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je za dnevnik [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in tednik [[Slovenski gospodar]] poročal iz vzhodne fronte v [[Galicija|Galiciji]], kjer je bil med letoma [[1914]] in [[1916]].<ref>{{Navedi splet|title=Že med prvo svetovno vojno smrt milijonov ni bila zgolj statistika|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ze-med-prvo-svetovno-vojno-smrt-milijonov-ni-bila-zgolj-statistika.html|website=old.delo.si|date=2014-07-25|accessdate=2025-01-05|language=sl-si|first=Sonja Merljak|last=šolstvo}}</ref> Leta 1925 so ga izvolili izvršilni odbor [[SLSz|SLS]] za mariborsko volilno okrožje. Leta 1938 je prejel državno odlikovanje Red sv. Save IV. stopnje.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 2026 so izšli njegovi spomini v uredništvu [[Mateja Ratej|Mateje Ratej]] (''Spodnještajerske koprene. Spomini Januša Golca''). == Viri in o njem == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} * {{reli-bio-stub}} {{wikivir}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golec, Januš }} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški kaplani]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 7pmeqjsly2dwgqkfnarvf8wmb84pglf 0 178234 6709682 6338775 2026-07-11T13:11:45Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6709682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Lozana |native_name = Lausanne |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = CHE Lausanne Flag.svg |flag_size = 70px |image_shield = CHE Lausanne COA.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=31 |lats=10 |latNS=N |longd=6 |longm=38 |longs=4 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Vaud.svg|16px|link=]] [[kanton Vaud|Vaud]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Lozana |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |established_title = |established_date = |elevation_m = 495 |area_total_km2 = 41,37 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 141418 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1000–1018 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Lozana''' ({{jezik-fr|Lausanne}}, {{jezik-frp|Losena}}){{efn|name=HDS|{{langx|de|Lausanne}} {{IPA|de|loˈzan||de-Lausanne.ogg}}; {{langx|it|Losanna}} {{IPA|it|loˈzanna|}}; {{langx|rm|Losanna}} {{IPA|rm|loˈzana|}}; {{langx|frp|Losena}} {{IPA|frp|lɔˈzəna||frp-greverin-Lojena.ogg}}.<ref>{{cite web |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |publisher=Historical Directory of Switzerland |location=Berne, Switzerland |type=official site |title=Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne |language=fr |access-date=1 October 2017 |archive-date=28 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928055733/http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |url-status=dead }}. "[http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?pagename=intro2 À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, '''celles des exonymes historiques en caractères normaux'''. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.]{{Dead link|date=March 2026 |bot=InternetArchiveBot }} [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, '''those of historical exonyms in normal characters''' {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]</ref><ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/002408/2009-04-02/ Lausanne, Gilbert Coutaz]</ref>}} je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega [[kanton Vaud|kantona Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], približno na pol poti med gorovjem [[Švicarska Jura]] in [[Alpe|Alpami]], nasproti francoskega mesta [[Évian-les-Bains]] na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od [[Ženeva|Ženeve]], najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države. Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za [[Basel|Baslom]], Ženevo in [[Zürich]]om, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).<ref name="Agglomeration">{{cite web |url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |type=Statistics |title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext |publisher=Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration |website=pxweb.bfs.admin.ch/ |date=2019 |access-date=22 January 2020 |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129193553/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo ''Arc lémanique'', je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.<ref>{{Cite news |last=Peca |first=Servan |date=29 December 2015 |title=L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction |work=[[Le Temps]] |url=https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |archive-date=1 August 2021 |access-date=28 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801012418/https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |url-status=live }}</ref> Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju [[Lozanska stolnica|stolnice Notre Dame]], zgrajene v 12. stoletju. Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),<ref>{{cite web |url=http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |title=Welcome to International Sports Federations |publisher=International Sports Federations |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811030451/http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |archive-date=11 August 2009 |url-status=dead}}</ref> športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.<ref>{{cite news |last1=Kucera |first1=Andrea |title=Lausanne – Hauptstadt des Sports |url=http://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |access-date=28 April 2015 |work=[[NZZ]] |date=28 April 2015 |archive-date=23 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122828/https://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |url-status=live }}</ref> Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.<ref>{{Cite web |url=https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |title=Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland |website=Railway Technology |access-date=29 July 2019 |archive-date=10 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110142543/https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |url-status=live }}</ref> Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.<ref>{{Cite news |url=https://www.olympic.org/news/lausanne-named-winter-youth-olympic-games-host-for-2020 |title=Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020 |date=27 October 2016 |work=International Olympic Committee |access-date=30 May 2017}}</ref> V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan [[Lausannski sporazum]], ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu ''Beau-Rivage,'' ki stoji še danes. == Zgodovina == [[Slika:Lausanne-cathe7.JPG|thumb|left|Stolnica z gradom]] === Antična zgodovina === Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali {{lang|la|Lousonna}}; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom ''Lausodunon'' ali ''Lousodunon'' (pripona ''-y'' je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot ''vikanor[um] Lousonnensium'' in leta 280 kot ''lacu Lausonio''. Do leta 400 je bilo znano kot ''civitas Lausanna'', leta 990 pa kot ''Losanna''.<ref name="HDS" /> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane. Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 [[lozanska stolnica]] posvečena v prisotnosti [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] in nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] === Članstvo v Švicarski federaciji === Napadle so jo sile iz [[Kanton Bern|kantona Bern]] in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.<ref>Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.</ref> Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili. [[File:Saint François IMG 4837.jpg|thumb|Trg Saint-François, okoli leta 1840]] Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske [[hugenoti|hugenote]]. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.<ref>{{cite book |title=Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits |last=Lasserre |first=Claude |date=1997 |series=Bibliothèque historique vaudoise, no 112 |publisher=Bibliothèque historique vaudoise |isbn=978-2-88454-112-1 |oclc=39222660 |language=fr}} Also {{OCLC|39228676}}</ref> Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji. === Sodobna zgodovina in dediščina === Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]], s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.<ref>{{cite web |last1=Marabello |first1=Thomas Quinn |title=The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination |url=https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |publisher=Swiss American Historical Society Review |access-date=19 March 2024 |archive-date=19 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319122509/https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |url-status=live }}</ref> Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,<ref>{{cite web |url=http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |title=Lausanne 1964: Two ideas, one Expo |publisher=swissinfo/Swiss Radio International (SRI) |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090408100611/http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |archive-date=8 April 2009 |url-status=dead}}</ref> s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens. Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je [[Thomas Stearns Eliot]] napisal večino svoje pesmi ''Pusta dežela'' iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).<ref>{{cite web |url=http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |title=The Waste Land – Modernism Lab Essays |website=Modernism.research.yale.edu |date=24 March 2009 |access-date=18 January 2016 |archive-date=21 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621023145/http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |url-status=live }}</ref> V 1920-ih je mesto obiskal tudi [[Ernest Hemingway]] iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar [[Edward Gibbon]] in pesnika romantične dobe [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]] in [[George Noel Gordon Byron|Byron]] – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.<ref>{{cite web |url=http://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |title=The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies |publisher=Unil.ch |access-date=18 January 2016 |archive-date=4 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904022415/https://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |url-status=dead }}</ref> Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.<ref>"Tired of being bored", ''The Lausanner'' 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200229170836/https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf |date=29 February 2020 }}</ref> Protesti proti srečanjem '''G8''' so se zgodili leta 2003.<ref>{{Cite news |title=Anti-G8 protests turn violent in Switzerland |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20030602/local/anti-g8-protests-turn-violent-in-switzerland.148814 |newspaper=Times of Malta (Reuters)|date=2 June 2003 |access-date=18 January 2016}}</ref> Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).<ref>{{Cite web |date=2022-06-20 |title=A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland |url=https://thespaces.com/plateform-10-lausanne-switzerland-art-gallery/ |access-date=2022-06-27 |publisher=The Spaces}}</ref><ref>{{cite web | last=Carroll | first=Tobias | title=One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost | publisher=InsideHook | date=2022-06-25 | url=https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | access-date=2025-11-15 | archive-date=10 December 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251210104744/https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | url-status=live }}</ref> == Geografija == [[File:Lausanne depuis le Mont Tendre.JPG|thumb|Aglomeracija Lozane, [[Ženevsko jezero]] in [[Alpe]]]] Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko ''Le Léman''). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami. Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime ''Flon'' se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski. Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand. Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu). Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km<sup>2</sup> ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km<sup>2</sup> ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km<sup>2</sup> ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km<sup>2</sup> ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km<sup>2</sup> ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816160612/https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html |date=16 August 2020 }} 2018 data {{in lang|de}} accessed 26 July 2020</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih. Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.<ref name=Mutation>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113231755/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html |date=13 November 2015 }}. {{in lang|de}} Retrieved 4 April 2011.</ref> === Podnebje === Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.<ref name=ClimatPUY1>{{cite web |url=http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |title=Climate normals Pully (Reference period 1981–2010) |publisher=Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss |location=Zurich Airport, Switzerland |date=2 July 2014 |access-date=3 April 2015 |archive-date=21 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170621031049/http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).<ref>{{cite web |url=https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |access-date=26 October 2021 |title=Switzerland Plant Hardiness Zone Map |publisher=PlantMaps |archive-date=2 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213626/https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |url-status=live }}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Palais de Rumine, former University of Lausanne.jpg|thumb|right|Palais de Rumine, trg Riponne]] V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju [[turizem|turizma]]. * Šola hotelirstva v Lozani * Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana * Mednarodni inštitut za menedžment (''IMD'') * [[Univerza v Lozani]] (''Université de Lausanne'') * Konservatorij v Lozani [http://www.cdlhem.ch/] == Kultura == V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lausanne pa sta [[Orchestre de Chambre de Lausanne]] in [[Ensemble Vocal]]. Vsako leto priredijo julija priredijo takoi menovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival («Le Festival et Concours Bach de Lausanne«) in Noč muzeja («La Nuit de Musées«). === Muzeji === [[Slika:Musee olympique.jpg|thumb|250px|Olimpijski muzej]] * [[Olimpijski muzej|Musée Olympique Lausanne]] (''Olimpijski muzej'') * [http://www.elysee.ch/ Musée de l'Elysée] (''Elizejski muzej'') * [http://www.fondation-hermitage.ch/ Fondation de l'Hermitage] (''Fundacija Hermitage'') * [http://www.artbrut.ch L'Art Brut] ('' L'Art Brut zbirka''') * [http://www.mudac.ch/ Musée de design et d'arts appliqués contemporains] (''Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni''') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E Musée Historique de Lausanne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070711005157/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E |date=2007-07-11 }} (''Zgodovinski muzej Lausanne'') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 Cabinet des Médailles cantonal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418060030/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 |date=2008-04-18 }} * [http://www.vd.ch/index.php?id=3061 Espace Arlaud ] * [http://www.espace-des-inventions.ch/ Espace des Inventions] (''Znanstveni center za otroke'') * [http://www.verdan.ch/ Fondation Claude Verdan {{fr icon}}] - Musée de la main (''Muzej Roke'') * [http://www.vivarium-lausanne.ch/ Vivarium de Lausanne] (''Vivarij Lausanne'') * Forum d'architectures de Lausanne * Forum de l'Hôtel de Ville * Musée cantonal d'Archéologie et d'Histoire (''Kantonalni muzej arheologije in zgodovine'') * [http://www.beaux-arts.vd.ch/ Musée cantonal des Beaux-Arts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060827193440/http://www.beaux-arts.vd.ch/ |date=2006-08-27 }} (''Kantonalni muzej lepe umetnosti'') * [http://www.unil.ch/mcg Musée cantonal de Géologie] (''Kantonalni geološki muzej'') * Musée et jardins botaniques cantonaux (''Kantonalni muzej in botanični vrt'') * Musée de Pully (''Muzej Pully'') * Musée romain de Lausanne-Vidy (''Rimski muzej Lausanne-Vidya'') * Musée de la Villa romaine de Pully * Musée cantonal de Zoologie (''Kantonalni zoološki muzej'') * Roseraie de la Vallée de la Jeunesse * Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville === Šport === V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi [[kolesarstvo]]. * [[Hokejski klub Lausanne]] * Nogometni klub[[Lausanne-Sport]] * Veslaški klub [[Lausanne-Sports Aviron]] * Sedež [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * Sedež [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveze]] * Sedež [[Mednarodna namizno teniška zveza|Mednarodne namizno teniške zveze]] * [[Mednarodna zveza za zračne športne|Fédération Aéronautique Internationale]] (FAI) *[[Mednarodna mečevalska zveza|Fédération Equestre Internationale]] (FEI) * [[Mednarodna veslaška zveza|Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron]] ([[FISA]]) * [[Mednarodna bejzbolska zveza]] * [[Mednarodna plavalna zveza]] * [[Mednarodna drsalska zveza]] == Prevoz == [[Slika:Metro-Meteor-M2-p1010695.jpg|thumb|Model novega metroja v Lausanni]] === Javni prevoz === Javni prevoz v mestu se odvija z [[avtobus]]i, [[metro]]jem (katerega upravlja [http://www.t-l.ch/ TL]), mednarodnimi in regionalnimi vlaki ([[SBB-CFF-FFS|CFF]], [http://www.leb.ch/ LEB ]) in [[ladja]]mi ([http://www.cgn.ch/ CGN ]). Večina javnega prometa pa se odvija z [[trolejbus]]om. Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta [[2008]]. === Ceste === Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z [[Ženeva|Ženevo]] in [[Zürich]]om) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z [[Italija|Italijo]]. == Znani prebivalci == V Lozani so se rodili: * [[Umberto Agnelli]], italijanski podjetnik * [[David Bennent]], igralec * [[Metropolit Antonij Bloom]] * [[François-Louis David Bocion]], švicarski umetnik * [[Johann Ludwig Burckhardt]], popotnik * [[Alejo Carpentier]], kubansko-francoski pisatelj * [[Stéphane Chapuisat]], nogometaš * [[Benjamin Constant]], mislec, pisatelj in francoski politik * [[Aloise Corbaz]], umetnik * [[Jean-Pascal Delamuraz]], švicarski politik * [[Charles Dutoit]], dirigent * [[Egon von Furstenberg]], modni oblikovalec * [[Eugène Grasset]], umetnik * [[Bertrand Piccard]], psihiater in balonist * [[Charles Ferdinand Ramuz]], švicarski pisatelj * [[Ubol Ratana]], tajska pricesa * [[Théophile Steinlen]], slikar Art Nouveaua * [[Elizabeth Thompson]] britanska slikarka * [[Bernard Tschumi]], moderni arhitekt in pisatelj * [[Félix Vallotton]], postimpresionistični slikar Slavni prebivalci: * [[Jean Anouilh]], francoski dramatik * [[Maurice Béjart]], koreograf * [[Pierre de Coubertin]], francoski baron in ustanovitelj [[IOC]]-a * [[Victoria Eugenia de Battenberg]], španska kraljica * [[Peter Carl Fabergé]], ruski zlatar/draguljar * [[Oswald Heer]], švicarski znanstvenik * [[Stéphane Lambiel]], drsalec * [[James Mason]], angleški igralec * [[Waldemar Mordecai Haffkine]], ukrajinski bakteriolog * [[Auguste Piccard]], švicarski fizik * [[Georges Simenon]], belgijski pisatelj * [[Karol Szymanowski]], poljski skladatelj * [[Eugène Viollet-le-Duc]], francoski arhitekt * [[Pierre Viret]], švicarski reformacijski teolog == Galerija fotografij == <gallery> image:Lausanne1.jpg|Mesto image:Lausanne2.jpg|Mesto image:Lausanne_lake.jpg|[[Ženevsko jezero]] image:Lausanne_wine.jpg|Vinogradi v [[Lavaux]]u Image:Lausanne-vieille-ville-Negative0-26-24A(1).jpg|Staro mesto Image:Lausanne-Beaulieu-Negative0-34-32A(1).jpg|Palais de Beaulieu Image:Lausanne-Gare-Negative0-26-24A(1).jpg|Želežnica Image:Lausanne-p1010396.jpg|Bel-Air </gallery> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lausanne}} {{Wikivoyage}} * [http://www.lausanne.ch Uradna spletna stran mesta Lausanne] * [http://www.lausanne-tourisme.ch Turizem v Lausanni] * [http://www.festivalcite.ch Mestni festival] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Vaud]] [[Kategorija:Lozana| ]] 6429q1e66d9f9sx5qgi6vxz07w8joam 6709685 6709682 2026-07-11T13:13:50Z Ljuba24b 92351 /* Podnebje */ dodato 6709685 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Lozana |native_name = Lausanne |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = CHE Lausanne Flag.svg |flag_size = 70px |image_shield = CHE Lausanne COA.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=31 |lats=10 |latNS=N |longd=6 |longm=38 |longs=4 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Vaud.svg|16px|link=]] [[kanton Vaud|Vaud]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Lozana |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |established_title = |established_date = |elevation_m = 495 |area_total_km2 = 41,37 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 141418 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1000–1018 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Lozana''' ({{jezik-fr|Lausanne}}, {{jezik-frp|Losena}}){{efn|name=HDS|{{langx|de|Lausanne}} {{IPA|de|loˈzan||de-Lausanne.ogg}}; {{langx|it|Losanna}} {{IPA|it|loˈzanna|}}; {{langx|rm|Losanna}} {{IPA|rm|loˈzana|}}; {{langx|frp|Losena}} {{IPA|frp|lɔˈzəna||frp-greverin-Lojena.ogg}}.<ref>{{cite web |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |publisher=Historical Directory of Switzerland |location=Berne, Switzerland |type=official site |title=Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne |language=fr |access-date=1 October 2017 |archive-date=28 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928055733/http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |url-status=dead }}. "[http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?pagename=intro2 À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, '''celles des exonymes historiques en caractères normaux'''. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.]{{Dead link|date=March 2026 |bot=InternetArchiveBot }} [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, '''those of historical exonyms in normal characters''' {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]</ref><ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/002408/2009-04-02/ Lausanne, Gilbert Coutaz]</ref>}} je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega [[kanton Vaud|kantona Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], približno na pol poti med gorovjem [[Švicarska Jura]] in [[Alpe|Alpami]], nasproti francoskega mesta [[Évian-les-Bains]] na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od [[Ženeva|Ženeve]], najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države. Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za [[Basel|Baslom]], Ženevo in [[Zürich]]om, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).<ref name="Agglomeration">{{cite web |url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |type=Statistics |title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext |publisher=Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration |website=pxweb.bfs.admin.ch/ |date=2019 |access-date=22 January 2020 |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129193553/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo ''Arc lémanique'', je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.<ref>{{Cite news |last=Peca |first=Servan |date=29 December 2015 |title=L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction |work=[[Le Temps]] |url=https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |archive-date=1 August 2021 |access-date=28 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801012418/https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |url-status=live }}</ref> Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju [[Lozanska stolnica|stolnice Notre Dame]], zgrajene v 12. stoletju. Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),<ref>{{cite web |url=http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |title=Welcome to International Sports Federations |publisher=International Sports Federations |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811030451/http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |archive-date=11 August 2009 |url-status=dead}}</ref> športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.<ref>{{cite news |last1=Kucera |first1=Andrea |title=Lausanne – Hauptstadt des Sports |url=http://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |access-date=28 April 2015 |work=[[NZZ]] |date=28 April 2015 |archive-date=23 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122828/https://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |url-status=live }}</ref> Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.<ref>{{Cite web |url=https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |title=Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland |website=Railway Technology |access-date=29 July 2019 |archive-date=10 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110142543/https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |url-status=live }}</ref> Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.<ref>{{Cite news |url=https://www.olympic.org/news/lausanne-named-winter-youth-olympic-games-host-for-2020 |title=Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020 |date=27 October 2016 |work=International Olympic Committee |access-date=30 May 2017}}</ref> V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan [[Lausannski sporazum]], ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu ''Beau-Rivage,'' ki stoji še danes. == Zgodovina == [[Slika:Lausanne-cathe7.JPG|thumb|left|Stolnica z gradom]] === Antična zgodovina === Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali {{lang|la|Lousonna}}; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom ''Lausodunon'' ali ''Lousodunon'' (pripona ''-y'' je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot ''vikanor[um] Lousonnensium'' in leta 280 kot ''lacu Lausonio''. Do leta 400 je bilo znano kot ''civitas Lausanna'', leta 990 pa kot ''Losanna''.<ref name="HDS" /> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane. Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 [[lozanska stolnica]] posvečena v prisotnosti [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] in nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] === Članstvo v Švicarski federaciji === Napadle so jo sile iz [[Kanton Bern|kantona Bern]] in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.<ref>Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.</ref> Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili. [[File:Saint François IMG 4837.jpg|thumb|Trg Saint-François, okoli leta 1840]] Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske [[hugenoti|hugenote]]. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.<ref>{{cite book |title=Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits |last=Lasserre |first=Claude |date=1997 |series=Bibliothèque historique vaudoise, no 112 |publisher=Bibliothèque historique vaudoise |isbn=978-2-88454-112-1 |oclc=39222660 |language=fr}} Also {{OCLC|39228676}}</ref> Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji. === Sodobna zgodovina in dediščina === Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]], s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.<ref>{{cite web |last1=Marabello |first1=Thomas Quinn |title=The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination |url=https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |publisher=Swiss American Historical Society Review |access-date=19 March 2024 |archive-date=19 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319122509/https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |url-status=live }}</ref> Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,<ref>{{cite web |url=http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |title=Lausanne 1964: Two ideas, one Expo |publisher=swissinfo/Swiss Radio International (SRI) |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090408100611/http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |archive-date=8 April 2009 |url-status=dead}}</ref> s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens. Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je [[Thomas Stearns Eliot]] napisal večino svoje pesmi ''Pusta dežela'' iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).<ref>{{cite web |url=http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |title=The Waste Land – Modernism Lab Essays |website=Modernism.research.yale.edu |date=24 March 2009 |access-date=18 January 2016 |archive-date=21 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621023145/http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |url-status=live }}</ref> V 1920-ih je mesto obiskal tudi [[Ernest Hemingway]] iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar [[Edward Gibbon]] in pesnika romantične dobe [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]] in [[George Noel Gordon Byron|Byron]] – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.<ref>{{cite web |url=http://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |title=The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies |publisher=Unil.ch |access-date=18 January 2016 |archive-date=4 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904022415/https://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |url-status=dead }}</ref> Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.<ref>"Tired of being bored", ''The Lausanner'' 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200229170836/https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf |date=29 February 2020 }}</ref> Protesti proti srečanjem '''G8''' so se zgodili leta 2003.<ref>{{Cite news |title=Anti-G8 protests turn violent in Switzerland |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20030602/local/anti-g8-protests-turn-violent-in-switzerland.148814 |newspaper=Times of Malta (Reuters)|date=2 June 2003 |access-date=18 January 2016}}</ref> Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).<ref>{{Cite web |date=2022-06-20 |title=A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland |url=https://thespaces.com/plateform-10-lausanne-switzerland-art-gallery/ |access-date=2022-06-27 |publisher=The Spaces}}</ref><ref>{{cite web | last=Carroll | first=Tobias | title=One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost | publisher=InsideHook | date=2022-06-25 | url=https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | access-date=2025-11-15 | archive-date=10 December 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251210104744/https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | url-status=live }}</ref> == Geografija == [[File:Lausanne depuis le Mont Tendre.JPG|thumb|Aglomeracija Lozane, [[Ženevsko jezero]] in [[Alpe]]]] Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko ''Le Léman''). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami. Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime ''Flon'' se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski. Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand. Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu). Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km<sup>2</sup> ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km<sup>2</sup> ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km<sup>2</sup> ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km<sup>2</sup> ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km<sup>2</sup> ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816160612/https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html |date=16 August 2020 }} 2018 data {{in lang|de}} accessed 26 July 2020</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih. Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.<ref name=Mutation>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113231755/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html |date=13 November 2015 }}. {{in lang|de}} Retrieved 4 April 2011.</ref> === Podnebje === Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.<ref name=ClimatPUY1>{{cite web |url=http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |title=Climate normals Pully (Reference period 1981–2010) |publisher=Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss |location=Zurich Airport, Switzerland |date=2 July 2014 |access-date=3 April 2015 |archive-date=21 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170621031049/http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).<ref>{{cite web |url=https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |access-date=26 October 2021 |title=Switzerland Plant Hardiness Zone Map |publisher=PlantMaps |archive-date=2 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213626/https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |url-status=live }}</ref> == Upravne delitve == [[File:Hôtel de ville de Lausanne.jpg|thumb|upright|left|Mestna hiša v Lozanii na Place de la Palud]] Mesto je razdeljeno na 18 okrožij, včasih sestavljenih iz več sosesk. To so: Center (1), Maupas/Valency (2), Sébeillon/Malley (3), Montoie/Bourdonnette (4), Montriond/Cour (5), Sous-Gare/Ouchy (6), Montchoisi (7), Florimont/Chissiez (8), Mousquines/Bellevue (9), Vallon/Béthusy (10), Chailly/Rovéréaz (11), Sallaz/Vennes/Séchaud (12), Sauvabelin (13), Borde/Bellevaux (14), Vinet/Pontaise (15), Bossons/Blécherette (16), Beaulieu/Grey/Boisy (17) in Les Zones foraines (90). == Izobraževanje == [[Slika:Palais de Rumine, former University of Lausanne.jpg|thumb|right|Palais de Rumine, trg Riponne]] V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju [[turizem|turizma]]. * Šola hotelirstva v Lozani * Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana * Mednarodni inštitut za menedžment (''IMD'') * [[Univerza v Lozani]] (''Université de Lausanne'') * Konservatorij v Lozani [http://www.cdlhem.ch/] == Kultura == V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lausanne pa sta [[Orchestre de Chambre de Lausanne]] in [[Ensemble Vocal]]. Vsako leto priredijo julija priredijo takoi menovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival («Le Festival et Concours Bach de Lausanne«) in Noč muzeja («La Nuit de Musées«). === Muzeji === [[Slika:Musee olympique.jpg|thumb|250px|Olimpijski muzej]] * [[Olimpijski muzej|Musée Olympique Lausanne]] (''Olimpijski muzej'') * [http://www.elysee.ch/ Musée de l'Elysée] (''Elizejski muzej'') * [http://www.fondation-hermitage.ch/ Fondation de l'Hermitage] (''Fundacija Hermitage'') * [http://www.artbrut.ch L'Art Brut] ('' L'Art Brut zbirka''') * [http://www.mudac.ch/ Musée de design et d'arts appliqués contemporains] (''Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni''') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E Musée Historique de Lausanne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070711005157/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E |date=2007-07-11 }} (''Zgodovinski muzej Lausanne'') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 Cabinet des Médailles cantonal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418060030/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 |date=2008-04-18 }} * [http://www.vd.ch/index.php?id=3061 Espace Arlaud ] * [http://www.espace-des-inventions.ch/ Espace des Inventions] (''Znanstveni center za otroke'') * [http://www.verdan.ch/ Fondation Claude Verdan {{fr icon}}] - Musée de la main (''Muzej Roke'') * [http://www.vivarium-lausanne.ch/ Vivarium de Lausanne] (''Vivarij Lausanne'') * Forum d'architectures de Lausanne * Forum de l'Hôtel de Ville * Musée cantonal d'Archéologie et d'Histoire (''Kantonalni muzej arheologije in zgodovine'') * [http://www.beaux-arts.vd.ch/ Musée cantonal des Beaux-Arts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060827193440/http://www.beaux-arts.vd.ch/ |date=2006-08-27 }} (''Kantonalni muzej lepe umetnosti'') * [http://www.unil.ch/mcg Musée cantonal de Géologie] (''Kantonalni geološki muzej'') * Musée et jardins botaniques cantonaux (''Kantonalni muzej in botanični vrt'') * Musée de Pully (''Muzej Pully'') * Musée romain de Lausanne-Vidy (''Rimski muzej Lausanne-Vidya'') * Musée de la Villa romaine de Pully * Musée cantonal de Zoologie (''Kantonalni zoološki muzej'') * Roseraie de la Vallée de la Jeunesse * Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville === Šport === V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi [[kolesarstvo]]. * [[Hokejski klub Lausanne]] * Nogometni klub[[Lausanne-Sport]] * Veslaški klub [[Lausanne-Sports Aviron]] * Sedež [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * Sedež [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveze]] * Sedež [[Mednarodna namizno teniška zveza|Mednarodne namizno teniške zveze]] * [[Mednarodna zveza za zračne športne|Fédération Aéronautique Internationale]] (FAI) *[[Mednarodna mečevalska zveza|Fédération Equestre Internationale]] (FEI) * [[Mednarodna veslaška zveza|Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron]] ([[FISA]]) * [[Mednarodna bejzbolska zveza]] * [[Mednarodna plavalna zveza]] * [[Mednarodna drsalska zveza]] == Prevoz == [[Slika:Metro-Meteor-M2-p1010695.jpg|thumb|Model novega metroja v Lausanni]] === Javni prevoz === Javni prevoz v mestu se odvija z [[avtobus]]i, [[metro]]jem (katerega upravlja [http://www.t-l.ch/ TL]), mednarodnimi in regionalnimi vlaki ([[SBB-CFF-FFS|CFF]], [http://www.leb.ch/ LEB ]) in [[ladja]]mi ([http://www.cgn.ch/ CGN ]). Večina javnega prometa pa se odvija z [[trolejbus]]om. Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta [[2008]]. === Ceste === Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z [[Ženeva|Ženevo]] in [[Zürich]]om) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z [[Italija|Italijo]]. == Znani prebivalci == V Lozani so se rodili: * [[Umberto Agnelli]], italijanski podjetnik * [[David Bennent]], igralec * [[Metropolit Antonij Bloom]] * [[François-Louis David Bocion]], švicarski umetnik * [[Johann Ludwig Burckhardt]], popotnik * [[Alejo Carpentier]], kubansko-francoski pisatelj * [[Stéphane Chapuisat]], nogometaš * [[Benjamin Constant]], mislec, pisatelj in francoski politik * [[Aloise Corbaz]], umetnik * [[Jean-Pascal Delamuraz]], švicarski politik * [[Charles Dutoit]], dirigent * [[Egon von Furstenberg]], modni oblikovalec * [[Eugène Grasset]], umetnik * [[Bertrand Piccard]], psihiater in balonist * [[Charles Ferdinand Ramuz]], švicarski pisatelj * [[Ubol Ratana]], tajska pricesa * [[Théophile Steinlen]], slikar Art Nouveaua * [[Elizabeth Thompson]] britanska slikarka * [[Bernard Tschumi]], moderni arhitekt in pisatelj * [[Félix Vallotton]], postimpresionistični slikar Slavni prebivalci: * [[Jean Anouilh]], francoski dramatik * [[Maurice Béjart]], koreograf * [[Pierre de Coubertin]], francoski baron in ustanovitelj [[IOC]]-a * [[Victoria Eugenia de Battenberg]], španska kraljica * [[Peter Carl Fabergé]], ruski zlatar/draguljar * [[Oswald Heer]], švicarski znanstvenik * [[Stéphane Lambiel]], drsalec * [[James Mason]], angleški igralec * [[Waldemar Mordecai Haffkine]], ukrajinski bakteriolog * [[Auguste Piccard]], švicarski fizik * [[Georges Simenon]], belgijski pisatelj * [[Karol Szymanowski]], poljski skladatelj * [[Eugène Viollet-le-Duc]], francoski arhitekt * [[Pierre Viret]], švicarski reformacijski teolog == Galerija fotografij == <gallery> image:Lausanne1.jpg|Mesto image:Lausanne2.jpg|Mesto image:Lausanne_lake.jpg|[[Ženevsko jezero]] image:Lausanne_wine.jpg|Vinogradi v [[Lavaux]]u Image:Lausanne-vieille-ville-Negative0-26-24A(1).jpg|Staro mesto Image:Lausanne-Beaulieu-Negative0-34-32A(1).jpg|Palais de Beaulieu Image:Lausanne-Gare-Negative0-26-24A(1).jpg|Želežnica Image:Lausanne-p1010396.jpg|Bel-Air </gallery> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lausanne}} {{Wikivoyage}} * [http://www.lausanne.ch Uradna spletna stran mesta Lausanne] * [http://www.lausanne-tourisme.ch Turizem v Lausanni] * [http://www.festivalcite.ch Mestni festival] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Vaud]] [[Kategorija:Lozana| ]] c3z5k8ddqtoomtotuzhr6jq7h9rfubz 6709687 6709685 2026-07-11T13:20:20Z Ljuba24b 92351 /* Upravne delitve */ dodano 6709687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Lozana |native_name = Lausanne |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = CHE Lausanne Flag.svg |flag_size = 70px |image_shield = CHE Lausanne COA.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=31 |lats=10 |latNS=N |longd=6 |longm=38 |longs=4 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Vaud.svg|16px|link=]] [[kanton Vaud|Vaud]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Lozana |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |established_title = |established_date = |elevation_m = 495 |area_total_km2 = 41,37 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 141418 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1000–1018 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Lozana''' ({{jezik-fr|Lausanne}}, {{jezik-frp|Losena}}){{efn|name=HDS|{{langx|de|Lausanne}} {{IPA|de|loˈzan||de-Lausanne.ogg}}; {{langx|it|Losanna}} {{IPA|it|loˈzanna|}}; {{langx|rm|Losanna}} {{IPA|rm|loˈzana|}}; {{langx|frp|Losena}} {{IPA|frp|lɔˈzəna||frp-greverin-Lojena.ogg}}.<ref>{{cite web |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |publisher=Historical Directory of Switzerland |location=Berne, Switzerland |type=official site |title=Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne |language=fr |access-date=1 October 2017 |archive-date=28 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928055733/http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |url-status=dead }}. "[http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?pagename=intro2 À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, '''celles des exonymes historiques en caractères normaux'''. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.]{{Dead link|date=March 2026 |bot=InternetArchiveBot }} [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, '''those of historical exonyms in normal characters''' {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]</ref><ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/002408/2009-04-02/ Lausanne, Gilbert Coutaz]</ref>}} je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega [[kanton Vaud|kantona Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], približno na pol poti med gorovjem [[Švicarska Jura]] in [[Alpe|Alpami]], nasproti francoskega mesta [[Évian-les-Bains]] na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od [[Ženeva|Ženeve]], najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države. Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za [[Basel|Baslom]], Ženevo in [[Zürich]]om, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).<ref name="Agglomeration">{{cite web |url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |type=Statistics |title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext |publisher=Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration |website=pxweb.bfs.admin.ch/ |date=2019 |access-date=22 January 2020 |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129193553/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo ''Arc lémanique'', je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.<ref>{{Cite news |last=Peca |first=Servan |date=29 December 2015 |title=L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction |work=[[Le Temps]] |url=https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |archive-date=1 August 2021 |access-date=28 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801012418/https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |url-status=live }}</ref> Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju [[Lozanska stolnica|stolnice Notre Dame]], zgrajene v 12. stoletju. Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),<ref>{{cite web |url=http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |title=Welcome to International Sports Federations |publisher=International Sports Federations |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811030451/http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |archive-date=11 August 2009 |url-status=dead}}</ref> športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.<ref>{{cite news |last1=Kucera |first1=Andrea |title=Lausanne – Hauptstadt des Sports |url=http://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |access-date=28 April 2015 |work=[[NZZ]] |date=28 April 2015 |archive-date=23 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122828/https://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |url-status=live }}</ref> Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.<ref>{{Cite web |url=https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |title=Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland |website=Railway Technology |access-date=29 July 2019 |archive-date=10 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110142543/https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |url-status=live }}</ref> Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.<ref>{{Cite news |url=https://www.olympic.org/news/lausanne-named-winter-youth-olympic-games-host-for-2020 |title=Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020 |date=27 October 2016 |work=International Olympic Committee |access-date=30 May 2017}}</ref> V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan [[Lausannski sporazum]], ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu ''Beau-Rivage,'' ki stoji še danes. == Zgodovina == [[Slika:Lausanne-cathe7.JPG|thumb|left|Stolnica z gradom]] === Antična zgodovina === Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali {{lang|la|Lousonna}}; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom ''Lausodunon'' ali ''Lousodunon'' (pripona ''-y'' je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot ''vikanor[um] Lousonnensium'' in leta 280 kot ''lacu Lausonio''. Do leta 400 je bilo znano kot ''civitas Lausanna'', leta 990 pa kot ''Losanna''.<ref name="HDS" /> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane. Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 [[lozanska stolnica]] posvečena v prisotnosti [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] in nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] === Članstvo v Švicarski federaciji === Napadle so jo sile iz [[Kanton Bern|kantona Bern]] in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.<ref>Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.</ref> Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili. [[File:Saint François IMG 4837.jpg|thumb|Trg Saint-François, okoli leta 1840]] Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske [[hugenoti|hugenote]]. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.<ref>{{cite book |title=Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits |last=Lasserre |first=Claude |date=1997 |series=Bibliothèque historique vaudoise, no 112 |publisher=Bibliothèque historique vaudoise |isbn=978-2-88454-112-1 |oclc=39222660 |language=fr}} Also {{OCLC|39228676}}</ref> Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji. === Sodobna zgodovina in dediščina === Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]], s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.<ref>{{cite web |last1=Marabello |first1=Thomas Quinn |title=The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination |url=https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |publisher=Swiss American Historical Society Review |access-date=19 March 2024 |archive-date=19 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319122509/https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |url-status=live }}</ref> Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,<ref>{{cite web |url=http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |title=Lausanne 1964: Two ideas, one Expo |publisher=swissinfo/Swiss Radio International (SRI) |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090408100611/http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |archive-date=8 April 2009 |url-status=dead}}</ref> s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens. Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je [[Thomas Stearns Eliot]] napisal večino svoje pesmi ''Pusta dežela'' iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).<ref>{{cite web |url=http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |title=The Waste Land – Modernism Lab Essays |website=Modernism.research.yale.edu |date=24 March 2009 |access-date=18 January 2016 |archive-date=21 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621023145/http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |url-status=live }}</ref> V 1920-ih je mesto obiskal tudi [[Ernest Hemingway]] iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar [[Edward Gibbon]] in pesnika romantične dobe [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]] in [[George Noel Gordon Byron|Byron]] – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.<ref>{{cite web |url=http://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |title=The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies |publisher=Unil.ch |access-date=18 January 2016 |archive-date=4 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904022415/https://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |url-status=dead }}</ref> Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.<ref>"Tired of being bored", ''The Lausanner'' 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200229170836/https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf |date=29 February 2020 }}</ref> Protesti proti srečanjem '''G8''' so se zgodili leta 2003.<ref>{{Cite news |title=Anti-G8 protests turn violent in Switzerland |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20030602/local/anti-g8-protests-turn-violent-in-switzerland.148814 |newspaper=Times of Malta (Reuters)|date=2 June 2003 |access-date=18 January 2016}}</ref> Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).<ref>{{Cite web |date=2022-06-20 |title=A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland |url=https://thespaces.com/plateform-10-lausanne-switzerland-art-gallery/ |access-date=2022-06-27 |publisher=The Spaces}}</ref><ref>{{cite web | last=Carroll | first=Tobias | title=One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost | publisher=InsideHook | date=2022-06-25 | url=https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | access-date=2025-11-15 | archive-date=10 December 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251210104744/https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | url-status=live }}</ref> == Geografija == [[File:Lausanne depuis le Mont Tendre.JPG|thumb|Aglomeracija Lozane, [[Ženevsko jezero]] in [[Alpe]]]] Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko ''Le Léman''). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami. Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime ''Flon'' se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski. Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand. Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu). Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km<sup>2</sup> ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km<sup>2</sup> ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km<sup>2</sup> ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km<sup>2</sup> ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km<sup>2</sup> ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816160612/https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html |date=16 August 2020 }} 2018 data {{in lang|de}} accessed 26 July 2020</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih. Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.<ref name=Mutation>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113231755/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html |date=13 November 2015 }}. {{in lang|de}} Retrieved 4 April 2011.</ref> === Podnebje === Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.<ref name=ClimatPUY1>{{cite web |url=http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |title=Climate normals Pully (Reference period 1981–2010) |publisher=Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss |location=Zurich Airport, Switzerland |date=2 July 2014 |access-date=3 April 2015 |archive-date=21 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170621031049/http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).<ref>{{cite web |url=https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |access-date=26 October 2021 |title=Switzerland Plant Hardiness Zone Map |publisher=PlantMaps |archive-date=2 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213626/https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |url-status=live }}</ref> == Upravne delitve == [[File:Hôtel de ville de Lausanne.jpg|thumb|upright|left|Mestna hiša v Lozanii na Place de la Palud]] Mesto je razdeljeno na 18 okrožij, včasih sestavljenih iz več sosesk. To so: Center (1), Maupas/Valency (2), Sébeillon/Malley (3), Montoie/Bourdonnette (4), Montriond/Cour (5), Sous-Gare/Ouchy (6), Montchoisi (7), Florimont/Chissiez (8), Mousquines/Bellevue (9), Vallon/Béthusy (10), Chailly/Rovéréaz (11), Sallaz/Vennes/Séchaud (12), Sauvabelin (13), Borde/Bellevaux (14), Vinet/Pontaise (15), Bossons/Blécherette (16), Beaulieu/Grey/Boisy (17) in Les Zones foraines (90). == Demografija == Lozana je imela (decembra 2020) 140.202 prebivalcev. Leta 2013 je bilo 42 % prebivalstva tujih državljanov s stalnim prebivališčem. V zadnjih 10 letih (1999–2009) se je prebivalstvo spreminjalo s stopnjo 9,9 %. Zaradi migracij se je spreminjalo s stopnjo 8,3 %, zaradi rojstev in smrti pa s stopnjo 2,6 %.<ref name=SFSO>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html Swiss Federal Statistical Office] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160105172441/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html |date= 5 January 2016 }}. Retrieved 21 June 2011.</ref> Prebivalstvo širšega območja Lozane (velike Lozane) je 402.900 (decembra 2014). === Religija === Od reformacije v 16. stoletju je bilo mesto večinoma protestantsko do konca 20. stoletja, ko se je vanj priselilo veliko število ljudi, zlasti iz pretežno katoliških držav. Katoličani zdaj predstavljajo večino prebivalstva mesta. Judovska skupnost se zbira v sinagogi v Lozani. Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo 47.225 ljudi (37,8 % prebivalstva) rimskokatoliške vere, 33.993 (27,2 %) pa jih je pripadalo švicarski reformirani cerkvi. Od preostalega prebivalstva je bilo 2698 članov pravoslavne cerkve (2,16 %), 65 posameznikov (0,05 %) je pripadalo krščanskokatoliški cerkvi, 4437 posameznikov (3,55 %) pa drugi krščanski cerkvi. 849 posameznikov (0,68 %) je bilo judovskih in 7501 (6,00 %) muslimanskih. 452 posameznikov je bilo budistov, 772 posameznikov hindujcev in 343 posameznikov je pripadalo drugi cerkvi. 21.080 (16,88 %) jih ni pripadalo nobeni cerkvi, so bili agnostiki ali ateisti, 7590 posameznikov (6,08 %) pa na vprašanje ni odgovorilo. [[File:LausannePano.jpg|530px|thumb|centre|upright=1.5|Protestantska stolnica Notre Dame dominira nad obzorjem Lozane (levo: Stara akademija, desno: Palais de Rumine)]] == Izobraževanje == [[Slika:Palais de Rumine, former University of Lausanne.jpg|thumb|right|Palais de Rumine, trg Riponne]] V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju [[turizem|turizma]]. * Šola hotelirstva v Lozani * Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana * Mednarodni inštitut za menedžment (''IMD'') * [[Univerza v Lozani]] (''Université de Lausanne'') * Konservatorij v Lozani [http://www.cdlhem.ch/] == Kultura == V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lausanne pa sta [[Orchestre de Chambre de Lausanne]] in [[Ensemble Vocal]]. Vsako leto priredijo julija priredijo takoi menovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival («Le Festival et Concours Bach de Lausanne«) in Noč muzeja («La Nuit de Musées«). === Muzeji === [[Slika:Musee olympique.jpg|thumb|250px|Olimpijski muzej]] * [[Olimpijski muzej|Musée Olympique Lausanne]] (''Olimpijski muzej'') * [http://www.elysee.ch/ Musée de l'Elysée] (''Elizejski muzej'') * [http://www.fondation-hermitage.ch/ Fondation de l'Hermitage] (''Fundacija Hermitage'') * [http://www.artbrut.ch L'Art Brut] ('' L'Art Brut zbirka''') * [http://www.mudac.ch/ Musée de design et d'arts appliqués contemporains] (''Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni''') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E Musée Historique de Lausanne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070711005157/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E |date=2007-07-11 }} (''Zgodovinski muzej Lausanne'') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 Cabinet des Médailles cantonal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418060030/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 |date=2008-04-18 }} * [http://www.vd.ch/index.php?id=3061 Espace Arlaud ] * [http://www.espace-des-inventions.ch/ Espace des Inventions] (''Znanstveni center za otroke'') * [http://www.verdan.ch/ Fondation Claude Verdan {{fr icon}}] - Musée de la main (''Muzej Roke'') * [http://www.vivarium-lausanne.ch/ Vivarium de Lausanne] (''Vivarij Lausanne'') * Forum d'architectures de Lausanne * Forum de l'Hôtel de Ville * Musée cantonal d'Archéologie et d'Histoire (''Kantonalni muzej arheologije in zgodovine'') * [http://www.beaux-arts.vd.ch/ Musée cantonal des Beaux-Arts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060827193440/http://www.beaux-arts.vd.ch/ |date=2006-08-27 }} (''Kantonalni muzej lepe umetnosti'') * [http://www.unil.ch/mcg Musée cantonal de Géologie] (''Kantonalni geološki muzej'') * Musée et jardins botaniques cantonaux (''Kantonalni muzej in botanični vrt'') * Musée de Pully (''Muzej Pully'') * Musée romain de Lausanne-Vidy (''Rimski muzej Lausanne-Vidya'') * Musée de la Villa romaine de Pully * Musée cantonal de Zoologie (''Kantonalni zoološki muzej'') * Roseraie de la Vallée de la Jeunesse * Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville === Šport === V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi [[kolesarstvo]]. * [[Hokejski klub Lausanne]] * Nogometni klub[[Lausanne-Sport]] * Veslaški klub [[Lausanne-Sports Aviron]] * Sedež [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * Sedež [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveze]] * Sedež [[Mednarodna namizno teniška zveza|Mednarodne namizno teniške zveze]] * [[Mednarodna zveza za zračne športne|Fédération Aéronautique Internationale]] (FAI) *[[Mednarodna mečevalska zveza|Fédération Equestre Internationale]] (FEI) * [[Mednarodna veslaška zveza|Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron]] ([[FISA]]) * [[Mednarodna bejzbolska zveza]] * [[Mednarodna plavalna zveza]] * [[Mednarodna drsalska zveza]] == Prevoz == [[Slika:Metro-Meteor-M2-p1010695.jpg|thumb|Model novega metroja v Lausanni]] === Javni prevoz === Javni prevoz v mestu se odvija z [[avtobus]]i, [[metro]]jem (katerega upravlja [http://www.t-l.ch/ TL]), mednarodnimi in regionalnimi vlaki ([[SBB-CFF-FFS|CFF]], [http://www.leb.ch/ LEB ]) in [[ladja]]mi ([http://www.cgn.ch/ CGN ]). Večina javnega prometa pa se odvija z [[trolejbus]]om. Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta [[2008]]. === Ceste === Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z [[Ženeva|Ženevo]] in [[Zürich]]om) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z [[Italija|Italijo]]. == Znani prebivalci == V Lozani so se rodili: * [[Umberto Agnelli]], italijanski podjetnik * [[David Bennent]], igralec * [[Metropolit Antonij Bloom]] * [[François-Louis David Bocion]], švicarski umetnik * [[Johann Ludwig Burckhardt]], popotnik * [[Alejo Carpentier]], kubansko-francoski pisatelj * [[Stéphane Chapuisat]], nogometaš * [[Benjamin Constant]], mislec, pisatelj in francoski politik * [[Aloise Corbaz]], umetnik * [[Jean-Pascal Delamuraz]], švicarski politik * [[Charles Dutoit]], dirigent * [[Egon von Furstenberg]], modni oblikovalec * [[Eugène Grasset]], umetnik * [[Bertrand Piccard]], psihiater in balonist * [[Charles Ferdinand Ramuz]], švicarski pisatelj * [[Ubol Ratana]], tajska pricesa * [[Théophile Steinlen]], slikar Art Nouveaua * [[Elizabeth Thompson]] britanska slikarka * [[Bernard Tschumi]], moderni arhitekt in pisatelj * [[Félix Vallotton]], postimpresionistični slikar Slavni prebivalci: * [[Jean Anouilh]], francoski dramatik * [[Maurice Béjart]], koreograf * [[Pierre de Coubertin]], francoski baron in ustanovitelj [[IOC]]-a * [[Victoria Eugenia de Battenberg]], španska kraljica * [[Peter Carl Fabergé]], ruski zlatar/draguljar * [[Oswald Heer]], švicarski znanstvenik * [[Stéphane Lambiel]], drsalec * [[James Mason]], angleški igralec * [[Waldemar Mordecai Haffkine]], ukrajinski bakteriolog * [[Auguste Piccard]], švicarski fizik * [[Georges Simenon]], belgijski pisatelj * [[Karol Szymanowski]], poljski skladatelj * [[Eugène Viollet-le-Duc]], francoski arhitekt * [[Pierre Viret]], švicarski reformacijski teolog == Galerija fotografij == <gallery> image:Lausanne1.jpg|Mesto image:Lausanne2.jpg|Mesto image:Lausanne_lake.jpg|[[Ženevsko jezero]] image:Lausanne_wine.jpg|Vinogradi v [[Lavaux]]u Image:Lausanne-vieille-ville-Negative0-26-24A(1).jpg|Staro mesto Image:Lausanne-Beaulieu-Negative0-34-32A(1).jpg|Palais de Beaulieu Image:Lausanne-Gare-Negative0-26-24A(1).jpg|Želežnica Image:Lausanne-p1010396.jpg|Bel-Air </gallery> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lausanne}} {{Wikivoyage}} * [http://www.lausanne.ch Uradna spletna stran mesta Lausanne] * [http://www.lausanne-tourisme.ch Turizem v Lausanni] * [http://www.festivalcite.ch Mestni festival] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Vaud]] [[Kategorija:Lozana| ]] d7j2kxjkig0bayxl7qanun6pw908au0 6709688 6709687 2026-07-11T13:20:41Z Ljuba24b 92351 /* Upravne delitve */ 6709688 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Lozana |native_name = Lausanne |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = CHE Lausanne Flag.svg |flag_size = 70px |image_shield = CHE Lausanne COA.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=31 |lats=10 |latNS=N |longd=6 |longm=38 |longs=4 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Vaud.svg|16px|link=]] [[kanton Vaud|Vaud]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Lozana |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |established_title = |established_date = |elevation_m = 495 |area_total_km2 = 41,37 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 141418 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1000–1018 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Lozana''' ({{jezik-fr|Lausanne}}, {{jezik-frp|Losena}}){{efn|name=HDS|{{langx|de|Lausanne}} {{IPA|de|loˈzan||de-Lausanne.ogg}}; {{langx|it|Losanna}} {{IPA|it|loˈzanna|}}; {{langx|rm|Losanna}} {{IPA|rm|loˈzana|}}; {{langx|frp|Losena}} {{IPA|frp|lɔˈzəna||frp-greverin-Lojena.ogg}}.<ref>{{cite web |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |publisher=Historical Directory of Switzerland |location=Berne, Switzerland |type=official site |title=Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne |language=fr |access-date=1 October 2017 |archive-date=28 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928055733/http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |url-status=dead }}. "[http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?pagename=intro2 À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, '''celles des exonymes historiques en caractères normaux'''. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.]{{Dead link|date=March 2026 |bot=InternetArchiveBot }} [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, '''those of historical exonyms in normal characters''' {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]</ref><ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/002408/2009-04-02/ Lausanne, Gilbert Coutaz]</ref>}} je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega [[kanton Vaud|kantona Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], približno na pol poti med gorovjem [[Švicarska Jura]] in [[Alpe|Alpami]], nasproti francoskega mesta [[Évian-les-Bains]] na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od [[Ženeva|Ženeve]], najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države. Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za [[Basel|Baslom]], Ženevo in [[Zürich]]om, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).<ref name="Agglomeration">{{cite web |url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |type=Statistics |title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext |publisher=Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration |website=pxweb.bfs.admin.ch/ |date=2019 |access-date=22 January 2020 |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129193553/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo ''Arc lémanique'', je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.<ref>{{Cite news |last=Peca |first=Servan |date=29 December 2015 |title=L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction |work=[[Le Temps]] |url=https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |archive-date=1 August 2021 |access-date=28 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801012418/https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |url-status=live }}</ref> Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju [[Lozanska stolnica|stolnice Notre Dame]], zgrajene v 12. stoletju. Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),<ref>{{cite web |url=http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |title=Welcome to International Sports Federations |publisher=International Sports Federations |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811030451/http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |archive-date=11 August 2009 |url-status=dead}}</ref> športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.<ref>{{cite news |last1=Kucera |first1=Andrea |title=Lausanne – Hauptstadt des Sports |url=http://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |access-date=28 April 2015 |work=[[NZZ]] |date=28 April 2015 |archive-date=23 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122828/https://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |url-status=live }}</ref> Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.<ref>{{Cite web |url=https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |title=Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland |website=Railway Technology |access-date=29 July 2019 |archive-date=10 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110142543/https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |url-status=live }}</ref> Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.<ref>{{Cite news |url=https://www.olympic.org/news/lausanne-named-winter-youth-olympic-games-host-for-2020 |title=Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020 |date=27 October 2016 |work=International Olympic Committee |access-date=30 May 2017}}</ref> V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan [[Lausannski sporazum]], ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu ''Beau-Rivage,'' ki stoji še danes. == Zgodovina == [[Slika:Lausanne-cathe7.JPG|thumb|left|Stolnica z gradom]] === Antična zgodovina === Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali {{lang|la|Lousonna}}; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom ''Lausodunon'' ali ''Lousodunon'' (pripona ''-y'' je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot ''vikanor[um] Lousonnensium'' in leta 280 kot ''lacu Lausonio''. Do leta 400 je bilo znano kot ''civitas Lausanna'', leta 990 pa kot ''Losanna''.<ref name="HDS" /> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane. Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 [[lozanska stolnica]] posvečena v prisotnosti [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] in nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] === Članstvo v Švicarski federaciji === Napadle so jo sile iz [[Kanton Bern|kantona Bern]] in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.<ref>Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.</ref> Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili. [[File:Saint François IMG 4837.jpg|thumb|Trg Saint-François, okoli leta 1840]] Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske [[hugenoti|hugenote]]. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.<ref>{{cite book |title=Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits |last=Lasserre |first=Claude |date=1997 |series=Bibliothèque historique vaudoise, no 112 |publisher=Bibliothèque historique vaudoise |isbn=978-2-88454-112-1 |oclc=39222660 |language=fr}} Also {{OCLC|39228676}}</ref> Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji. === Sodobna zgodovina in dediščina === Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]], s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.<ref>{{cite web |last1=Marabello |first1=Thomas Quinn |title=The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination |url=https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |publisher=Swiss American Historical Society Review |access-date=19 March 2024 |archive-date=19 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319122509/https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |url-status=live }}</ref> Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,<ref>{{cite web |url=http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |title=Lausanne 1964: Two ideas, one Expo |publisher=swissinfo/Swiss Radio International (SRI) |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090408100611/http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |archive-date=8 April 2009 |url-status=dead}}</ref> s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens. Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je [[Thomas Stearns Eliot]] napisal večino svoje pesmi ''Pusta dežela'' iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).<ref>{{cite web |url=http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |title=The Waste Land – Modernism Lab Essays |website=Modernism.research.yale.edu |date=24 March 2009 |access-date=18 January 2016 |archive-date=21 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621023145/http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |url-status=live }}</ref> V 1920-ih je mesto obiskal tudi [[Ernest Hemingway]] iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar [[Edward Gibbon]] in pesnika romantične dobe [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]] in [[George Noel Gordon Byron|Byron]] – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.<ref>{{cite web |url=http://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |title=The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies |publisher=Unil.ch |access-date=18 January 2016 |archive-date=4 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904022415/https://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |url-status=dead }}</ref> Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.<ref>"Tired of being bored", ''The Lausanner'' 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200229170836/https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf |date=29 February 2020 }}</ref> Protesti proti srečanjem '''G8''' so se zgodili leta 2003.<ref>{{Cite news |title=Anti-G8 protests turn violent in Switzerland |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20030602/local/anti-g8-protests-turn-violent-in-switzerland.148814 |newspaper=Times of Malta (Reuters)|date=2 June 2003 |access-date=18 January 2016}}</ref> Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).<ref>{{Cite web |date=2022-06-20 |title=A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland |url=https://thespaces.com/plateform-10-lausanne-switzerland-art-gallery/ |access-date=2022-06-27 |publisher=The Spaces}}</ref><ref>{{cite web | last=Carroll | first=Tobias | title=One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost | publisher=InsideHook | date=2022-06-25 | url=https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | access-date=2025-11-15 | archive-date=10 December 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251210104744/https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | url-status=live }}</ref> == Geografija == [[File:Lausanne depuis le Mont Tendre.JPG|thumb|Aglomeracija Lozane, [[Ženevsko jezero]] in [[Alpe]]]] Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko ''Le Léman''). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami. Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime ''Flon'' se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski. Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand. Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu). Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km<sup>2</sup> ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km<sup>2</sup> ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km<sup>2</sup> ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km<sup>2</sup> ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km<sup>2</sup> ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816160612/https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html |date=16 August 2020 }} 2018 data {{in lang|de}} accessed 26 July 2020</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih. Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.<ref name=Mutation>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113231755/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html |date=13 November 2015 }}. {{in lang|de}} Retrieved 4 April 2011.</ref> === Podnebje === Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.<ref name=ClimatPUY1>{{cite web |url=http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |title=Climate normals Pully (Reference period 1981–2010) |publisher=Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss |location=Zurich Airport, Switzerland |date=2 July 2014 |access-date=3 April 2015 |archive-date=21 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170621031049/http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).<ref>{{cite web |url=https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |access-date=26 October 2021 |title=Switzerland Plant Hardiness Zone Map |publisher=PlantMaps |archive-date=2 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213626/https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |url-status=live }}</ref> == Upravne delitve == [[File:Hôtel de ville de Lausanne.jpg|thumb|upright|Mestna hiša v Lozanii na Place de la Palud]] Mesto je razdeljeno na 18 okrožij, včasih sestavljenih iz več sosesk. To so: Center (1), Maupas/Valency (2), Sébeillon/Malley (3), Montoie/Bourdonnette (4), Montriond/Cour (5), Sous-Gare/Ouchy (6), Montchoisi (7), Florimont/Chissiez (8), Mousquines/Bellevue (9), Vallon/Béthusy (10), Chailly/Rovéréaz (11), Sallaz/Vennes/Séchaud (12), Sauvabelin (13), Borde/Bellevaux (14), Vinet/Pontaise (15), Bossons/Blécherette (16), Beaulieu/Grey/Boisy (17) in Les Zones foraines (90). == Demografija == Lozana je imela (decembra 2020) 140.202 prebivalcev. Leta 2013 je bilo 42 % prebivalstva tujih državljanov s stalnim prebivališčem. V zadnjih 10 letih (1999–2009) se je prebivalstvo spreminjalo s stopnjo 9,9 %. Zaradi migracij se je spreminjalo s stopnjo 8,3 %, zaradi rojstev in smrti pa s stopnjo 2,6 %.<ref name=SFSO>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html Swiss Federal Statistical Office] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160105172441/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html |date= 5 January 2016 }}. Retrieved 21 June 2011.</ref> Prebivalstvo širšega območja Lozane (velike Lozane) je 402.900 (decembra 2014). === Religija === Od reformacije v 16. stoletju je bilo mesto večinoma protestantsko do konca 20. stoletja, ko se je vanj priselilo veliko število ljudi, zlasti iz pretežno katoliških držav. Katoličani zdaj predstavljajo večino prebivalstva mesta. Judovska skupnost se zbira v sinagogi v Lozani. Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo 47.225 ljudi (37,8 % prebivalstva) rimskokatoliške vere, 33.993 (27,2 %) pa jih je pripadalo švicarski reformirani cerkvi. Od preostalega prebivalstva je bilo 2698 članov pravoslavne cerkve (2,16 %), 65 posameznikov (0,05 %) je pripadalo krščanskokatoliški cerkvi, 4437 posameznikov (3,55 %) pa drugi krščanski cerkvi. 849 posameznikov (0,68 %) je bilo judovskih in 7501 (6,00 %) muslimanskih. 452 posameznikov je bilo budistov, 772 posameznikov hindujcev in 343 posameznikov je pripadalo drugi cerkvi. 21.080 (16,88 %) jih ni pripadalo nobeni cerkvi, so bili agnostiki ali ateisti, 7590 posameznikov (6,08 %) pa na vprašanje ni odgovorilo. [[File:LausannePano.jpg|530px|thumb|centre|upright=1.5|Protestantska stolnica Notre Dame dominira nad obzorjem Lozane (levo: Stara akademija, desno: Palais de Rumine)]] == Izobraževanje == [[Slika:Palais de Rumine, former University of Lausanne.jpg|thumb|right|Palais de Rumine, trg Riponne]] V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju [[turizem|turizma]]. * Šola hotelirstva v Lozani * Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana * Mednarodni inštitut za menedžment (''IMD'') * [[Univerza v Lozani]] (''Université de Lausanne'') * Konservatorij v Lozani [http://www.cdlhem.ch/] == Kultura == V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lausanne pa sta [[Orchestre de Chambre de Lausanne]] in [[Ensemble Vocal]]. Vsako leto priredijo julija priredijo takoi menovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival («Le Festival et Concours Bach de Lausanne«) in Noč muzeja («La Nuit de Musées«). === Muzeji === [[Slika:Musee olympique.jpg|thumb|250px|Olimpijski muzej]] * [[Olimpijski muzej|Musée Olympique Lausanne]] (''Olimpijski muzej'') * [http://www.elysee.ch/ Musée de l'Elysée] (''Elizejski muzej'') * [http://www.fondation-hermitage.ch/ Fondation de l'Hermitage] (''Fundacija Hermitage'') * [http://www.artbrut.ch L'Art Brut] ('' L'Art Brut zbirka''') * [http://www.mudac.ch/ Musée de design et d'arts appliqués contemporains] (''Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni''') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E Musée Historique de Lausanne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070711005157/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=61933&Language=E |date=2007-07-11 }} (''Zgodovinski muzej Lausanne'') * [http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 Cabinet des Médailles cantonal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418060030/http://www.lausanne.ch/view.asp?DomID=62047 |date=2008-04-18 }} * [http://www.vd.ch/index.php?id=3061 Espace Arlaud ] * [http://www.espace-des-inventions.ch/ Espace des Inventions] (''Znanstveni center za otroke'') * [http://www.verdan.ch/ Fondation Claude Verdan {{fr icon}}] - Musée de la main (''Muzej Roke'') * [http://www.vivarium-lausanne.ch/ Vivarium de Lausanne] (''Vivarij Lausanne'') * Forum d'architectures de Lausanne * Forum de l'Hôtel de Ville * Musée cantonal d'Archéologie et d'Histoire (''Kantonalni muzej arheologije in zgodovine'') * [http://www.beaux-arts.vd.ch/ Musée cantonal des Beaux-Arts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060827193440/http://www.beaux-arts.vd.ch/ |date=2006-08-27 }} (''Kantonalni muzej lepe umetnosti'') * [http://www.unil.ch/mcg Musée cantonal de Géologie] (''Kantonalni geološki muzej'') * Musée et jardins botaniques cantonaux (''Kantonalni muzej in botanični vrt'') * Musée de Pully (''Muzej Pully'') * Musée romain de Lausanne-Vidy (''Rimski muzej Lausanne-Vidya'') * Musée de la Villa romaine de Pully * Musée cantonal de Zoologie (''Kantonalni zoološki muzej'') * Roseraie de la Vallée de la Jeunesse * Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville === Šport === V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi [[kolesarstvo]]. * [[Hokejski klub Lausanne]] * Nogometni klub[[Lausanne-Sport]] * Veslaški klub [[Lausanne-Sports Aviron]] * Sedež [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * Sedež [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveze]] * Sedež [[Mednarodna namizno teniška zveza|Mednarodne namizno teniške zveze]] * [[Mednarodna zveza za zračne športne|Fédération Aéronautique Internationale]] (FAI) *[[Mednarodna mečevalska zveza|Fédération Equestre Internationale]] (FEI) * [[Mednarodna veslaška zveza|Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron]] ([[FISA]]) * [[Mednarodna bejzbolska zveza]] * [[Mednarodna plavalna zveza]] * [[Mednarodna drsalska zveza]] == Prevoz == [[Slika:Metro-Meteor-M2-p1010695.jpg|thumb|Model novega metroja v Lausanni]] === Javni prevoz === Javni prevoz v mestu se odvija z [[avtobus]]i, [[metro]]jem (katerega upravlja [http://www.t-l.ch/ TL]), mednarodnimi in regionalnimi vlaki ([[SBB-CFF-FFS|CFF]], [http://www.leb.ch/ LEB ]) in [[ladja]]mi ([http://www.cgn.ch/ CGN ]). Večina javnega prometa pa se odvija z [[trolejbus]]om. Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta [[2008]]. === Ceste === Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z [[Ženeva|Ženevo]] in [[Zürich]]om) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z [[Italija|Italijo]]. == Znani prebivalci == V Lozani so se rodili: * [[Umberto Agnelli]], italijanski podjetnik * [[David Bennent]], igralec * [[Metropolit Antonij Bloom]] * [[François-Louis David Bocion]], švicarski umetnik * [[Johann Ludwig Burckhardt]], popotnik * [[Alejo Carpentier]], kubansko-francoski pisatelj * [[Stéphane Chapuisat]], nogometaš * [[Benjamin Constant]], mislec, pisatelj in francoski politik * [[Aloise Corbaz]], umetnik * [[Jean-Pascal Delamuraz]], švicarski politik * [[Charles Dutoit]], dirigent * [[Egon von Furstenberg]], modni oblikovalec * [[Eugène Grasset]], umetnik * [[Bertrand Piccard]], psihiater in balonist * [[Charles Ferdinand Ramuz]], švicarski pisatelj * [[Ubol Ratana]], tajska pricesa * [[Théophile Steinlen]], slikar Art Nouveaua * [[Elizabeth Thompson]] britanska slikarka * [[Bernard Tschumi]], moderni arhitekt in pisatelj * [[Félix Vallotton]], postimpresionistični slikar Slavni prebivalci: * [[Jean Anouilh]], francoski dramatik * [[Maurice Béjart]], koreograf * [[Pierre de Coubertin]], francoski baron in ustanovitelj [[IOC]]-a * [[Victoria Eugenia de Battenberg]], španska kraljica * [[Peter Carl Fabergé]], ruski zlatar/draguljar * [[Oswald Heer]], švicarski znanstvenik * [[Stéphane Lambiel]], drsalec * [[James Mason]], angleški igralec * [[Waldemar Mordecai Haffkine]], ukrajinski bakteriolog * [[Auguste Piccard]], švicarski fizik * [[Georges Simenon]], belgijski pisatelj * [[Karol Szymanowski]], poljski skladatelj * [[Eugène Viollet-le-Duc]], francoski arhitekt * [[Pierre Viret]], švicarski reformacijski teolog == Galerija fotografij == <gallery> image:Lausanne1.jpg|Mesto image:Lausanne2.jpg|Mesto image:Lausanne_lake.jpg|[[Ženevsko jezero]] image:Lausanne_wine.jpg|Vinogradi v [[Lavaux]]u Image:Lausanne-vieille-ville-Negative0-26-24A(1).jpg|Staro mesto Image:Lausanne-Beaulieu-Negative0-34-32A(1).jpg|Palais de Beaulieu Image:Lausanne-Gare-Negative0-26-24A(1).jpg|Želežnica Image:Lausanne-p1010396.jpg|Bel-Air </gallery> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lausanne}} {{Wikivoyage}} * [http://www.lausanne.ch Uradna spletna stran mesta Lausanne] * [http://www.lausanne-tourisme.ch Turizem v Lausanni] * [http://www.festivalcite.ch Mestni festival] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Vaud]] [[Kategorija:Lozana| ]] a18glflw5w4ykqh4f2e06m57gkpcxiq 6709765 6709688 2026-07-11T15:29:29Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ dodano 6709765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Lozana |native_name = Lausanne |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = CHE Lausanne Flag.svg |flag_size = 70px |image_shield = CHE Lausanne COA.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=31 |lats=10 |latNS=N |longd=6 |longm=38 |longs=4 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Vaud.svg|16px|link=]] [[kanton Vaud|Vaud]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Lozana |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |established_title = |established_date = |elevation_m = 495 |area_total_km2 = 41,37 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 141418 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1000–1018 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Lozana''' ({{jezik-fr|Lausanne}}, {{jezik-frp|Losena}}){{efn|name=HDS|{{langx|de|Lausanne}} {{IPA|de|loˈzan||de-Lausanne.ogg}}; {{langx|it|Losanna}} {{IPA|it|loˈzanna|}}; {{langx|rm|Losanna}} {{IPA|rm|loˈzana|}}; {{langx|frp|Losena}} {{IPA|frp|lɔˈzəna||frp-greverin-Lojena.ogg}}.<ref>{{cite web |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |publisher=Historical Directory of Switzerland |location=Berne, Switzerland |type=official site |title=Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne |language=fr |access-date=1 October 2017 |archive-date=28 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928055733/http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?ghhterm=Lausanne |url-status=dead }}. "[http://www.hls-dhs-dss.ch/ghh/index.php?pagename=intro2 À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, '''celles des exonymes historiques en caractères normaux'''. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.]{{Dead link|date=March 2026 |bot=InternetArchiveBot }} [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, '''those of historical exonyms in normal characters''' {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]</ref><ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/002408/2009-04-02/ Lausanne, Gilbert Coutaz]</ref>}} je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega [[kanton Vaud|kantona Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], približno na pol poti med gorovjem [[Švicarska Jura]] in [[Alpe|Alpami]], nasproti francoskega mesta [[Évian-les-Bains]] na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od [[Ženeva|Ženeve]], najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države. Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za [[Basel|Baslom]], Ženevo in [[Zürich]]om, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).<ref name="Agglomeration">{{cite web |url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |type=Statistics |title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext |publisher=Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration |website=pxweb.bfs.admin.ch/ |date=2019 |access-date=22 January 2020 |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129193553/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-2105000000_202/-/px-x-2105000000_202.px |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo ''Arc lémanique'', je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.<ref>{{Cite news |last=Peca |first=Servan |date=29 December 2015 |title=L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction |work=[[Le Temps]] |url=https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |archive-date=1 August 2021 |access-date=28 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801012418/https://www.letemps.ch/economie/larc-lemanique-depasse-propre-pouvoir-seduction |url-status=live }}</ref> Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju [[Lozanska stolnica|stolnice Notre Dame]], zgrajene v 12. stoletju. Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),<ref>{{cite web |url=http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |title=Welcome to International Sports Federations |publisher=International Sports Federations |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811030451/http://www.ifsports-guide.ch/english/navigation/bienvenue_en.html |archive-date=11 August 2009 |url-status=dead}}</ref> športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.<ref>{{cite news |last1=Kucera |first1=Andrea |title=Lausanne – Hauptstadt des Sports |url=http://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |access-date=28 April 2015 |work=[[NZZ]] |date=28 April 2015 |archive-date=23 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122828/https://www.nzz.ch/schweiz/lausanne--hauptstadt-des-sports-1.18531089 |url-status=live }}</ref> Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.<ref>{{Cite web |url=https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |title=Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland |website=Railway Technology |access-date=29 July 2019 |archive-date=10 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110142543/https://www.railway-technology.com/projects/lausanne/ |url-status=live }}</ref> Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.<ref>{{Cite news |url=https://www.olympic.org/news/lausanne-named-winter-youth-olympic-games-host-for-2020 |title=Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020 |date=27 October 2016 |work=International Olympic Committee |access-date=30 May 2017}}</ref> V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan [[Lausannski sporazum]], ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu ''Beau-Rivage,'' ki stoji še danes. == Zgodovina == [[Slika:Lausanne-cathe7.JPG|thumb|left|Stolnica z gradom]] === Antična zgodovina === Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali {{lang|la|Lousonna}}; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom ''Lausodunon'' ali ''Lousodunon'' (pripona ''-y'' je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot ''vikanor[um] Lousonnensium'' in leta 280 kot ''lacu Lausonio''. Do leta 400 je bilo znano kot ''civitas Lausanna'', leta 990 pa kot ''Losanna''.<ref name="HDS" /> Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane. Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 [[lozanska stolnica]] posvečena v prisotnosti [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] in nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] === Članstvo v Švicarski federaciji === Napadle so jo sile iz [[Kanton Bern|kantona Bern]] in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.<ref>Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.</ref> Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili. [[File:Saint François IMG 4837.jpg|thumb|Trg Saint-François, okoli leta 1840]] Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske [[hugenoti|hugenote]]. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.<ref>{{cite book |title=Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits |last=Lasserre |first=Claude |date=1997 |series=Bibliothèque historique vaudoise, no 112 |publisher=Bibliothèque historique vaudoise |isbn=978-2-88454-112-1 |oclc=39222660 |language=fr}} Also {{OCLC|39228676}}</ref> Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji. === Sodobna zgodovina in dediščina === Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa [[Lozanski sporazum|Lozanskega sporazuma]], s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.<ref>{{cite web |last1=Marabello |first1=Thomas Quinn |title=The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination |url=https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |publisher=Swiss American Historical Society Review |access-date=19 March 2024 |archive-date=19 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319122509/https://scholarsarchive.byu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1949&context=sahs_review |url-status=live }}</ref> Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,<ref>{{cite web |url=http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |title=Lausanne 1964: Two ideas, one Expo |publisher=swissinfo/Swiss Radio International (SRI) |access-date=27 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090408100611/http://www.expo-archive.ch/eng/index.html?siteSect=1000 |archive-date=8 April 2009 |url-status=dead}}</ref> s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens. Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je [[Thomas Stearns Eliot]] napisal večino svoje pesmi ''Pusta dežela'' iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).<ref>{{cite web |url=http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |title=The Waste Land – Modernism Lab Essays |website=Modernism.research.yale.edu |date=24 March 2009 |access-date=18 January 2016 |archive-date=21 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621023145/http://modernism.research.yale.edu/wiki/index.php/The_Waste_Land#Words_at_Liberty |url-status=live }}</ref> V 1920-ih je mesto obiskal tudi [[Ernest Hemingway]] iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar [[Edward Gibbon]] in pesnika romantične dobe [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]] in [[George Noel Gordon Byron|Byron]] – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.<ref>{{cite web |url=http://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |title=The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies |publisher=Unil.ch |access-date=18 January 2016 |archive-date=4 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904022415/https://www.unil.ch/files/live//sites/angl/files/shared/pdf/Hemingway/Hemingway.pdf |url-status=dead }}</ref> Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.<ref>"Tired of being bored", ''The Lausanner'' 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200229170836/https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf |date=29 February 2020 }}</ref> Protesti proti srečanjem '''G8''' so se zgodili leta 2003.<ref>{{Cite news |title=Anti-G8 protests turn violent in Switzerland |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20030602/local/anti-g8-protests-turn-violent-in-switzerland.148814 |newspaper=Times of Malta (Reuters)|date=2 June 2003 |access-date=18 January 2016}}</ref> Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).<ref>{{Cite web |date=2022-06-20 |title=A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland |url=https://thespaces.com/plateform-10-lausanne-switzerland-art-gallery/ |access-date=2022-06-27 |publisher=The Spaces}}</ref><ref>{{cite web | last=Carroll | first=Tobias | title=One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost | publisher=InsideHook | date=2022-06-25 | url=https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | access-date=2025-11-15 | archive-date=10 December 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251210104744/https://www.insidehook.com/culture/lausanne-swiss-city-art-scene | url-status=live }}</ref> == Geografija == [[File:Lausanne depuis le Mont Tendre.JPG|thumb|Aglomeracija Lozane, [[Ženevsko jezero]] in [[Alpe]]]] Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko ''Le Léman''). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami. Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime ''Flon'' se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski. Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand. Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu). Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km<sup>2</sup> ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km<sup>2</sup> ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km<sup>2</sup> ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km<sup>2</sup> ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km<sup>2</sup> ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816160612/https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html |date=16 August 2020 }} 2018 data {{in lang|de}} accessed 26 July 2020</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih. Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.<ref name=Mutation>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113231755/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/02.html |date=13 November 2015 }}. {{in lang|de}} Retrieved 4 April 2011.</ref> === Podnebje === Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.<ref name=ClimatPUY1>{{cite web |url=http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |title=Climate normals Pully (Reference period 1981–2010) |publisher=Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss |location=Zurich Airport, Switzerland |date=2 July 2014 |access-date=3 April 2015 |archive-date=21 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170621031049/http://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/PUY/climsheet_PUY_np8110_e.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).<ref>{{cite web |url=https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |access-date=26 October 2021 |title=Switzerland Plant Hardiness Zone Map |publisher=PlantMaps |archive-date=2 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213626/https://www.plantmaps.com/interactive-switzerland-plant-hardiness-zone-map-celsius.php |url-status=live }}</ref> == Upravne delitve == [[File:Hôtel de ville de Lausanne.jpg|thumb|upright|Mestna hiša v Lozanii na Place de la Palud]] Mesto je razdeljeno na 18 okrožij, včasih sestavljenih iz več sosesk. To so: Center (1), Maupas/Valency (2), Sébeillon/Malley (3), Montoie/Bourdonnette (4), Montriond/Cour (5), Sous-Gare/Ouchy (6), Montchoisi (7), Florimont/Chissiez (8), Mousquines/Bellevue (9), Vallon/Béthusy (10), Chailly/Rovéréaz (11), Sallaz/Vennes/Séchaud (12), Sauvabelin (13), Borde/Bellevaux (14), Vinet/Pontaise (15), Bossons/Blécherette (16), Beaulieu/Grey/Boisy (17) in Les Zones foraines (90). == Demografija == Lozana je imela (decembra 2020) 140.202 prebivalcev. Leta 2013 je bilo 42 % prebivalstva tujih državljanov s stalnim prebivališčem. V zadnjih 10 letih (1999–2009) se je prebivalstvo spreminjalo s stopnjo 9,9 %. Zaradi migracij se je spreminjalo s stopnjo 8,3 %, zaradi rojstev in smrti pa s stopnjo 2,6 %.<ref name=SFSO>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html Swiss Federal Statistical Office] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160105172441/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html |date= 5 January 2016 }}. Retrieved 21 June 2011.</ref> Prebivalstvo širšega območja Lozane (velike Lozane) je 402.900 (decembra 2014). === Religija === Od reformacije v 16. stoletju je bilo mesto večinoma protestantsko do konca 20. stoletja, ko se je vanj priselilo veliko število ljudi, zlasti iz pretežno katoliških držav. Katoličani zdaj predstavljajo večino prebivalstva mesta. Judovska skupnost se zbira v sinagogi v Lozani. Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo 47.225 ljudi (37,8 % prebivalstva) rimskokatoliške vere, 33.993 (27,2 %) pa jih je pripadalo švicarski reformirani cerkvi. Od preostalega prebivalstva je bilo 2698 članov pravoslavne cerkve (2,16 %), 65 posameznikov (0,05 %) je pripadalo krščanskokatoliški cerkvi, 4437 posameznikov (3,55 %) pa drugi krščanski cerkvi. 849 posameznikov (0,68 %) je bilo judovskih in 7501 (6,00 %) muslimanskih. 452 posameznikov je bilo budistov, 772 posameznikov hindujcev in 343 posameznikov je pripadalo drugi cerkvi. 21.080 (16,88 %) jih ni pripadalo nobeni cerkvi, so bili agnostiki ali ateisti, 7590 posameznikov (6,08 %) pa na vprašanje ni odgovorilo. [[File:LausannePano.jpg|530px|thumb|centre|upright=1.5|Protestantska stolnica Notre Dame dominira nad obzorjem Lozane (levo: Stara akademija, desno: Palais de Rumine)]] == Izobraževanje == [[Slika:Palais de Rumine, former University of Lausanne.jpg|thumb|right|Palais de Rumine, trg Riponne]] V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju [[turizem|turizma]]. * Šola hotelirstva v Lozani * Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana * Mednarodni inštitut za menedžment (''IMD'') * [[Univerza v Lozani]] (''Université de Lausanne'') * Konservatorij v Lozani [http://www.cdlhem.ch/] == Kultura == V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lozane pa sta ''Orchestre de Chambre de Lausanne'' in ''Ensemble Vocal''. Vsako leto priredijo julija priredijo tako imenovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival (''Le Festival et Concours Bach de Lausanne'') in Noč muzeja (''La Nuit de Musées''). Januarja se v Palais de Beaulieu (največjem gledališču v Švici) v obdobju enega tedna odvija Prix de Lausanne, znano plesno tekmovanje. Dogodek privabi plesalce in nekatera velika imena plesne umetnosti z vsega sveta. Švicarski filmski arhiv ima sedež v Lozani, mesto pa gosti filmske festivale, kot sta Festival ''cinémas d’Afrique Lausanne'' in ''Lausannski festival underground filma in glasbe''. Poleg sodobnih kinodvoran je "Capitole" (ki deluje od leta 1929) največji kinodvoran v Švici (trenutno z 867 sedeži).<ref>{{cite web |archive-date=4 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304055558/http://www.lecapitole.ch/le-capitole |url=http://www.lecapitole.ch/le-capitole |title=Le Capitole |website=Lecapitole.ch |language=fr |access-date=15 February 2015 |url-status=live }}</ref> Mesto je leta 1989 gostilo tekmovanje za pesem Evrovizije. Vsak julij se v starem mestnem jedru odvija ''Festival de la cité''. Drugi glasbeni festivali so ''Bachov festival'', ''Festival et concours Bach de Lausanne'', ki sledi ''Nuit des musées'' (noči muzejev) v jesenski sezoni. Lozana je tudi dom Béjartovega baleta. === Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena === Na seznamu švicarskih spomenikov kulturne dediščine nacionalnega pomena je 46 stavb ali območij. Poleg tega sta celotno staro mestno jedro Lozane in regija Vernand-Dessus navedena na seznamu švicarskih spomenikov kulturne dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |title=Kantonsliste A-Objekte |date=2009 |work=KGS Inventar |publisher=Federal Office of Civil Protection |language=de |access-date=25 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100628110559/http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |archive-date=28 June 2010}}</ref> '''Verski objekti''': [[Lozanska stolnica]], švicarska reformirana cerkev Saint-François, švicarska reformirana cerkev Saint-Laurent in sinagoga na aveniji Florimont. '''Posvetna arhitektura''': Nekdanja bolnišnica na Rue Mercerie 24, Nekdanje zvezno sodišče, Nekdanja akademija na Rue Cité-Devant 7, Casino de Montbenon, grad St-Maire, pokopališče Bois-de-Vaux, Fondation de l'Hermitage in House de maître, železniška postaja, palača Beau-Rivage, mestna hiša, Hôtel des Postes, upravna stavba André & Cie. S.A., upravna stavba Vaudoise Assurances, stanovanjska in poslovna stavba na Rue du Grand-Chêne 8, Les Bains de Bellerive, hiša l'Estérel, hiša na Chemin de Chandolin 4, posestvo Mon-Repos v Parc de Mon-Repos, Olimpijski muzej in arhiv Mednarodnega olimpijskega komiteja, plovila CGN (La Suisse (1910), Savoie (1914), Simplon (1920), Rhône (1927)), Pont Chauderon, podeželsko območje Vernand-Dessus, Expo 64 lokacij s gledališčem Théâtre de Vidy, stolpom Bel-Air in univerzitetno bolnišnico v Lausanni (CHUV). '''Muzeji in knjižnice''': Nekdanja rezidenca lozanskega škofa, zdaj Muzej zgodovine Lozane; Bibliothèque des Cèdres (prej Bibliothèque des Pasteurs); grad Beaulieu in zbirka de l'Art Brut; zbirka tapiserij in tekstilne umetnosti Fondation Toms Pauli; Galeries Saint-François; muzej l'Élysée; muzej sodobnega oblikovanja in uporabne umetnosti (MUDAC); kantonalni botanični muzej in vrtovi; rimski muzej; palača Rumine s kantonalnim geološkim muzejem, kantonalnim zoološkim muzejem, kantonalnim muzejem likovne umetnosti, kantonalnim muzejem kovancev Lozane (Cabinet des Médailles) in kantonalnim muzejem arheologije in zgodovine. '''Arhivi''': Arhiv banke Banque Vaudoise, Arhiv mesta Lozane, Arhiv Énergie Ouest Suisse (EOS), arhiv Radia Suisse Romande in arhiv Zveznega vrhovnega sodišča Švice. '''Arheološka najdišča''': Rimskodobno/srednjeveško mesto na vrhu hriba ter prazgodovinska naselbina in rimskodobno naselje Vicus of Vidy (Lousanna). === Drugi muzeji === [[Slika:Musee olympique.jpg|thumb|250px|Olimpijski muzej]] * Fondation de l'Hermitage (''Fundacija Hermitage'') * Musée de design et d'arts appliqués contemporains (''Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni''') * Cabinet des Médailles cantonal * Espace Arlaud * Espace des Inventions (''Znanstveni center za otroke'') * Fondation Claude Verdan - Musée de la main (''Muzej Roke'') * Vivarium de Lausanne (''Vivarij Lausanne'') * Forum d'architectures de Lausanne * Forum de l'Hôtel de Ville * Musée de Pully (''Muzej Pully'') * Musée romain de Lausanne-Vidy (''Rimski muzej Lausanne-Vidya'') * Musée de la Villa romaine de Pully * Musée cantonal de Zoologie (''Kantonalni zoološki muzej'') * Roseraie de la Vallée de la Jeunesse * Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville === Šport === V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi [[kolesarstvo]]. * [[Hokejski klub Lausanne]] * Nogometni klub[[Lausanne-Sport]] * Veslaški klub [[Lausanne-Sports Aviron]] * Sedež [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * Sedež [[Mednarodna hokejska zveza|Mednarodne hokejske zveze]] * Sedež [[Mednarodna namizno teniška zveza|Mednarodne namizno teniške zveze]] * [[Mednarodna zveza za zračne športne|Fédération Aéronautique Internationale]] (FAI) *[[Mednarodna mečevalska zveza|Fédération Equestre Internationale]] (FEI) * [[Mednarodna veslaška zveza|Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron]] ([[FISA]]) * [[Mednarodna bejzbolska zveza]] * [[Mednarodna plavalna zveza]] * [[Mednarodna drsalska zveza]] == Prevoz == [[Slika:Metro-Meteor-M2-p1010695.jpg|thumb|Model novega metroja v Lausanni]] === Javni prevoz === Javni prevoz v mestu se odvija z [[avtobus]]i, [[metro]]jem (katerega upravlja [http://www.t-l.ch/ TL]), mednarodnimi in regionalnimi vlaki ([[SBB-CFF-FFS|CFF]], [http://www.leb.ch/ LEB ]) in [[ladja]]mi ([http://www.cgn.ch/ CGN ]). Večina javnega prometa pa se odvija z [[trolejbus]]om. Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta [[2008]]. === Ceste === Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z [[Ženeva|Ženevo]] in [[Zürich]]om) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z [[Italija|Italijo]]. == Znani prebivalci == V Lozani so se rodili: * [[Umberto Agnelli]], italijanski podjetnik * [[David Bennent]], igralec * [[Metropolit Antonij Bloom]] * [[François-Louis David Bocion]], švicarski umetnik * [[Johann Ludwig Burckhardt]], popotnik * [[Alejo Carpentier]], kubansko-francoski pisatelj * [[Stéphane Chapuisat]], nogometaš * [[Benjamin Constant]], mislec, pisatelj in francoski politik * [[Aloise Corbaz]], umetnik * [[Jean-Pascal Delamuraz]], švicarski politik * [[Charles Dutoit]], dirigent * [[Egon von Furstenberg]], modni oblikovalec * [[Eugène Grasset]], umetnik * [[Bertrand Piccard]], psihiater in balonist * [[Charles Ferdinand Ramuz]], švicarski pisatelj * [[Ubol Ratana]], tajska pricesa * [[Théophile Steinlen]], slikar Art Nouveaua * [[Elizabeth Thompson]] britanska slikarka * [[Bernard Tschumi]], moderni arhitekt in pisatelj * [[Félix Vallotton]], postimpresionistični slikar Slavni prebivalci: * [[Jean Anouilh]], francoski dramatik * [[Maurice Béjart]], koreograf * [[Pierre de Coubertin]], francoski baron in ustanovitelj [[IOC]]-a * [[Victoria Eugenia de Battenberg]], španska kraljica * [[Peter Carl Fabergé]], ruski zlatar/draguljar * [[Oswald Heer]], švicarski znanstvenik * [[Stéphane Lambiel]], drsalec * [[James Mason]], angleški igralec * [[Waldemar Mordecai Haffkine]], ukrajinski bakteriolog * [[Auguste Piccard]], švicarski fizik * [[Georges Simenon]], belgijski pisatelj * [[Karol Szymanowski]], poljski skladatelj * [[Eugène Viollet-le-Duc]], francoski arhitekt * [[Pierre Viret]], švicarski reformacijski teolog == Galerija fotografij == <gallery> image:Lausanne1.jpg|Mesto image:Lausanne2.jpg|Mesto image:Lausanne_lake.jpg|[[Ženevsko jezero]] image:Lausanne_wine.jpg|Vinogradi v [[Lavaux]]u Image:Lausanne-vieille-ville-Negative0-26-24A(1).jpg|Staro mesto Image:Lausanne-Beaulieu-Negative0-34-32A(1).jpg|Palais de Beaulieu Image:Lausanne-Gare-Negative0-26-24A(1).jpg|Želežnica Image:Lausanne-p1010396.jpg|Bel-Air </gallery> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lausanne}} {{Wikivoyage}} * [http://www.lausanne.ch Uradna spletna stran mesta Lausanne] * [http://www.lausanne-tourisme.ch Turizem v Lausanni] * [http://www.festivalcite.ch Mestni festival] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Vaud]] [[Kategorija:Lozana| ]] ll3l0cgg7pxxbgberkl2a1mlalzaypw 0 183193 6709669 6709094 2026-07-11T12:39:47Z Thesecondworldwar3 223822 Dopolnitev in ureditev vsebine o zgodovini MRC Maribor in današnji aktivnosti. Na temeljih javno objavljenih, kredibilnih in preverljivih virov v tej fazi odstranjeni poskusi "pogojnikov" in "oblik domnevanja" o aktivnosti MRC Maribor. 6709669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 v skladu z dogovorom med Vladama Republike Slovenije in Ruske federacije z odkupom postala lastnica nekdanjega taboriščnega objekta za sovjetske ujetnike v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane zahodnozavezniške in sovjetske vojne ujetnike. Decembra 2017 je bil v prostorih dotlej zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Februarja 2018 je bil podpisan dvostranski Memorandum med obema vladama o zagotavljanju podpore delovanju raziskovalnega centra.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/mednarodniAkt?id=MA124__2017|title=Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o podpori delovanju Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, Republika Slovenija|accessdate=11. 7. 2027|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije|publisher=Republika Slovenija}}</ref> Slovenija je po začetku rusko-ukrajinske vojne leta 2022 od memoranduma enostransko odstopila.<ref name=":19" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> MRC Maribor vse od ustanovitve izpolnjuje svoj glavni namen in izvaja izvirno znanstvenoraziskovalno<ref name=":6" /><ref name=":17" /> in akademsko,<ref name=":18" /> publicistično,<ref>{{Navedi knjigo|title=80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru: knjižnica s programom, povzetki referatov in predstavitvami avtorjev|publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor|year=2025|location=Maribor|cobiss=236160771|editor-last=Siter|editor-first=Daniel|accessdate=11. 7. 2027|url=chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.sistory.si/media/uploads/2025-06-12/092b3e5ec2825b43f81f.pdf}}</ref><ref name=":18" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Rdeča armada v Prekmurju: stanje raziskav: brošura z izvlečki in predstavitvami avtorjev|publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor|year=2023|location=Maribor|cobiss=177931011|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011|editor-first=Daniel|editor-last=Siter}}</ref> izobraževalno in vzgojno-pedagoško,<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2026/06/16/do-konca-solskega-leta-nasa-razstava-se-naprej-gostuje-po-slovenskih-solah/|title=Do konca šolskega leta naša razstava še naprej gostuje po slovenskih šolah|date=16. 6. 2026|accessdate=11. 7. 2026|website=MRC Maribor|publisher=MRC Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2026/02/10/stalag-xviii-d-je-obiskala-skupina-50-ucencev-osmih-in-devetih-razredov-osnovne-sole-pohorskega-bataljona-oplotnica/|title=Stalag XVIII D je obiskala skupina 50 učencev osmih in devetih razredov osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica|date=10. 2. 2026|accessdate=11. 7. 2026|website=MRC Maribor|publisher=MRC Maribor}}</ref> kulturno,<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dan-ko-se-je-v-maribor-vrnil-mir-umetniki-prepletli-spomine-na-najtezje-case-ujetnikov/|title=Dan, ko se je v Maribor vrnil mir: Umetniki prepletli spomine na najtežje čase ujetnikov|date=10. 5. 2026|accessdate=11. 7. 2026|website=Maribor24.si|publisher=Maribor24.si}}</ref> spominsko<ref name=":16" /><ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2026/06/05/mrc-maribor-in-muzej-nacisticnega-taborisca-stalag-xviii-d-je-obiskala-elnara-iz-daljnega-tatarskega-kazana-v-rusiji/|title=MRC Maribor in Muzej nacističnega taborišča Stalag XVIII D je obiskala Elnara iz daljnega tatarskega Kazana v Rusiji|date=5. 6. 2026|accessdate=11. 7. 2026|website=MRC|publisher=MRC Maribor}}</ref> in mednarodno aktivnost.<ref name=":16" /><ref name=":21" /><ref name=":15" /> Raziskovalni center z željo in poslanstvom preprečevanja zgodovinskega revizionizma, ohranjanja zgodovinskega spomina in objavljanjem znanstvenih dejstev o pretekli zgodovini nacističnih grozodejstev in trpljenja v okupirani Sloveniji, Mariboru in Stalagu XVIII D širi akademsko sporočilo in opominja pred ponovitvami.<ref name=":6" /><ref name=":17" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih, muzejih, knjižnicah in inštitutih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), prirejanju kulturnih dogodkov,<ref name=":20" /> znanstvenem publiciranju, akademskih nastopih in predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih (vključno z njihovim organiziranjem) ter otvarjanjem izvirnih razstav (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija),<ref name=":14" /><ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih ujetnikov, jim nudi čustveno in moralno podporo, informativno ozaveščenost in dokazno gradivo. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref>[[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] auwii6zg73a2xpi08b9110h5g0oaidd 0 188621 6709668 5886744 2026-07-11T12:32:39Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709668 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | fullname = Mirnes Sead Šišić | height = 191 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2001–2003 | years2 = 2003–2004 | years3 = 2004–2006 | years4 = 2006–2007 | years5 = 2006–2007 | years6 = 2007 | years7 = 2008–2009 | years8 = 2009 | years9 = 2010 | years10 = 2010–2011 | years11 = 2011–2013 | years12 = 2013 | years13 = 2014 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs2 = [[Ilisiakos F.C.|Ilisiakos]] | clubs3 = [[Larissa F.C.|Larissa]] | clubs4 = [[Levadiakos F.C.|Levadiakos]] | clubs5 = → [[Iraklis Thessaloniki F.C.|Iraklis]] (pos.) | clubs6 = [[Levadiakos F.C.|Levadiakos]] | clubs7 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | clubs8 = [[Crvena Zvezda]] | clubs9 = [[PAS Giannina F.C.|PAS Giannina]] | clubs10 = [[Iraklis Thessaloniki F.C.|Iraklis]] | clubs11 = [[OFI Crete|OFI]] | clubs12 = [[Panetolikos F.C.|Panetolikos]] | clubs13 = [[OFI Crete|OFI]] | caps1 = 19 | caps2 = 14 | caps3 = 25 | caps4 = 19 | caps5 = 9 | caps6 = 9 | caps7 = 12 | caps8 = 12 | caps9 = 15 | caps10 = 15 | caps11 = 35 | caps12 = 20 | caps13 = 9 | goals1 = 2 | goals2 = 4 | goals3 = 0 | goals4 = 3 | goals5 = 2 | goals6 = 2 | goals7 = 2 | goals8 = 0 | goals9 = 2 | goals10 = 0 | goals11 = 6 | goals12 = 5 | goals13 = 0 | totalcaps = 213 | totalgoals = 28 | nationalyears1 = 2008–2012 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 }} '''Mirnes Sead Šišić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. avgust]] [[1981]], [[Celje]]. ==Klubska kariera== Šišić je svojo prosfesionalno kariero začel pri [[NK Rudar Velenje]] leta 2001. Leta 2003 je prestopil v [[Ilisiakos]], med sezonami 2004 in 2006 pa je igral za klub [[AEL Larissa]]. Od tam je odšel v Levedeiakos, od koder je za kratek čas odšel v [[Iraklis]]. Po vrnitvi v Levedeiakos je na devetih [[tekma]]h dosegel dva [[gol]]a, v začetku sezone 2008-09 pa ga je [[trener]] [[Olympiacos FC|Olympiacosa]], [[Takis Lemonis]] pripeljal v ta [[Grčija|grški]] klub, za katerega je podpisal tri in pol letno [[pogodbo]] v vrednosti 500.000 [[evro]]v. Svoj prvi gol za novi klub je Šišić dosegel na tekmi proti klubu [[Atromitos]]. [[Navijači|Navijačem]] se je prikupil z golom na tekmi proti svojemu bivšemu klubu Larissa, kar je Olympiacosu zagotovilo naslov grškega prvaka. Januarja 2009 je prestopil k [[beograd|beograjski]] [[FK Crvena zvezda|Crveni zvezdi]], a je zaradi neplačevanja obveznosti iz kluba že sredi poletja izstopil. Samostojno je treniral doma, v Velenju. Malo pred novim letom se je vrnil v Grčijo in podpisal polletno pogodbo (z možnostjo podaljšanja) s tamkajšnjim prvoligašem [[PAS Giannina|PAS Giannino]]. Ker je Giannina izpadla iz prvoligaške druščine, se je Šišić vrnil v domovino in samostojno treniral za nastop na Svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Prepričanje, da mu bo nastop na Svetovnem prvenstvu odprl vrata za prestop v katero od močnejših lig, se je razblinilo, ko ga selektor Kek ni uvrstil na končni seznam igralcev, ki so odpotovali v Južno Afriko. Julija je podpisal enoletno pogodbo s solunskim prvoligašem [[Iraklis]]om, ki je novo sezono začel prav z zmago nad Šišićevim bivšim klubom [[Olympiacos FC|Olympiacosom]], občasni slovenski reprezentant pa je na igrišču preživel 75. minut. Pozimi je bil blizu odhoda iz Iraklisa, a se niso uspeli uskladiti glede pogojev prekinitve pogodbe. Ker nato svoje enoletne pogodbe z Iraklisom ni želel podaljšati, je izpadel iz kadra in v spomladanskem delu sezone praktično ni igral. Sredi aprila 2011 je našel skupni jezik s klubom in podpisal novo, dveletno pogodbo. ==Reprezentančna kariera== Leta 2008 je Mirnesa Šišića v [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovensko nogometno reprezentanco]] povabil [[selektor]] [[Matjaž Kek]]. Debitiral je na prijateljski tekmi proti Danski v Novi Gorici (6.2.), kjer je kljub porazu navdušil slovensko javnost. Prvi gol v [[dres]]u Slovenije je zabil že na svoji drugi tekmi, prav tako prijateljski, 26. marca 2008 v gosteh na [[Madžarska nogometna reprezentanca|Madžarskem]]. Drugi gol je dosegel iz [[kazenski strel|kazenskega strela]], 20. avgusta 2008 na prijateljski tekmi proti [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaški]] v [[Maribor]]u. V kvalifikacijskem ciklusu za nastop na Svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki (JAR) je zbral 5 nastopov, [[selektor]] [[Matjaž Kek]] ga je uvrstil na širši seznam potnikov za pot v JAR, a je v zadnjem »izločilnem krogu« izpadel in ostal brez nastopa na svetovnem prvenstvu. Kljub razočaranju je dejal, da bo reprezentanci in selektorju na voljo tudi v prihodnje. == Dosežki == ====Olympiacos==== * [[Grška nogometna superliga]]: 2007-08 * [[Grški nogometni superpokal]]: 2007 ==Reprezentančni goli== {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Lokacija !! Nasprotnik !! Rezultat !! Izid !! Tekmovanje |- | 1. || [[26. marec]] [[2008]] || [[Zalaegerszeg]], [[Madžarska]] || {{fb|Madžarska}} || 0-1 || zmaga || [[prijateljska tekma]] |- | 2. || [[20. avgust]] [[2008]] || [[Maribor]] || {{fb|Hrvaška}} || 2-3 || poraz || [[prijateljska tekma]] |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Šišić, Mirnes}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Larisse F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Iraklisa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši Levadiakosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši PAS Giannine]] [[Kategorija:Nogometaši Ilisiakosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Crvene zvezde]] [[Kategorija:Nogometaši OFI Krete]] [[Kategorija:Nogometaši Panetolikosa]] [[Kategorija:Celjski športniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] r1ylqtv5eh6vkkfj9t3qocr9evecawd 0 188666 6709991 6687552 2026-07-12T07:41:17Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši FC Bad Eisenkappela]]; +[[Kategorija:Nogometaši DSG Sele/Zell]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709991 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = Žinko Luka v KK.jpg | height = 186 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[DSG Sele/Zell]] | clubnumber = | youthyears1 = 1990–1997 | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan Ljubljana]] | youthyears2 = 1997–2003 | youthclubs2 = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]] | years1 = 2002–2003 | clubs1 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Factor]] | caps1 = 30 | goals1 = 7 | years2 = 2003–2004 | clubs2 = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | caps2 = 31 | goals2 = 4 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = [[FC Istres|Istres]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2005 | clubs4 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Factor]] | caps4 = 1 | goals4 = 1 | years5 = 2005 | clubs5 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps5 = 12 | goals5 = 2 | years6 = 2006–2008 | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps6 = 84 | goals6 = 13 | years7 = 2009 | clubs7 = [[Kocaelispor]] | caps7 = 7 | goals7 = 0 | years8 = 2009–2010 | clubs8 = [[APOP Kinyras Peyias FC|APOP Kinyras Peyias]] | caps8 = 25 | goals8 = 1 | years9 = 2010 | clubs9 = → [[FC Amkar Perm]] (pos.) | caps9 = 3 | goals9 = 0 | years10 = 2011 | clubs10 = [[Alki Larnaca]] | caps10 = 14 | goals10 = 0 | years11 = 2011–2012 | clubs11 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps11 = 31 | goals11 = 5 | years12 = 2013 | clubs12 = [[Gabala FC|Gabala]] | caps12 = 8 | goals12 = 1 | years13 = 2013–2014 | clubs13 = [[Hangzhou Greentown F.C.|Hangzhou Greentown]] | caps13 = 34 | goals13 = 1 | years14 = 2015 | clubs14 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps14 = 10 | goals14 = 0 | years15 = 2015–2016 | clubs15 = [[NK Krško|Krško]] | caps15 = 23 | goals15 = 2 | years16 = 2016–2018| clubs16 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps16 = 16 | goals16 = 0 | years17 = 2017–2018| clubs17 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | caps17 = 21 | goals17 = 6 | years18 = 2018–2021 | clubs18 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps18 = 93 | goals18 = 12 | years19 = 2022–2023 | clubs19 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | caps19 = 0 | goals19 = 0 | years20 = 2024–2025 | clubs20 = [[FC Bad Eisenkappel|Bad Eisenkappel]] | caps20 = | goals20 = | years21 = 2025– | clubs21 = [[DSG Sele/Zell]] | caps21 = | goals21 = | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2002–2003 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2002–2005 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 24 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2004–2008 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 | manageryears1 = 2024 | managerclubs1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] (zač.) | manageryears2 = 2025–2026 | managerclubs2 = [[ND Slovan|Slovan]] }} '''Luka Žinko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener]], * [[23. marec]] [[1983]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Luka Žinko je igral za večje število klubov v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]] in tujini. Najpogosteje je igral na položaju zadnjega zveznega igralca, a se je odlično znašel tudi kot centralni branilec. V prvi slovenski ligi je odigral 301 tekmo in dosegel 37 golov, za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je zbral tri nastope. Debitiral je 17. novembra 2004 na prijateljski tekmi v Bratislavi proti Slovaški, ko je v 82. minuti zamenjal [[Milenko Ačimović|Milenka Ačimovića]]. == Dosežki == ====NK Domžale==== *[[Slovenska prva nogometna liga]]: 2006-07, 2007-08 :*Podprvak: 2005-06 *[[Slovenski nogometni superpokal]]: 2007 == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žinko, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši FC Istresa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] [[Kategorija:Nogometaši Kocaelisporja]] [[Kategorija:Nogometaši APOP Kinyrasa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Amkarja Perm]] [[Kategorija:Nogometaši Alkija Larnaca FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Gabale FC]] [[Kategorija:Nogometaši Žedžiang Professionala F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Eisenkappela]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Sele/Zell]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Radomelj]] [[Kategorija:Trenerji NK Slovana]] g113ijvuv4vdi7tyuonfr8780op2ka6 0 222230 6709777 6699014 2026-07-11T15:52:59Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Rač]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709777 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[NK Rače|Rače]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2003 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears2 = 2003–2004| youthclubs2 = [[MNK Izola|Izola]] | youthyears3 = | youthclubs3 = [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] | youthyears4 = 2004–2005| youthclubs4 = [[F.C. Messina Peloro|Messina]] | years1 = 2003 | clubs1 = [[MNK Izola|Izola]]| caps1 = 2| goals1 = 0 | years2 = 2005–2008 | clubs2 = [[F.C. Messina Peloro|Messina]]| caps2 = 0| goals2 = 0 | years3 = 2005 | clubs3 = → [[F.C. Rieti|Rieti]] (pos.)| caps3 = 11| goals3 = 0 | years4 = 2006 | clubs4 = → [[Brescia Calcio|Brescia]] (pos.)| caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2007 | clubs5 = → [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] (pos.)| caps5 = 0| goals5 = 0 | years6 = 2008–2011 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]]| caps6 = 86| goals6 = 8 | years7 = 2011–2014 | clubs7 = [[Cracovia (nogometni klub)|Cracovia]]| caps7 = 55| goals7 = 0 | years8 = 2014–2015 | clubs8 = [[Ergotelis F.C.|Ergotelis]]| caps8 = 1| goals8 = 0 | years9 = 2015 | clubs9 = [[Widzew Łódź]]| caps9 = 9| goals9 = 0 | years10 = 2015–2016| clubs10 = [[Jokohama FC]]| caps10 = 13 | goals10 = 0 | years11 = 2017 | clubs11 = [[FK Utenis Utena|Utenis]] | caps11 = 4 | goals11 = 0 | years12 = 2017–2020| clubs12 = [[NK Celje|Celje]] | caps12 = 47 | goals12 = 0 | years13 = 2021–2022| clubs13 = [[FC Trofaiach]] | caps13 = | goals13 = | years14 = 2022 | clubs14 = [[SV Gralla]] | caps14 = | goals14 = | years15 = 2022–2023| clubs15 = [[SV Rottenmann]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2024 | clubs16 = [[FC Gratkorn]] | caps16 = | goals16 = | years17 = 2024–2025| clubs17 = [[SV Feldbach]] | caps17 = | goals17 = | years18 = 2025– | clubs18 = [[NK Rače|Rače]] | caps18 = | goals18 = }} '''Rok Štraus''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. marec]] [[1987]], [[Maribor]]. == Kariera == Štraus je svojo nogometno kariero začel v mladinski vrsti [[NK Maribor]]a. Leta 2004 je prestopil v mladinsko vrsto italijanskega [[F.C. Internazionale Milano|Interja]], za katero je igral v sezoni 2005<ref>http://forzapaganese.blogspot.com/2007/09/calciomercato-in-arrivo-lo-svincolato.html</ref>. Julija 2005 ga je klub prodal v [[F.C. Messina Peloro|Messino]]. Septembra 2005 ga je Messina posodila klubu [[F.C. Rieti|Rieti]], za katerega je igral v zimskem delu sezone 2005<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lega-calcio-serie-c.it/it/Comunic2006/Campionato/102%20Ccd.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2012-12-09 |archive-date=2006-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061103011914/http://www.lega-calcio-serie-c.it/it/Comunic2006/Campionato/102%20Ccd.pdf |url-status=dead }}</ref>. Januarja 2006 je bil ponovno posojen, tokrat klubu [[Brescia Calcio]]<ref>http://www.tuttomercatoweb.com/index.php?action=read&id=19801</ref>, za katerega je igral do julija 2006, ko se je vrnil v [[F.C. Messina Peloro|Messino]]. Julija 2007 ga je klub prodal v [[Salernitana Calcio 1919|Salernitano]]. Januarja 2008 je Štraus zapustil [[Italija|Italijo]] in se vrnil v Slovenijo, kjer je podpisal pogodbo s klubom [[NK MIK CM Celje]]. V letih 2014 in 2015 je bil član grškega prvoligaša [[Ergotelis F.C.|Ergotelis]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štraus, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši Messine]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Rietija]] [[Kategorija:Nogometaši Brescie]] [[Kategorija:Nogometaši Salernitane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši KS Cracovie]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši Ergotelisa]] [[Kategorija:Nogometaši Widzewa Łódź]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši FK Utenis Utene]] [[Kategorija:Nogometaši FC Trofaiacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gralle]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rottenmanna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gratkorna]] [[Kategorija:Nogometaši SV Feldbacha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rač]] fs1zbqt6nun2cxqainx6pa3im8uzxsx 10 225281 6709901 6707650 2026-07-11T20:01:11Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709901 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name= Snooker world rankings | title= [[Svetovna jakostna snuker lestvica|<span style="color:white;">Svetovna jakostna snuker lestvica</span>]] | image = [[Slika:To pot the red.jpg|120px|right|Snuker]] | titlestyle= background:green; color:white | groupstyle= background:green; color:white | belowstyle= background:green; color:white | bodyclass = hlist | group1 = 70. leta | list1= * <span style="color:#ddddff;">1970/71</span> * <span style="color:#ddddff;">1971/72</span> * <span style="color:#ddddff;">1972/73</span> * <span style="color:#ddddff;">1973/74</span> * <span style="color:#ddddff;">1974/75</span> * <span style="color:#ddddff;">1975/76</span> * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77|1976/77]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78|1977/78]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1978/79|1978/79]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1979/80|1979/80]] | group2 = 80. leta | list2= * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1980/81|1980/81]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1981/82|1981/82]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1982/83|1982/83]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1983/84|1983/84]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1984/85|1984/85]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1985/86|1985/86]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1986/87|1986/87]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1987/88|1987/88]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1988/89|1988/89]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1989/90|1989/90]] | group3 = 90. leta | list3= * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1990/91|1990/91]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1991/92|1991/92]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1992/93|1992/93]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1993/94|1993/94]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95|1994/95]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96|1995/96]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97|1996/97]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98|1997/98]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99|1998/99]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00|1999/00]] | group4 = 00. leta | list4= * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2000/01|2000/01]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2001/02|2001/02]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2002/03|2002/03]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2003/04|2003/04]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2004/05|2004/05]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2005/06|2005/06]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2006/07|2006/07]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2007/08|2007/08]] * [[Svetovna jakostna snuker lestvica 2008/09|2008/09]] * ''[[Svetovna jakostna snuker lestvica 2009/10|2009/10]]'' | below = * [[Seznam snuker turnirjev|<span style="color:white;">Jakostni turnirji</span>]] * [[Seznam igralcev snukerja s številko 1 na svetovni jakostni lestvici|<span style="color:white;">Igralci s številko 1</span>]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za snuker|World rankings]] </noinclude> qlji1s6smdz2ndymmmbmsc5rx13eh5p 0 230545 6709891 2508058 2026-07-11T19:55:20Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709891 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |tournament_name=[[Malta Grand Prix]] |dates=30. oktober - 2. november 1997 |venue= |location= |country=[[Malta]] |organisation= |format=nejakostni povabilni turnir |Total prize fund= |winners_share= |highest_break= |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[Nigel Bond]] |winner={{ikonazastave|Republika Irska}} [[Ken Doherty]] |runner_up={{ikonazastave|SCO}} [[John Higgins (snuker)|John Higgins]]}} '''Malta Grand Prix 1997''', uradno '''Rothmans Grand Prix 1997''', je bil poklicni nejakostni [[snuker]] turnir. Potekal je od 30. oktobra do 2. novembra 1997 na [[Malta|Malti]]. Zmagal je Irec [[Ken Doherty]], ki je v finalu z izidom 7-5 porazil Škota [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. V četrtfinalu so s povabilom organizatorja nastopili tudi trije domačini. Nobeden od njih se ni uspel prebiti v finale, pač pa sta [[Alex Borg]] in [[Tony Drago]] izpadla v polfinalu. ==Končnica== {{World Snooker Championship Rounds/3 | RD1=Četrtfinale<br/>Največ 9 framov | RD2=Polfinale<br/>Največ 11 framov | RD1-seed1= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team1= '''[[Ken Doherty]]''' | RD1-score1= '''5''' | RD1-seed2= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team2= [[Joe Grech (snuker)|Joe Grech]] | RD1-score2= 4 | RD1-seed3= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team3= '''[[Tony Drago]]''' | RD1-score3= '''5''' | RD1-seed4= {{ikonazastave|Kanada}} | RD1-team4= [[Alain Robidoux]] | RD1-score4= 1 | RD1-seed5= {{ikonazastave|SCO}} | RD1-team5= '''[[John Higgins (snuker)|John Higgins]]''' | RD1-score5= '''5''' | RD1-seed6= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team6= [[Nigel Bond]] | RD1-score6= 4 | RD1-seed7= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team7= '''[[Alex Borg]]''' | RD1-score7= '''5''' | RD1-seed8= {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team8= [[Mark J. Williams|Mark Williams]] | RD1-score8= 3 | RD2-seed1= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team1= '''[[Ken Doherty]]''' | RD2-score1= '''6''' | RD2-seed2= {{ikonazastave|Malta}} | RD2-team2= [[Tony Drago]] | RD2-score2= 2 | RD2-seed3= {{ikonazastave|SCO}} | RD2-team3= '''[[John Higgins (snuker)|John Higgins]]''' | RD2-score3= '''6''' | RD2-seed4= {{ikonazastave|Malta}} | RD2-team4= [[Alex Borg]] | RD2-score4= 4 <!-- FINALE--> |finale-besedilo=(''Največ 13 framov'') ?, [[Malta]], 2. november 1997. Sodnik: ? |finale1desno= '''[[Ken Doherty]]''' <br/>{{IRL}} |finale1sredina= '''7''' - 5 |finale1levo= [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] <br/>{{SCO}} |finale2desno= 42-69, 1-115, '''68'''-0, 51-60, 30-81, '''72'''-4, '''88'''-25, '''74'''-46, 56-59, '''68'''-0, '''95'''-8, '''115'''-0 |finale2levo= 42-'''69''', 1-'''115''', 68-0, 51-'''60''', 30-'''81''', 72-4, 88-25, 74-46, 56-'''59''', 68-0, 95-8, 115-0 |finale-povzetek=[[Ken Doherty]] je osvojil [[Rothmans]] [[Malta Grand Prix|Grand Prix]]. }} ==Viri== *[http://www.snooker.org/trn/9798/mg97_res.shtml Turnir na WWW Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Malta Grand Prix|1997]] [[Kategorija:1997 v snukerju|Malta Grand Prix]] 3qsifpapvijdx2z2xhk18rgklkw9w7k 0 230546 6709897 2508059 2026-07-11T19:59:12Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709897 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |tournament_name=[[Malta Grand Prix]] |dates=3. - 6. december 1998 |venue=New Dolmen Hotel |location=[[Qawra]], [[Zaliv sv. Pavla]] |country=[[Malta]] |organisation= |format=nejakostni povabilni turnir |Total prize fund= |winners_share= |highest_break= |defending_champion={{ikonazastave|Republika Irska}} [[Ken Doherty]] |winner={{ikonazastave|SCO}} [[Stephen Hendry]] |runner_up={{ikonazastave|Republika Irska}} [[Ken Doherty]]}} '''Malta Grand Prix 1998''', uradno '''Rothmans Grand Prix 1998''', je bil poklicni nejakostni [[snuker]] turnir. Potekal je od 3. do 6. decembra 1998 v hotelu New Dolmen v [[Qawra|Qawri]], [[Malta]]. Zmagal je Škot [[Stephen Hendry]], ki je v finalu z izidom 7-6 porazil branilca naslova, Irca [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]]. Vsaj v četrtfinale so se uvrstili trije domačini, višje - klonil je v polfinalu je posegel le [[Alex Borg]], ki je izpadel proti kasnejšemu zmagovalcu Stephenu Hendryju. ==Končnica== {{World Snooker Championship Rounds/3 | RD1=Četrtfinale<br/>Največ 9 framov | RD2=Polfinale<br/>Največ 11 framov | RD1-seed1= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team1= '''[[Ken Doherty]]''' | RD1-score1= '''5''' | RD1-seed2= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team2= [[Jimmy White]] | RD1-score2= 4 | RD1-seed3= {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team3= '''[[Mark J. Williams|Mark Williams]]''' | RD1-score3= '''5''' | RD1-seed4= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team4= [[Tony Drago]] | RD1-score4= 4 | RD1-seed5= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team5= '''[[Alex Borg]]''' | RD1-score5= '''5''' | RD1-seed6= {{ikonazastave|SCO}} | RD1-team6= [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | RD1-score6= 2 | RD1-seed7= {{ikonazastave|SCO}} | RD1-team7= '''[[Stephen Hendry]]''' | RD1-score7= '''5''' | RD1-seed8= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team8= [[Joe Grech (snuker)|Joe Grech]] | RD1-score8= 1 | RD2-seed1= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team1= '''[[Ken Doherty]]''' | RD2-score1= '''6''' | RD2-seed2= {{ikonazastave|Wales}} | RD2-team2= [[Mark J. Williams|Mark Williams]] | RD2-score2= 2 | RD2-seed3= {{ikonazastave|Malta}} | RD2-team3= [[Alex Borg]] | RD2-score3= 2 | RD2-seed4= {{ikonazastave|SCO}} | RD2-team4= '''[[Stephen Hendry]]''' | RD2-score4= '''6''' <!-- FINALE--> |finale-besedilo=(''Največ 13 framov'') New Dolmen Hotel, [[Qawra]], 6. december 1998. Sodnik: ? |finale1desno= [[Ken Doherty]] <br/>{{IRL}} |finale1sredina= 6 - '''7''' |finale1levo= '''[[Stephen Hendry]]''' <br/>{{SCO}} |finale2desno='''73'''-39, '''59'''-29, 8-86, 0-97, '''80'''-5, 65-67, '''76'''-31, 32-81, 29-63, 26-91, '''79'''-1, '''62'''-43, 24-69 |finale2levo=73-39, 59-29, 8-'''86''', 0-'''97''', 80-5, 65-'''67''', 76-31, 32-'''81''', 29-'''63''', 26-'''91''', 79-1, 62-43, 24-'''69''' |finale2sredina=V finalu ni bilo niza vsaj 100 točk. Najvišji niz Dohertyja: 78<br> Najvišji niz Hendryja: 97 |finale-povzetek=[[Stephen Hendry]] je osvojil [[Rothmans]] [[Malta Grand Prix|Grand Prix]]. }} ==Viri== *[http://www.snooker.org/trn/9899/mg98_res.shtml Turnir na WWW Snooker] {{ikona en}} {{Škrbina-snuker}} [[Kategorija:Malta Grand Prix|1998]] [[Kategorija:1998 v snukerju|Malta Grand Prix]] hrboh45dpmll3pkuocpj9r9errvep02 0 231507 6709892 5807760 2026-07-11T19:57:05Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709892 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1997/98 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97 | prevtext = ''1996/97'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99 | nexttext = ''1998/99'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[snuker 1997/98|1997/98]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins PHC 2011.png |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ken Doherty]] |image = Ken Doherty PHC 2011-1.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|9|17}} | Sport country = {{IRL}} | Professional = 1990– | High ranking = 2 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 43127 |- | 2 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 30867 |- | 3 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 28601 |- | 4 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 27485 |- | 5 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25282 |- | 6 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25082 |- | 7 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24217 |- | 8 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22182 |- | 9 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 21994 |- | 10 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 20995 |- | 11 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 19959 |- | 12 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 18822 |- | 13 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18654 |- | 14 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17004 |- | 15 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 16423 |- | 16 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16079 |- | 17 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15913 |- | 18 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15812 |- | 19 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14823 |- | 20 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14240 |- | 21 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13664 |- | 22 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13481 |- | 23 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 13343 |- | 24 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13204 |- | 25 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 13036 |- | 26 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12896 |- | 27 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12744 |- | 28 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12693 |- | 29 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 12644 |- | 30 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12570 |- | 31 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12372 |- | 32 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12266 |- | 33 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12086 |- | 34 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 12042 |- | 35 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 11873 |- | 36 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11739 |- | 37 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11691 |- | 38 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 11635 |- | 39 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11498 |- | 40 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10945 |- | 41 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10943 |- | 42 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10893 |- | 43 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10883 |- | 44 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10810 |- | 45 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10675 |- | 46 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 10674 |- | 47 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Wales}} | 10390 |- | 48 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 10347 |- | 49 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10083 |- | 50 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 9975 |- | 51 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9942 |- | 52 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9871 |- | 53 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 9870 |- | 54 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 9830 |- | 55 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9262 |- | 56 | [[Michael Judge]] | {{flagcountry|Irska}} | 9230 |- | 57 | [[Nicolas Pearce]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8804 |- | 58 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 8730 |- | 59 | [[Shokat Ali]] | {{flagcountry|Pakistan}} | 8633 |- | 60 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8565 |- | 61 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 8428 |- | 62 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8405 |- | 63 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8185 |- | 64 | [[Chris Scanlon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8050 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9798/rk_9798.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1997/98] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1997/98]] [[Kategorija:1997 v snukerju]] [[Kategorija:1998 v snukerju]] akqv3hc614o8om6tcgq7nzdse5c8h2f 6709893 6709892 2026-07-11T19:57:15Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1997/98]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98]]: Slovenjenje naslova 6709892 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1997/98 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97 | prevtext = ''1996/97'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99 | nexttext = ''1998/99'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[snuker 1997/98|1997/98]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins PHC 2011.png |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ken Doherty]] |image = Ken Doherty PHC 2011-1.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|9|17}} | Sport country = {{IRL}} | Professional = 1990– | High ranking = 2 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 43127 |- | 2 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 30867 |- | 3 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 28601 |- | 4 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 27485 |- | 5 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25282 |- | 6 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25082 |- | 7 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24217 |- | 8 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22182 |- | 9 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 21994 |- | 10 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 20995 |- | 11 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 19959 |- | 12 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 18822 |- | 13 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18654 |- | 14 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17004 |- | 15 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 16423 |- | 16 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16079 |- | 17 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15913 |- | 18 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15812 |- | 19 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14823 |- | 20 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14240 |- | 21 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13664 |- | 22 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13481 |- | 23 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 13343 |- | 24 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13204 |- | 25 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 13036 |- | 26 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12896 |- | 27 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12744 |- | 28 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12693 |- | 29 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 12644 |- | 30 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12570 |- | 31 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12372 |- | 32 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12266 |- | 33 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12086 |- | 34 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 12042 |- | 35 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 11873 |- | 36 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11739 |- | 37 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11691 |- | 38 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 11635 |- | 39 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11498 |- | 40 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10945 |- | 41 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10943 |- | 42 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10893 |- | 43 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10883 |- | 44 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10810 |- | 45 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10675 |- | 46 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 10674 |- | 47 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Wales}} | 10390 |- | 48 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 10347 |- | 49 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10083 |- | 50 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 9975 |- | 51 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9942 |- | 52 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9871 |- | 53 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 9870 |- | 54 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 9830 |- | 55 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9262 |- | 56 | [[Michael Judge]] | {{flagcountry|Irska}} | 9230 |- | 57 | [[Nicolas Pearce]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8804 |- | 58 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 8730 |- | 59 | [[Shokat Ali]] | {{flagcountry|Pakistan}} | 8633 |- | 60 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8565 |- | 61 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 8428 |- | 62 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8405 |- | 63 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8185 |- | 64 | [[Chris Scanlon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8050 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9798/rk_9798.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1997/98] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1997/98]] [[Kategorija:1997 v snukerju]] [[Kategorija:1998 v snukerju]] akqv3hc614o8om6tcgq7nzdse5c8h2f 0 231508 6709898 5807761 2026-07-11T20:00:06Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709898 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1998/99 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98 | prevtext = ''1997/98'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00 | nexttext = ''1999/00'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1998/99|1998/99]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | image = WSoS 2008 Moscow-192.jpg | birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Stephen Hendry]] | image = Stephen Hendry.jpg | birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ronnie O'Sullivan]] |image = Stephen Maguire, Ronnie O’Sullivan, and Michaela Tabb at German Masters Snooker Final (DerHexer) 2012-02-05 05 cropped.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|12|5}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 47422 |- | 2 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 47247 |- | 3 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 39407 |- | 4 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 36167 |- | 5 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 32755 |- | 6 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 31757 |- | 7 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25426 |- | 8 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 24394 |- | 9 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24264 |- | 10 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 23809 |- | 11 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22524 |- | 12 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 22387 |- | 13 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22256 |- | 14 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22252 |- | 15 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 21542 |- | 16 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21470 |- | 17 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19084 |- | 18 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18995 |- | 19 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18410 |- | 20 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 18152 |- | 21 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17808 |- | 22 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 17804 |- | 23 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 17622 |- | 24 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17155 |- | 25 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 17026 |- | 26 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 16935 |- | 27 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16227 |- | 28 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16137 |- | 29 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 16047 |- | 30 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15589 |- | 31 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15542 |- | 32 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15042 |- | 33 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14976 |- | 34 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14915 |- | 35 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14802 |- | 36 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 14595 |- | 37 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14209 |- | 38 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 14084 |- | 39 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13992 |- | 40 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13112 |- | 41 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 12814 |- | 42 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12742 |- | 43 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12647 |- | 44 | [[Bradley Jones (snuker)|Bradley Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12345 |- | 45 | [[Quinten Hann]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 12182 |- | 46 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12027 |- | 47 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 11952 |- | 48 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11875 |- | 49 | [[Shokat Ali]] | {{flagcountry|Pakistan}} | 11817 |- | 50 | [[Lee Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 11761 |- | 51 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11715 |- | 52 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 11648 |- | 53 | [[Peter Lines]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11642 |- | 54 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11534 |- | 55 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11515 |- | 56 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11511 |- | 57 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 11500 |- | 58 | [[Michael Judge]] | {{flagcountry|Irska}} | 11477 |- | 59 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 11332 |- | 60 | [[Ian McCulloch (snuker)|Ian McCulloch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11115 |- | 61 | [[David Gray (snuker)|David Gray]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11089 |- | 62 | [[Paul Wykes]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11077 |- | 63 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11035 |- | 64 | [[Nicolas Pearce (snuker)|Nicholas Pearce]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10930 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9899/rk_9899.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1998/99] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1998/99]] [[Kategorija:1998 v snukerju]] [[Kategorija:1999 v snukerju]] 874fq3x89rybquxpkbx0c9rnzxviphx 6709899 6709898 2026-07-11T20:00:16Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1998/99]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99]]: Slovenjenje naslova 6709898 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1998/99 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98 | prevtext = ''1997/98'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00 | nexttext = ''1999/00'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1998/99|1998/99]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | image = WSoS 2008 Moscow-192.jpg | birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Stephen Hendry]] | image = Stephen Hendry.jpg | birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ronnie O'Sullivan]] |image = Stephen Maguire, Ronnie O’Sullivan, and Michaela Tabb at German Masters Snooker Final (DerHexer) 2012-02-05 05 cropped.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|12|5}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 47422 |- | 2 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 47247 |- | 3 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 39407 |- | 4 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 36167 |- | 5 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 32755 |- | 6 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 31757 |- | 7 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25426 |- | 8 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 24394 |- | 9 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24264 |- | 10 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 23809 |- | 11 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22524 |- | 12 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 22387 |- | 13 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22256 |- | 14 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22252 |- | 15 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 21542 |- | 16 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21470 |- | 17 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19084 |- | 18 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18995 |- | 19 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18410 |- | 20 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 18152 |- | 21 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17808 |- | 22 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 17804 |- | 23 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 17622 |- | 24 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17155 |- | 25 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 17026 |- | 26 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 16935 |- | 27 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16227 |- | 28 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16137 |- | 29 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 16047 |- | 30 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15589 |- | 31 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15542 |- | 32 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15042 |- | 33 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14976 |- | 34 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14915 |- | 35 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14802 |- | 36 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 14595 |- | 37 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14209 |- | 38 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 14084 |- | 39 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13992 |- | 40 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13112 |- | 41 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 12814 |- | 42 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12742 |- | 43 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12647 |- | 44 | [[Bradley Jones (snuker)|Bradley Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12345 |- | 45 | [[Quinten Hann]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 12182 |- | 46 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12027 |- | 47 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 11952 |- | 48 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11875 |- | 49 | [[Shokat Ali]] | {{flagcountry|Pakistan}} | 11817 |- | 50 | [[Lee Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 11761 |- | 51 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11715 |- | 52 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 11648 |- | 53 | [[Peter Lines]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11642 |- | 54 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11534 |- | 55 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11515 |- | 56 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11511 |- | 57 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 11500 |- | 58 | [[Michael Judge]] | {{flagcountry|Irska}} | 11477 |- | 59 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 11332 |- | 60 | [[Ian McCulloch (snuker)|Ian McCulloch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11115 |- | 61 | [[David Gray (snuker)|David Gray]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11089 |- | 62 | [[Paul Wykes]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11077 |- | 63 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11035 |- | 64 | [[Nicolas Pearce (snuker)|Nicholas Pearce]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10930 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9899/rk_9899.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1998/99] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1998/99]] [[Kategorija:1998 v snukerju]] [[Kategorija:1999 v snukerju]] 874fq3x89rybquxpkbx0c9rnzxviphx 0 231509 6709904 5807762 2026-07-11T20:02:35Z Yerpo 8417 slovenjenje 6709904 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1999/00 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99 | prevtext = ''1998/99'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 2000/01 | nexttext = ''2000/01'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1999/00|1999/00]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins PHC 2012.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18|df=yes}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13|df=yes}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Mark J. Williams]] |image = Mark J. Williams.JPG |birth_date = {{birth date and age|1975|3|21|df=yes}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 50590 |- | 2 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 41235 |- | 3 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 36780 |- | 4 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 33545 |- | 5 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 30000 |- | 6 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28505 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 28090 |- | 8 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 26515 |- | 9 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 23380 |- | 10 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23015 |- | 11 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 22762 |- | 12 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22137 |- | 13 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21810 |- | 14 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20420 |- | 15 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20045 |- | 16 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19822 |- | 17 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19447 |- | 18 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 19135 |- | 19 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 18794 |- | 20 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 18335 |- | 21 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18210 |- | 22 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 17365 |- | 23 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 16812 |- | 24 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 16665 |- | 25 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 16615 |- | 26 | [[Quinten Hann]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 16362 |- | 27 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15637 |- | 28 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15577 |- | 29 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15400 |- | 30 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15254 |- | 31 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15085 |- | 32 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14397 |- | 33 | [[Bradley Jones (snuker)|Bradley Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13975 |- | 34 | [[Joe Perry (snuker)|Joe Perry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13930 |- | 35 | [[Marco Fu]] | {{flagcountry|Hong Kong}} | 13654 |- | 36 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 13570 |- | 37 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13515 |- | 38 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 13407 |- | 39 | [[Ian McCulloch (snuker)|Ian McCulloch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13132 |- | 40 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13125 |- | 41 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13119 |- | 42 | [[Peter Lines]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12942 |- | 43 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12697 |- | 44 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12602 |- | 45 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12575 |- | 46 | [[Lee Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 12142 |- | 47 | [[Matthew Couch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12060 |- | 48 | [[Marcus Campbell]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12005 |- | 49 | [[Gary Ponting]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11970 |- | 50 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11892 |- | 51 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11875 |- | 52 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11542 |- | 53 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11447 |- | 54 | [[Nick Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 11320 |- | 55 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11302 |- | 56 | [[Paul Wykes]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11277 |- | 57 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11090 |- | 58 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11060 |- | 59 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11020 |- | 60 | [[David Gray (snuker)|David Gray]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10957 |- | 61 | [[Alfred Burden|Alfie Burden]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10812 |- | 62 | [[John Read]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10497 |- | 63 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10482 |- | 64 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10402 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9900/rk_9900.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1999/00] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1999/00]] [[Kategorija:1999 v snukerju]] [[Kategorija:2000 v snukerju]] j86fbs32nvsxpedt2sor9awyoom19qu 6709905 6709904 2026-07-11T20:02:49Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1999/00]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00]]: Slovenjenje naslova 6709904 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1999/00 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99 | prevtext = ''1998/99'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 2000/01 | nexttext = ''2000/01'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1999/00|1999/00]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins PHC 2012.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18|df=yes}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13|df=yes}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Mark J. Williams]] |image = Mark J. Williams.JPG |birth_date = {{birth date and age|1975|3|21|df=yes}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 50590 |- | 2 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 41235 |- | 3 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 36780 |- | 4 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 33545 |- | 5 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 30000 |- | 6 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28505 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 28090 |- | 8 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 26515 |- | 9 | [[Matthew Stevens]] | {{flagcountry|Wales}} | 23380 |- | 10 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23015 |- | 11 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 22762 |- | 12 | [[Paul Hunter]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22137 |- | 13 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21810 |- | 14 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20420 |- | 15 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20045 |- | 16 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19822 |- | 17 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19447 |- | 18 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 19135 |- | 19 | [[Dominic Dale]] | {{flagcountry|Wales}} | 18794 |- | 20 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 18335 |- | 21 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18210 |- | 22 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 17365 |- | 23 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 16812 |- | 24 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 16665 |- | 25 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 16615 |- | 26 | [[Quinten Hann]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 16362 |- | 27 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 15637 |- | 28 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15577 |- | 29 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15400 |- | 30 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15254 |- | 31 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15085 |- | 32 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14397 |- | 33 | [[Bradley Jones (snuker)|Bradley Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13975 |- | 34 | [[Joe Perry (snuker)|Joe Perry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13930 |- | 35 | [[Marco Fu]] | {{flagcountry|Hong Kong}} | 13654 |- | 36 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 13570 |- | 37 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13515 |- | 38 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 13407 |- | 39 | [[Ian McCulloch (snuker)|Ian McCulloch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13132 |- | 40 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13125 |- | 41 | [[Gerard Greene]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13119 |- | 42 | [[Peter Lines]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12942 |- | 43 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12697 |- | 44 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12602 |- | 45 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12575 |- | 46 | [[Lee Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 12142 |- | 47 | [[Matthew Couch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12060 |- | 48 | [[Marcus Campbell]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12005 |- | 49 | [[Gary Ponting]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11970 |- | 50 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11892 |- | 51 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11875 |- | 52 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11542 |- | 53 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11447 |- | 54 | [[Nick Walker]] | {{flagcountry|Wales}} | 11320 |- | 55 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11302 |- | 56 | [[Paul Wykes]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11277 |- | 57 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11090 |- | 58 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11060 |- | 59 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11020 |- | 60 | [[David Gray (snuker)|David Gray]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10957 |- | 61 | [[Alfred Burden|Alfie Burden]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10812 |- | 62 | [[John Read]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10497 |- | 63 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10482 |- | 64 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10402 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9900/rk_9900.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1999/00] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1999/00]] [[Kategorija:1999 v snukerju]] [[Kategorija:2000 v snukerju]] j86fbs32nvsxpedt2sor9awyoom19qu 0 232164 6709964 2108816 2026-07-12T03:18:34Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98]] 6709964 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98]] kgr8o9oy4xwue97zc2om5t4oyaauox8 0 232165 6709963 2108817 2026-07-12T03:18:22Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99]] 6709963 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99]] aaepn08kf2m731p0f2n1fx2zlufkolc 0 232166 6709962 2108818 2026-07-12T03:18:11Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00]] 6709962 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00]] ehvxyy8dhzu0qiiyd7kildatvxasvd7 14 233257 6709902 2123132 2026-07-11T20:01:27Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1998 v snookerju]] na [[Kategorija:1998 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 2123132 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snooker po letih|1998]] dgvbrr0rqu64ii21navh7gwltm6gdfs 6709903 6709902 2026-07-11T20:01:35Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Snooker po letih]]; dodal [[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709903 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1998]] 11taalh8v2hhvh4f5qqmm9vh45oicpz 14 233258 6709895 2123133 2026-07-11T19:57:33Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1997 v snookerju]] na [[Kategorija:1997 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 2123133 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snooker po letih|1997]] 69osobuquxrnmw05vn851pzrjo1wh7f 6709896 6709895 2026-07-11T19:57:43Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Snooker po letih]]; dodal [[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709896 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1997]] 19ggbpmpjy6nzkm23eujw5k4cved3to 0 239479 6710050 6515783 2026-07-12T10:15:58Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6710050 wikitext text/x-wiki '''Franc Novak''' je osebno ime več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franc Novak (arhitekt)|Franc (Feri) Novak]] (1906–1959), prekmurski arhitekt *[[Franc Novak (odvetnik)|Franc (Ferenc) Novak]] (1756–1816~), evangeličanski inšpektor, odvetnik, veleposestnik * [[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc (Ferenc) Novak]] (1791–1836), župnik, etnološki zbiralec in pisatelj * [[Franc Novak (filolog)|Franc Novak]] (1856–1936), filolog in stenograf *Franc Novak - "''General Štesel''" (1880/4?–1967), prof. Idrijske realke * [[Franc Novak (teritorialec)|Franc Novak]], teritorialec * Franc Novak (1915–1979), slovaropisec (Slovar beltinskega prekmurskega govora) *Franc Novak (1915–197?), bosanskohercegovski partizan in politik slov. porekla * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] - Luka (1908–1999), zdravnik ginekolog, kirurg, partizan, [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] *Franc Novak - Nace (1929–2011), "bajtar" na Veliki planini, (planinski) publicist *Franc Novak (1930–2006), dr. (zdravnik?) & žena Metoda Rejc Novak (1933–2025), ortodontinja *Franc Novak (1931–1987), konzul v Trstu *Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) *Franc(e) Novak (1950), župnik, monsinjor *[[Franci Novak]] (1969), pesnik, pisatelj == Glej tudi == * [[Ferenc Novak]], [[Feri Novak]] *[[Fran Novak]] * [[France Novak]] *[[Franci Novak]] *[[Franjo Novak]] {{Razločitev osebnih imen|Novak, Franc}} hfo78p4hoikkdoe2f7k6g9ef1ddd31v 0 244972 6709945 6587437 2026-07-11T22:49:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Jana Žel | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = slovenska | field = [[fiziologija rastlin]], [[biotehnologija]] | work_institution = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] | alma_mater = Biotehniška fakulteta v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = [[Nada Gogala]] | doctoral_students = | known_for = razvoju metod za določanje [[Gensko spremenjeni organizem|gensko spremenjenih organizmov]] | prizes = Jenkovo priznanje | religion = | footnotes = }} '''Jana Žel''', [[Slovenci|slovenska]] [[biolog|biologinja]], [[rastline|rastlinska]] [[fiziologija|fiziologinja]] in [[Biotehnologija|biotehnologinja]], * [[7. februar]] [[1958]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomirala]] je 1981 iz biologije na ljubljanski [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] in prav tam leta 1990 tudi [[doktorat|doktorirala]]. Leta 1981 se je zaposlila na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani kjer je v letih 1995−2000 vodila oddelek za fiziologijo in biotehnologijo. Njeno raziskovalno delo se je začelo na [[mikoriza|mikorizi]] pod mentorstvom [[Nada Gogala|Nade Gogala]], zlasti v povezavi z aluminijem (diploma in doktorska naloga). [[Magisterij|Magistrsko delo]] in delo po doktorski nalogi je bilo osredotočeno na rastlinske tkivne kulture, od mikropropagacije težavnih rastlin do raziskav vplivov hormonov na organogenezo različnih rastlinskih vrst v tkivnih kulturah in protoplastih. Delo se je nadaljevalo v smeri transformacije rastlin in produkcije sekundarnih metabolitov, sedaj pa je večinoma usmerjeno v določanje [[Gensko spremenjeni organizem|gensko spremenjenih organizmov]] in gensko transformacijo rastlin. Je znanstvena [[Svetnik (naziv)|svetnica]] in [[profesor]]ica na ljubljanski BF. Sama ali v soavtorstvu objavlja znanstvene in strokovne članke. == Nagrade == Leta 1989 je s soavtorji prejela [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju raziskav regulacije rasti in razvoja rastlin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1989, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-24 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014238/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2000 je skupaj s sodelavci prejela [[Jesenkovo priznanje]]. == Bibliografija == * ''Vpliv aluminija na transport ionov pri mikoriznih glivah '' {{COBISS|ID=462217}} * ''Tkivna kultura brezvirusnih sadik česna Allium sativum'' {{COBISS|ID=35191}} * ''Gensko spremenjeni organizmi'' {{COBISS|ID=1007183}} * ''Gensko spremenjene rastline : sedanjost in prihodnost'' {{COBISS|ID=1369935}} * ''Analiza stanja ustreznosti posamičnih krmil in krmnih mešanic prisotnih na slovenskem tržišču v letu 2009'' {{COBISS|ID=27106009}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih biologov]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žel, Jana}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Slovenski biotehnologi]] [[Kategorija:Slovenski fiziologi]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Prejemniki Jesenkovega priznanja]] miw5lp2jtrhmd0z53xfj8bjd1eds3kk 0 247164 6709928 2734687 2026-07-11T21:41:40Z ~2026-32552-67 260877 6709928 wikitext text/x-wiki '''Suhodol''' je lahko: * [[Suhodol Budački]] (Hrvaška) * [[Suhodol Zelinski]] (Hrvaška) * glej tudi [[Suhadol]] {{razločitev-kraj}} tuxfnrmnd6tz3yu4nybcb0almmmkigz 0 256496 6710010 5918850 2026-07-12T08:16:04Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710010 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} [[sir (naziv)|Sir]] '''Edward Sabine''', [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Irci|irski]] [[general]], [[astronom]], [[geofizik]], [[ornitolog]] in [[raziskovalec]], * [[14. oktober]] [[1788]], [[Dublin]], † [[26. junij]] [[1883]]. Na pobudo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]], katere je bil član od leta 1818, je Sabine postal član prve arktične ekspedicije [[John Ross|Johna Rossa]] in arktične odprave [[William Edward Parry|Parryja]]. Med letoma 1861 in 1871 je bil [[predsednik Kraljeve družbe]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{-}} {{Copleyjeva medalja}} {{kraljeva medalja}} {{PredKraljevaDruzba}} {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o astronomu}} {{physicist-stub}} {{biologist-stub}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sabine, Edward}} [[Kategorija:Irski astronomi]] [[Kategorija:Irski geologi]] [[Kategorija:Irski fiziki]] [[Kategorija:Irski biologi]] [[Kategorija:Irski raziskovalci]] [[Kategorija:Irski generali]] [[Kategorija:Irski akademiki]] [[Kategorija:Ornitologi]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani španske osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Veterani vojne leta 1812]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali rastlino]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]] hj1a4g9z8b096haq18g0ikqcm564ygb 0 257568 6710047 6528104 2026-07-12T10:07:55Z Upwinxp 126544 slog 6710047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Milovan Šaranović |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Milovan Šaranović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[častnik]], * [[20. november]] [[1913]], [[Potkraj]] pri [[Danilovgrad]]u, † [[30. julij]] [[1943]], [[Sela pri Šumberku]]. == Življenjepis pred vojno == Osnovno šolo je končal v svojem rodnem kraju, nižjo gimnazijo pa v Danilovgradu. Zaradi revščine, ki mu je onemogočala nadaljnje šolanje je izbral kariero vojaka. Od 1930 do 1933 je obiskoval Vojno akademijo v Beogradu, nato pa kot oficir služboval najprej v Trebinjah, Bileći in nato še v Mariboru kot predavatelj v šoli za rezervne oficirje. Ambicijo, da nadaljuje šolanje na visoki šoli v generalštabu jugoslovanske vojske, je kljub opravljenim sprejemnim izpitom zaustavilo dejstvo, da je sin revne kmečke družine. == Med vojno == Kapitulacijo Jugoslavije dočaka v Travniku, kamor se je ob začetku napada na Jugoslavijo evakuiral iz Maribora s šolo rezervnih oficirjev. Ob nevolji višjih častnikov za nadaljnji odpor proti Nemcem, se je samovoljno s skupino somišljenikov s prebojem skozi nemško obkolitev izognil ujetništvu in prebil do rodnega kraja, kjer julija 1941 vstopi v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in aprila naslednje leto v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Že po prvih borbah v Črni gori je izbran za vodnika in nato komandirja čete Jelenačkega bataljona. Sodeloval je v akciji na Velje Brdo, v borbah pri Danilovgradu, in v poznanem napadu na Pljevlja (decembra 1941). Kot izkušen vojak in zaradi svoje požrtvovalnosti je hitro napredoval v namestnika bataljona, komandanta bataljona in komandanta sektorja Danilovgrada. Po ustanovitvi Pete črnogorske brigade je imenovan za komandanta bataljona te brigade. Po nizu uspešnih borb s svojim bataljonom v Bosni, postane namestnik komandanta brigade. Konec leta 1942 je po ukazu Vrhovnega štaba NOVJ poslan v Slovenijo, kjer je postal poveljnik [[Dolenjska operativna cona|Dolenjske operativne cone]], junija 1943 pa [[načelnik Glavnega štaba NOV Slovenije]] z činom polkovnika. Dva meseca po prevzemu nove dolžnosti je padel v boju z Italijani med artilerijskim obstreljevanjem ob napadu na sovražnikovo posadko pri Novem mestu dne 31. julija 1943. Že tri mesece po svoji smrti, 25. oktobra 1943, je bil, med prvimi partizanskimi junaki, razglašen za [[narodni heroj|narodnega heroja]]. == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 481. * ZBIRKA NARODNIH HEROJEV JUGOSLAVIJE == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam častnikov NOVJ]] * [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Šaranović, Milovan}} [[Kategorija:Črnogorski partizanski častniki]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Pokopani v grobnici narodnih herojev, Ljubljana]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 50k4oivqs8wyup3u58t9t7v5e9q2z7z 10 258322 6710020 5960572 2026-07-12T08:44:15Z Pinky sl 2932 sl 6710020 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#ifeq:{{{id|{{{ID|}}}}}}| | {{citation error|Opredeliti morate številko <tt>id</tt>|IUCN}} | {{#ifeq:{{{author|{{{assessors}}}}}}| | {{citation error|Opredeliti morate <tt>assessors</tt>|IUCN}} | {{#ifeq:{{{year|{{{assessment_year|}}}}}}| | {{citation error|Opredeliti morate <tt>assessment_year</tt>|IUCN}} | {{#ifeq:{{{title|{{{taxon}}}}}}| | {{citation error|Opredeliti morate <tt>taxon</tt>|IUCN}} | {{#ifeq:{{{version|{{{IUCN_Year|{{{iucn_year|}}}}}}}}}| | {{citation error|Opredeliti morate <tt>version</tt>|IUCN}} | {{navedi splet | url = https://apiv3.iucnredlist.org/api/v3/taxonredirect/{{{id|{{{ID|}}}}}} | last1={{{last1|{{{last|{{{author|{{{assessors|{{{authors|}}}}}}}}}}}}}}} | first1={{{first1|{{{first|}}}}}} | last2={{{last2|}}} | first2={{{first2|}}} | last3={{{last3|}}} | first3={{{first3|}}} | last4={{{last4|}}} | first4={{{first4|}}} | last5={{{last5|}}} | first5={{{first5|}}} | last6={{{last6|}}} | first6={{{first6|}}} | last7={{{last7|}}} | first7={{{first7|}}} | last8={{{last8|}}} | first8={{{first8|}}} | last9={{{last9|}}} | first9={{{first9|}}} | last10={{{last10|}}} | first10={{{first10|}}} | year = {{{year|{{{assessment_year|}}}}}} | title = {{{title|{{{taxon}}}}}} | work =[[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN.]] Verzija {{{version|{{{IUCN_Year|{{{iucn_year|}}}}}}}}} | publisher = [[Svetovna zveza za varstvo narave]] | accessdate = {{{downloaded|{{{accessdate|}}}}}} | archiveurl = {{{archiveurl|}}} | archivedate = {{{archivedate|}}} }}}}}}}}}}}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> rsd2mdcohfsj09589ocedwytr4mxepo 10 268144 6710019 2794463 2026-07-12T08:41:26Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710019 wikitext text/x-wiki <includeonly><span style="font-size:100%" class="error">Napaka: {{{1|napaka se pojavi}}}{{#if:{{{2|}}}|&#32;pri uporabi {{tl|{{{2}}}}}}}</span>{{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{Namespace detect showall |1={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|{{PAGENAME}}]]}} |2={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|τ{{PAGENAME}}]]}} |main=1 |category=2 |file=2 |help=2 |template=2}}}}</includeonly><noinclude>{{Documentation}}</noinclude> ltditd6b6lbp026v7y07nne8wuv9y98 14 268150 6710021 5462845 2026-07-12T08:45:28Z Pinky sl 2932 6710021 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia category|hidden=yes|shortcut=CAT:AWBC}} {{Empty category}} {{Backlog|50}}<!-- This number includes the number of subcategories --> Ta kategorija vsebuje posamezne strani in več podkategorij. Posamezne strani v Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki dodajajo različne predloge za navajanje virov, ki temeljijo na [[Predloga:citat/jedro|citat/jedro]], kadar uporabljajo napačno sintakso (nadaljnje informacije so na voljo na {{Tlx|Napaka pri navajanju}}). Če jih želite popraviti, si oglejte članek in poiščite rdeče besedilo, ki med drugim vključuje fraze, kot so: *<span class="error">Napaka: {{para|archive-date}} zahteva {{para|archive-url}}</span> *<span class="error">Napaka: {{para|archive-url}} zahteva {{para|url}}</span> *<span class="error">Napaka: You must specify |name= pri uporabi {{tl|navedi gnis}}</span> (to lahko storite v večini spletnih brskalnikov z bližnjico CTRL+F). Nato kliknite oznako opombe ("^") , da vidite, katera navedba je napačno navedena in zakaj. Če ste vi tisti urejevalec, ki je uporabil eno od predlog za navajanje in naletel na pokvarjeno navedbo, razmislite o branju dokumentacije ustrezne predloge. Nekatere podkategorije v tej kategoriji polnijo različne predloge za navajanje virov, ki temeljijo na [[Modul:Citation/CS1|Modul:Citation/CS1]]. Pomoč za ta napakovna sporočila je na voljo na strani [[Pomoč:Napake CS1]], z neposrednimi povezavami do ustreznega besedila pomoči, ki so na voljo v samem napakovnem sporočilu v članku. Te kategorije ne smete zamenjevati s kategorijo [[:Category:Articles with broken or outdated citations]], ki se dodaja s predlogo {{Tl|Citations broken}}in označuje težave s pomenom ali ciljem sklica (namesto s tehnično sintakso predloge za navajanje). Strani v to kategorijo ''ne'' dodajajte neposredno. {{Cat see also|Strani z napakami v navajanju}} {{Cat see also|Napake CS1}} Skupno trenutno število člankov v podkategorijah te kategorije je '''{{formatnum: {{#expr:{{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Cite tweet templates with errors |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: arXiv |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: ASIN |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: prezrt chapter |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: datumi |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: DOI |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: neveljavna parametrska vrednost |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: ISSN |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: LCCN |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: message-id |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: OL |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: PMC |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: PMID |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: vancouvrski slog |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave|strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: manjkajoč title |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: translated-title |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Strani z napakami DOI |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Strani z ISBN napakami |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Strani z OL napakami |strani}}|R}}+ {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: URL |strani}}|R}} }}}}''' ({{purge|Posodobi to stran}} za osvežitev tega štetja). To število vključuje nekaj dvojnega štetja, saj se lahko posamezen članek pojavi v več podkategorijah. {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki, ki imajo probleme z viri]] [[Kategorija:Težave s parametri predlog Wikipedije]] [[Kategorija:Čiščenje Wikipedije]] 83o1rq8q7ymwirhi902jzyzx13qqtyy 10 269824 6709795 6709351 2026-07-11T16:12:47Z Pinky sl 2932 /* Knjige */ 6709795 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Vsi parametri== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Izdaja, serija, zvezek==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Trije avtorji, letnik (zvezek) in izdaja. Prisilna uporaba znaka za in (&) pred imenom zadnjega avtorja. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> qaftz5v3su8cfa34lwdrfnab51ca850 6709799 6709795 2026-07-11T16:13:28Z Pinky sl 2932 /* Navedki s sidri */ 6709799 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Vsi parametri== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Izdaja, serija, zvezek==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Trije avtorji, letnik (zvezek) in izdaja. Prisilna uporaba znaka za in (&) pred imenom zadnjega avtorja. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> 6he0gn0eu47p2zkqo7ga75rybqn4eob 0 279994 6709691 5928492 2026-07-11T13:39:46Z Engelbert 76895 pp, zp 6709691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Norman Chambers Rossiter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frederick Norman Chambers Rossiter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1888]], † [[17. november]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rossiter/Frederick_Norman_Chambers/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rossiter, Frederick Norman Chambers}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0gmirm9tv7v7otfg0q0x9xnek6vamo2 0 279995 6709694 5928836 2026-07-11T13:46:47Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6709694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = George Rowland Patrick Roupell | image = <!-- Wikidata --> | caption = | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{GBR}} | branch =[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] | serviceyears =1912–1946 | rank = [[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''George Rowland Patrick Roupell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. april]] [[1892]], † [[4. marec]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roupell/George_Rowland_Patrick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roupell, George Rowland Patrick}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] mp7jyozoofs84t4ran2melh3i2reaqz 6709696 6709694 2026-07-11T13:50:08Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = George Rowland Patrick Roupell | image = <!-- Wikidata --> | caption = | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{GBR}} | branch =[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] | serviceyears =1912–1946 | rank = [[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''George Rowland Patrick Roupell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. april]] [[1892]], † [[4. marec]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roupell/George_Rowland_Patrick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roupell, George Rowland Patrick}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] l0mzucxm5d9kt2rscc9pev4kkzp4cem 0 279996 6709701 5928619 2026-07-11T13:55:14Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6709701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gawaine Basil Rowan-Hamilton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gawaine Basil Rowan-Hamilton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. julij]] [[1884]], † [[17. julij]] [[1947]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rowan-Hamilton/Gawaine_Basil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rowan-Hamilton, Gawaine Basil}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9zrw1k1x1mfb0sfd6o7vvae1s91g87j 0 279997 6709707 6238703 2026-07-11T14:02:01Z Engelbert 76895 pp, zp 6709707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Betram Rowcroft |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1908]]–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Eric Betram Rowcroft''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. januar]] [[1891]], † [[27. december]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rowcroft/Eric_Bertram/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rowcroft, Eric Betram}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] 5jdrvjs94fp7clcrfy5h61775vvhon7 6709709 6709707 2026-07-11T14:03:20Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Betram Rowcroft |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1908]]–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Eric Betram Rowcroft''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. januar]] [[1891]], † [[27. december]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rowcroft/Eric_Bertram/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rowcroft, Eric Betram}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] r39a9a19a9tap2rvqqgwj1f3do5q7y7 0 280003 6709717 5927599 2026-07-11T14:22:09Z Engelbert 76895 pp, zp 6709717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dudley Russell |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1954 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Dudley Russell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. december]] [[1896]], † [[4. februar]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Russell/Dudley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Russell, Dudley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] a804f9dbw96drsiaubj3o6hp9z9q4uk 6709718 6709717 2026-07-11T14:24:06Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dudley Russell |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1954 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Dudley Russell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. december]] [[1896]], † [[4. februar]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Russell/Dudley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Russell, Dudley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] sd1i5xcy1rlotu5tfp5dzot6eaqxvbk 0 280006 6709721 5927057 2026-07-11T14:29:23Z Engelbert 76895 pp 6709721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Edmund Ryan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Edmund Ryan''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1890]], † [[4. december]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Ryan/Charles_Edmund/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ryan, Charles Edmund}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 1hlgrg8yjc3hnvgq9gzawkat8qdwj2z 0 280007 6710012 5927918 2026-07-12T08:23:25Z Engelbert 76895 pp, zp 6710012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Sachs |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Eric Sachs''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. julij]] [[1898]], † [[1. september]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sachs/Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sachs, Eric}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1979]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] m68wdpoahwiw7agqnr5oqf9v8prt6vn 6710013 6710012 2026-07-12T08:26:42Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Sachs |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Eric Sachs''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. julij]] [[1898]], † [[1. september]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sachs/Eric/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sachs, Eric}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 2floy11b9vzih6jbwxyxwfan4i359ak 0 280008 6710015 5939506 2026-07-12T08:34:29Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6710015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Morley Sale |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1955 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter Morley Sale''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1903]], † [[29. avgust]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sale/Walter_Morley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sale, Walter Morley}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1976]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] nkj2zbbz9qa1dq68o419kuprrusof79 6710016 6710015 2026-07-12T08:37:24Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Morley Sale |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1955 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter Morley Sale''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1903]], † [[29. avgust]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sale/Walter_Morley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sale, Walter Morley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda II.]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] nvsyvq2xb9vbzos0m0zbrdwqmqip8os 0 280009 6710024 5926381 2026-07-12T08:50:35Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6710024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Guy Salisbury-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Kraljevi viktorijanski red|GCVO]] |relations=Hilda Violet Helena de Bunsen (''žena''), 1 hčerka |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Arthur Guy Salisbury-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. julij]] [[1896]], † [[1985]], [[Hambledon]], [[Hampshire (grofija)|Hampshire]], [[Anglija]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Salisbury-Jones/Arthur_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Salisbury-Jones, Arthur Guy}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1985]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] h0ozoqqz1cq3h0985gbpouelvmrzv0m 6710027 6710024 2026-07-12T08:53:34Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Guy Salisbury-Jones |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Kraljevi viktorijanski red|GCVO]] |relations=Hilda Violet Helena de Bunsen (''žena''), 1 hčerka |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Arthur Guy Salisbury-Jones''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. julij]] [[1896]], † [[1985]], [[Hambledon]], [[Hampshire (grofija)|Hampshire]], [[Anglija]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Salisbury-Jones/Arthur_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Salisbury-Jones, Arthur Guy}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] cn828v1d0j31ci4dw0zmooln77o7wt4 0 280010 6710059 5931314 2026-07-12T10:45:10Z Engelbert 76895 pp 6710059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph Arthur Salomons |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph Arthur Salomons''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1900]], † [[7. junij]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Salomons/Joseph_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Salomons, Joseph Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qsu7su15z7jar6lxa3v9esi3ya1p1dq 0 280011 6710061 5928317 2026-07-12T10:49:35Z Engelbert 76895 pp, zp 6710061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Rossall Sandford |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis Rossall Sandford''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[1962]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sandford/Francis_Rossall/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sandford, Francis Rossall}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] diri9wgb3xry5apmyenxls0gmvjp4m0 0 280012 6710066 6339751 2026-07-12T10:59:55Z Engelbert 76895 pp, zp 6710066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Grey Sandie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Grey Sandie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1897]], † [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sandie/John_Grey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sandie, John Grey}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lhriimkuf9f23yg1x25fg3yierrm078 6710068 6710066 2026-07-12T11:00:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Grey Sandie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Grey Sandie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1897]], † [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sandie/John_Grey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sandie, John Grey}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] cv0p63xd7s15vod76ywwzfm9labcx94 0 280013 6710069 5932490 2026-07-12T11:08:01Z Engelbert 76895 pp, zp 6710069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Macan Saunders |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Macan Saunders''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. november]] [[1884]], † [[2. april]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Saunders/Macan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Saunders, Macan}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] djxr2l19w1npuzzhsyzvdh144gsraqj 0 280015 6710076 6207819 2026-07-12T11:16:58Z Engelbert 76895 pp, zp 6710076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Arthur Savory |lived= |image= |caption= |nickname=»Reg«, »Reggie« |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald Arthur Savory''', [[Red indijskega imperija|KCIE]], [[Red kopeli|CB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. julij]] [[1894]], † [[14. junij]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Savory/Reginald_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Savory, Reginald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] k0u7b52tchf454royzm1e3fub34a9b6 6710078 6710076 2026-07-12T11:18:57Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Arthur Savory |lived= |image= |caption= |nickname=»Reg«, »Reggie« |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald Arthur Savory''', [[Red indijskega imperija|KCIE]], [[Red kopeli|CB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. julij]] [[1894]], † [[14. junij]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Savory/Reginald_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Savory, Reginald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] 2zlpqa82l462mezmkb5c0jn76mf18hj 4 282723 6709660 6709556 2026-07-11T12:06:45Z Andrejj 94 /* Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic */ np 6709660 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) 7n59wh00tvxq3pgh5lkmhtmw5zvbu9d 0 287107 6709954 6110294 2026-07-11T23:39:25Z ~2026-39166-08 262816 6709954 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Joseph-Eugène Gouraud |nickname= |allegiance=[[Francija]] |branch=[[Francoska armada]] |serviceyears=1890-1937 |rank=[[Armadni general]] |unit= |commands=[[10. pehotna divizija (Francija)|10. pehotna divizija]]<br>[[4. armada (Francija)|4. armada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Francosko-turška vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Joseph-Eugène Gouraud''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. november]] [[1867]], † [[16. september]] [[1946]]. Po vojni je Gouraud med letoma 1919 in 1923 služil kot predstavnik francoske vlade na Bližnjem vzhodu (v Levantu) in kot poveljnik Armade Levanta. Kot poveljnik francoskih sil med francosko-turško vojno v francoski Kilikiji je vodil vzpostavitev francoskih mandatov v Siriji in Libanonu. Po uveljavitvi sporazuma Sykes-Picot iz leta 1916, ki je med Francijo in Veliko Britanijo določil razdelitev zasedenih arabskih ozemelj Osmanskega cesarstva, je Gouraud poveljeval silam, poslanim za izvedbo francoske delitve Levanta. Konec leta 1919 in v začetku leta 1920 so bile Gouraudove enote premaknjene na sever v podporo francoskim silam v francosko-turški vojni. Gouraud je vodil uspešne operacije za obrambo francoskega protektorata pred turškimi nacionalisti v bitkah pri Gaziantepu, Tarsusu in Adani; te so se končale z vojaškim porazom Turkov, ki so nato s podkupovanjem francoske vlade dosegli umik francoskih enot v Sirijo in Iskenderun == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] == Viri == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gouraud/Henri-Joseph-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gouraud, Henri-Joseph-Eugène}} [[Kategorija:Rojeni leta 1867]] [[Kategorija:Umrli leta 1946]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani francosko-turške vojne]] [[Kategorija:Visoki komisarji Francije za Sirijo]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija ina Lazarja]] 5bgzv13jzbt8atvvw4bkj6akjrmpdu0 0 296564 6709785 6701963 2026-07-11T16:03:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Greatest Hits: My Prerogative | Type = greatest | Artist = [[Britney Spears]] | Cover = Britney-Spears-Greatest-Hits-My-Prerogative.jpg | Released = [[1. november]] [[2004]] | Recorded = 1998–2004 | Genre = [[pop glasba|pop]], [[teen pop]], [[dance-pop]]<ref name=allmusic/> | Length = {{Trajanje|m=60|s=7}} (Združene države Amerike)<br /> {{Trajanje|m=67|s=17}} (mednarodno)<br /> {{Trajanje|m=71|s=26}} (Velika Britanija) | Label = [[Jive Records|Jive]] | Producer = | Last album = | This album = '''''Greatest Hits: My Prerogative'''''<br /> (2004) | Next album = ''[[B in the Mix: The Remixes]]''<br /> (2005) | Misc = {{Singli | Name = Greatest Hits: My Prerogative | Type = greatest | single 1 = [[My Prerogative#Verzija Britney Spears|My Prerogative]] | single 1 date = 21. september 2004 | single 2 = [[Do Somethin']] | single 2 date = 14. februar 2005 }} }} '''''Greatest Hits: My Prerogative''''' je prva kompilacija [[Američani|ameriške]] [[pevka|pevke]] [[Britney Spears]], izdana 1. novembra 2004 pri založbi [[Jive Records]]. Kompilacija z njenimi največjimi uspešnicami je izšla z dvema različnima formatoma, s standardno različico in v omejeni izdaji z dodatnim [[Kompaktni disk|CD]]-jem z remiksi. Izdali so tudi [[Greatest Hits: My Prerogative (video)|istoimenski]] [[DVD]] za kompilacijo. Album vključuje tudi tri nove pesmi, verzijo uspešnice [[Bobby Brown|Bobbyja Browna]], »[[My Prerogative]]« ter pesmi »[[Do Somethin']]« in »[[I've Just Begun (Having My Fun)]]«, ki je digitalno izšla avgusta 2004. Glasbeni kritiki so kompilaciji ''Greatest Hits: My Prerogative'' dodelili mešane ocene. Nekateri so menili, da natančno prikaže Britney Spears kot definicijo figure ameriške pop kulture, drugi pa so dejali, da je kompilacija vsebovala premalo gradiva in da je bila izdana prezgodaj. Kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' je debitirala na vrhu [[Irska|irske]] in [[Japonska|japonske glasbene lestvice]] ter enem izmed prvih desetih mest v štirinajstih državah, vključno z [[Avstralija|Avstralijo]], [[Kanada|Kanado]], [[Norveška|Norveško]], [[Švedska|Švedsko]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' je po svetu prodala večk kot 5 milijonov izvodov. Zasedla je prvo mesto na lesticah na [[Finska|Finskem]], Irskem, v [[Italija|Italiji]] in na [[Norveška|Norveškem]] ter eno izmed prvih desetih mest v še štirinajstih drugih državah. Pesem »Do Somethin'« je izšla kot drugi singl s kompilacije in uživala v velikem komercialnem uspehu. == Ozadje == 13. avgusta 2004 je Britney Spears preko založbe [[Jive Records]] oznanila, da bo 16. novembra 2004 izšla njena prva kompilacija z največjimi uspešnicami, naslovljena ''Greatest Hits: My Prerogative''. Naslov so izbrali potem, ko je posnela lastno verzijo singla [[Bobby Brown|Bobbyja Browna]] iz leta 1988, »[[My Prerogative]]«. Različico pesmi Britney Spears je producirala švedska produkcijska skupina Bloodshy & Avant. [[DVD]] [[Greatest Hits: My Prerogative (video)|istega imena]], ki so izdali istega dne, je vključeval videospote za pesmi Britney Spears.<ref name=cover>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml|title=Britney posname lastno verzijo pesmi »My Prerogative« Bobbyja Browna za prihajajoči LP|date=13.8.2004|accessdate=12.5.2010|last=Vineyard|first=Jennifer|work=[[MTV]]|archive-date=2010-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100722110216/http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Britney Spears je pesem »I've Just Begun (Having My Fun)« na začetku nameravala izdati na svojem četrtem [[glasbeni album|glasbenem albumu]] ''[[In the Zone]]'' (2003). Pesem je izšla kot dodatna pesem na evropski različici [[In the Zone (video)|DVD-ja ''In the Zone'']]. V Združenih državah Amerike je bila na voljo [[digitalno]] na različici albuma ''In the Zone'', prodajane v trgovinah [[Wal-Mart]] zaradi ekskluzivne pogodbe med podjetjem Sony Connect in Wal-Martom. Ko je pogodba sredi leta 2004 potekla, je založba Jive Records pesem izdala preko [[iTunes]]a 17. avgusta 2004. Pesem »I've Just Begun (Having My Fun)« je postala sedma najbolje prodajana pesem preko iTunesa in pričela so se ugibanja o tem, ali bo vključena na kompilacijo ''Greatest Hits: My Prerogative''.<ref name=begun>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1490450/20040820/spears_britney.jhtml |title=Pesem, ki je Britney ni izdala na albumu ''In the Zone'', je internetna uspešnica |last=Vineyard |first=Jennifer |date=20.8.2004 |work=MTV |accessdate=9.3.2010 |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210121812/http://www.mtv.com/news/articles/1490450/20040820/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Seznam pesmi s kompilacije so uradno izdali 13. septembra 2004. Kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' je vključevala tri nove pesmi: »My Prerogative«, »I've Just Begun (Having My Fun)« in »Do Somethin'«, vse pa je producirala skupina Bloodshy & Avant.<ref name=tracklistmtv>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1490929/20040913/spears_britney.jhtml |title=Britneyjini oboževalci, zdaj lahko prenehate ugibati — Razkrili so uradni seznam pesmi LP-ja z največjimi uspešnicami |last=Vineyard |first=Jennifer |date=13.9.2004 |work=MTV |accessdate=9.3.2010 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804191531/http://www.mtv.com/news/articles/1490929/20040913/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Omejena izdaja albuma je vključevala tudi dodatni CD z remiksi različnih pesmi Britney Spears drugih glasbenikov ter megamix vseh njenih uspešnic.<ref name=ign/> == Sprejem kritikov == Mary Awosika iz revije ''Sarasota Herald-Tribune'' je pesem »I've Just Begun (Having My Fun)« označila za eno izmed najboljših novih pesmi, k čemur je dodala še: »Ostali del albuma je samo porazen nered, ki nas spominja na čase, ko je Britney Spears kazala velik potencial v popularni kulturi, ko je kot se za multi-milijonarsko glasbenico vladala pop lestvicam. [...] Roko na srce, nihče ne more zanikati, da je Britney Spears posnela kar nekaj enkratnih dance pesmi, vendar v ta album ne bi smeli kar nasuti njenih največjih uspešnic.«<ref name=heraldtribune>{{navedi novice|url=http://news.google.com/newspapers?id=uvAeAAAAIBAJ&sjid=_4MEAAAAIBAJ&pg=4039,1201734|title=Ups! Britney snema ena in iste stvari |date=26.11.2004 |accessdate=12.5.2010 |last=Awosika|first=Mary|work=Sarasota Herald-Tribune |publisher=The New York Times Company |language=en}}</ref> Faridul Anwar Farinordin iz revije ''New Straits Times'' je napisal, da »bodo oboževalci tole zagotovo kupili«, za najboljši pesmi na kompilaciji pa je izbral singla »Oops!... I Did It Again« in »Overprotected«.<ref name=straits>{{navedi novice|url=http://news.google.com/newspapers?id=vywhAAAAIBAJ&sjid=U3oFAAAAIBAJ&pg=5077,5341980|title=Pojte in plešite s Kylie |date=18.12.2004 |accessdate=12.5.2010 |last=Farinordin|first=Faridul Anwar|work=New Straits Times |publisher=New Straits Times Press |language=en}}</ref> Annabel Leathes s spletne strani BBC Online je kompilacijo označila za »kalorično kot [[KFC]]-jevi burgerji v slogu cenene poroke; dvajset pesmi, po katerih si obližemo prste in ki odsevajo njeno pot v pop kulturi, odločenost, da tu tudi ostane.«<ref name=bbc>{{navedi novice|last=Leathes|first=Annabel| title=Ocena kompilacije Britney Spears - ''Greatest Hits: My Prerogative'' |publisher=[[BBC]] | date=13.11.2009 | url=http://www.bbc.co.uk/music/reviews/gzxm | accessdate=20.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Christy Lemire iz revije ''Associated Press'' je menila, da je Britney Spears kompilacijo z največjimi uspešnicami izdala prezgodaj, samo pet let po začetku svoje kariere, za vrhunec kompilacije pa je označila pesmi »I'm a Slave 4 U«, »Toxic« in »Everytime«.<ref name=msnbc>{{navedi novice|url=http://www.msnbc.msn.com/id/6399700/|title=Britneyjine prehitro izdane največje uspešnice |date=9.11.2004 |accessdate=19.3.2010 | last=Lemire|first=Christy|publisher=msnbc.com. NBC Universal / [[Microsoft]] |language=en}}</ref> Andy Petch-Jex s spletne strani MusicOMH je napisal, da so prve štiri pesmi s kompilacije »popolnoma brezvezne, vendar ne gre zanikati, da imajo dober ritem«.<ref name=omh>{{navedi novice |url=http://www.musicomh.com/albums/britney-spears.htm |title=Britney Spears - ''Greatest Hits: My Prerogative'' (Jive) |date=8.11.2004 |accessdate=12.5.2010 |last=Petch-Jex |first=Andy |publisher=MusicOMH. Michael Hubbard |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629103633/http://www.musicomh.com/albums/britney-spears.htm |url-status=dead |language=en}}</ref> Spence D. iz revije ''IGN'' je napisal: »Če Britney Spears s kompilacijo ''Greatest Hits: My Prerogative'' namerava pokazati vse svoje najboljše pesmi, misli, da je sposobna oponašati in posvojiti stile tistih, ki so prišli pred njo z dovolj poleta in navdušenja, da so prepričali mlajše generacije, da je v dobri veri pravo pop razodetje, ni dosegla svojega cilja. [...] To je eden izmed tistih kičastih albumov, ki se mu lahko izogneš samo zato, ker je Britney Spears takšen prevladujoč element pop kulture.«<ref name=ign>{{navedi novice |url=http://music.ign.com/articles/566/566584p3.html |title=Britney Spears - ''Greatest Hits: My Prerogative'' |date=16.11.2004 |accessdate=10.10.2010 |last=D. |first=Spence |publisher=IGN. News Corporation |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622004830/http://music.ign.com/articles/566/566584p3.html |url-status=dead |language=en}}</ref> James Gashinski iz revije ''The Gazette'' je napisal: »Kot kapsula je kompilacija ''My Prerogative'' kar uspešna,« vendar dodal: »Vse pop uspešnice skupaj na tem albumu so skupaj vredne manj kot vsaka posebej.« Razložil je: »Celo če tega kohezivnega albuma ni tako dobro poslušati, album ''My Prerogative'' ustvari portret časa, ko je Britney Spears predstavljala definicijo figure ameriške pop kulture.«<ref name=gazette>{{navedi novice|url=http://www.gazette.uwo.ca/article.cfm?section=Arts&articleID=283|title=Na CD-ju: Britney Spears |date=26.11.2004 |accessdate=12.5.2010 |last=Gashinski|first=James|work=The Gazette |publisher=The University of Western Ontario }} {{ikona en}}</ref> Stephen Thomas Erlewine s spletne strani se je strinjal z Jamesom Gashinskijem, vendar je dodal, da »če kompilacijo primerjamo z albumom ''[[The Immaculate Collection]]'', ki zajema njene single v času, ko je [[Madonna]] predstavila definicijo figure ameriške pop kulture, ne deluje kakor album, vendar je jasno, da nazoren prikaz kulture ni nujno dobra glasba.«<ref name=allmusic>{{AllMusic |class=album |id=r716970 |label=Greatest Hits: My Prerogative |last=Erlewine |first=Stephen T. |accessdate=2010-04-17}}</ref> Ann Powers je za revijo ''Blender'' napisala: »Uspešnice, zbrane v kompilaciji ''My Prerogative'', so skoraj tako lepljive kot sok in skoraj tako lahke kot zrak. Britney Spears se bo zagotovo zapisala v zgodovino, ampak ne zaradi svojih dosežkov, temveč zaradi svetovne norosti.« Pesem »...Baby One More Time« je označila za »pesem, ki je pokazala svojo zapuščino,« ter dodala še: »V manj kot petih minutah ustvari čustveno nevihto, ki je oboje, zelo javna in globoko zasebna. Če bi vsaj še naprej snemala takšne pesmi.«<ref name=blender>{{cite journal|url=|title=Greatest Hits: My Prerogative |work=Blender |publisher=Alpha Media Group|last=Powers|first=Ann|issn=1534-0554 |language=en}}</ref> Kelefa Sanneh iz revije ''[[The New York Times]]'' je napisala: »Ob poslušanju njenih uspešnic, vseh naenkrat, vas morda očara zapeljiva resnost glasbe gdč. Spears: ritem je oster, besedilo napolnjeno z mešanico strahu in kontrole, glas pa proizvede enkratno toploto.«<ref name=nyt>{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E07EEDE123EF935A15752C1A9629C8B63|title=Največje uspešnice, večkrat zastavljena vprašanja in kompilacije; v velikem počitniškem ritmu, od Sinatre do remiksa »Messiah« |date=26.11.2004 |accessdate=12.5.2010 |last=Sanneh|first=Kelefah|work=[[The New York Times]]|publisher=The New York Times Company }} {{ikona en}}</ref> == Dosežki na lestvicah == [[Slika:Do Somethin Circus.jpg|thumb|200px|right|Britney Spears nastopa s pesmijo »Do Somethin'« na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]]]] V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' debitirala na četrtem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] z 255.000 prodanimi izvodi. To je bil njen prvi album, ki ni debitiral na vrhu te lestvice.<ref name=billboard>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1000720814#/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1000720814|title=Eminem prevzame prvo mesto lestvice |date=December 2004 |accessdate=31.5.2010 |last=Reporter|first=Staff|work=Billboard |publisher=Nielsen Company }} {{ikona en}}</ref> Album je decembra 2004 prejel platinasto certifikacijo [[Združenje ameriške glasbene industrije|Združenja ameriške glasbene industrije]] (RIAA) za milijon prodanih izvodov.<ref name="riaa">{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH|title=Baza za iskanje - RIAA - Britney Spears |date=30.5.2010 |publisher=Združenje ameriške glasbene industrije |accessdate=13.1.2010 }} {{ikona en}}</ref> Do 6. oktobra 2010 je kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' v Združenih državah Amerike prodala več kot 1.387.000 kopij izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/66598/week-ending-oct-3-2010-americas-most-popular-inmate |title=Konec tedna 3. oktobra 2010: Ameriški najpopularenejši zapornik |first=Paul |last=Grein |work=Yahoo! Music |date=6.10.2010 |accessdate=1.4.2011 }} {{ikona en}}</ref> Septembra 2010 se je po izidu epizode serije ''[[Glee]]'', naslovljene kot »Britney/Brittany«, posvečene Britney Spears, prodaja albuma povečala za 413%,<ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/hot-business-glee-75593?page=3|title=Ekskluzivno: Znotraj vročega posla serije ''Glee'' |last=Halperin|first=Shirtey|work=The Hollywood Reporter |date=25.1.2011 |accessdate=25.1.2011 }} {{ikona en}}</ref> zaradi česar je kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' pristala na triinštiridesetem mestu lestvice ''Billboard'' Catalog Albums.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/album/britney-spears/greatest-hits-my-prerogative/656700|title=''Greatest Hits: My Prerogative'' - Britney Spears - Zgodovina dosežkov na lestvici |work=Billboard |date=16.10.2010 |accessdate=8.3.2011 |language=en}}</ref> Na [[Kanada|kanadski lestvici]] je kompilacija debitirala na tretjem mestu in nazadnje prejela zlato certifikacijo s strani organizacije Canadian Recording Industry Association (CRIA) za 50.000 prodanih izvodov.<ref name=criasales>{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php?page=2&wclause=WHERE+artist_name+like+%27%25britney%25%27+ORDER+BY+cert_date%2C+cert_award+&rcnt=37&csearch=0&nextprev=1|title=CRIA&nbsp;— Zlate & platinaste certifikacije Britney Spears |publisher=Canadian Recording Industry Association |accessdate=10.2.2010 }} {{ikona en}}</ref> Na [[Avstralija|avstralski]] in [[Nova Zelandija|novozelandski lestvici]] je kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' debitirala na četrtem in sedemnajstem mestu.<ref name=ultratop/> Album je prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association (ARIA) za 140.000 prodanih kopij.<ref name=ariacertification>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2005.htm|title=Lestvice ARIA &nbsp;— Dodatki – Albumi leta 2005 |publisher=Australian Recording Industry Association |accessdate=10.10.2010 |language=en}}</ref> Na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] glasbeni lestvici je kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' debitirala na drugem mestu, takoj za [[Eminem]]ovim albumom ''[[Encore]]'', s prodajo 115.341 izvodov v prvem tednu.<ref name=uk>{{navedi splet|title=Eminem na britanski glasbeni lestvici prehiti Britney Spears |work=Billboard |publisher=Nielsen Company| date=10.10.2004 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1000719393#/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1000719393 | accessdate=10.10.2010 |language=en}}</ref> Kompilacija je debitirala na tretjem mestu [[Evropa|evropske lestvice]].<ref name=eue>{{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20041220-0000/ISSUE769.pdf|title=Evropke glasbene lestvice - Konec tedna 22. novembra 2004|publisher=gov.au|accessdate=10.10.2010|archive-date=2015-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20151212203527/http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20041220-0000/ISSUE769.pdf|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Kompilacija ''Greatest Hits: My Prerogative'' je debitirala tudi na drugem mestu [[Valonija|valonske]], [[Finska|finske]] in [[Danska|danske]], četrtem mestu [[Norveška|norveške]] in [[Avstrija|avstrijske]] ter na enem izmed prvih desetih mest [[Flandrija|flandrske]], [[Češka|češke]], [[italija]]nske, [[Portugalska|portugalske]] in [[Nizozemska|nizozemske glasbene lestvice]].<ref name=ultratop>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/en/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Greatest+Hits%3A+My+Prerogative&cat=a| title=Britney Spears - ''Greatest Hits: My Prerogative'' | publisher=Ultratop 50. Hung Medien| accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> V [[Hong Kong]]u so jo nagradili z nagrado zlati disk, ki jo vsako leto podelijo desetim najbolje prodajanim tujim albumom tistega leta.<ref name=hong>{{navedi splet |url=http://www.ifpihk.org/www_1/go19e.php |title=Najbolje prodajani albumi v Hong Kongu leta 2005 |publisher=International Federation of the Phonographic Industry |accessdate=3.2.2011 |archive-date=2012-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120702224754/http://www.ifpihk.org/www_1/go19e.php |url-status=dead |language=en}}</ref> ''Greatest Hits: My Prerogative'' je po svetu prodala pet milijonov kopij izvodov.<ref>{{navedi splet |title=Informacije o življenjepisu in karieri Britney Spears |work=Britney.com |publisher=Jive Records |url=http://www.britney.com/us/biography |accessdate=10.10.2010 |archive-date=2015-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150414060036/http://www.britney.com/us/biography |url-status=dead |language=en}}</ref> == Singli == Pesem »[[My Prerogative#Verzija Britney Spears|My Prerogative]]« je izšla kot prvi singl s kompilacije. [[premiera (dogodek)|Premierno]] naj bi se predvajala 14. septembra 2004 na radijskih postajah,<ref name=press>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml?headlines=true |title=Britney posname lastno verzijo pesmi »My Prerogative« Bobbyja Browna za prihajajoči LP |date=13.8.2004 |accessdate=14.3.2010 |last=Vineyard |first=Jennifer |work=MTV |language=en |archive-date=2008-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080116202042/http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml?headlines=true |url-status=dead }}</ref> vendar jo je podjetje Real Tapemasters Inc. izdalo že 10. septembra tistega leta na CD-ju ''The Future of R&B''.<ref name=mixtape>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1490900/20040910/spears_britney.jhtml |title=Britneyjina verzija pesmi »My Prerogative« izide — Na CD-ju |date=10.9.2004 |accessdate=14.3.2010 |last=Reid |first=Shaheem |work=MTV |language=en |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210124401/http://www.mtv.com/news/articles/1490900/20040910/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}</ref> Ta različica pesmi se je glasbeno razlikovala od originala, saj so jo priredili tako, da je govorila o takratnem odnosu Britney Spears do medijev.<ref name=press/> Glasbeni kritiki so ji dodelili v glavnem negativne ocene,<ref name=allmusic/><ref name=ign/> vendar je singl po svetu požel velik uspeh, saj je pristal na vrhu glasbenih lestvic v državah, kot so [[Finska]], [[Irska]], [[Italija]] in [[Norveška]] ter zasedel eno izmed prvih desetih mest na lestvicah v še štirinajstih državah.<ref name=ultratopmp>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=My+Prerogative&cat=s|title=Britney Spears - »My Prerogative« (pesem) |year=2004|publisher=Ultratop. Hung Medien|accessdate=10.3.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref name=achartsmp>{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/1813|title=Britney Spears - »My Prerogative« |year=2004|work=|publisher=acharts.us|accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> Na [[Združene države Amerike|ameriških lestvicah]] je singl zasedel dvaindvajseto mesto na lestvici ''Billboard'' Top 40 Tracks in štiriintrideseto mesto na lestvici ''Billboard'' Top 40 Mainstream.<ref>{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p320976|pure_url=yes}}|title=allmusic ((( Britney Spears > Lestvice & nagrade > ''Billboardovi'' singli ))) |publisher=Allmusic. Rovi Corporation|accessdate=19.3.2010 |language=en}}</ref> Čeprav niso nameravali izdati več singlov, je Britney Spears želela posneti videospot za pesem »[[Do Somethin']]« in založbo tako prepričala, da so kot singl izdali tudi to pesem. Pesem je kot singl vsepovsod, razen na [[Nizozemska|Nizozemskem]], izšla 14. februarja 2005.<ref name=monalisa>{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.co.uk/article/ds18727.html |title=Britney: »Mona Lisa« je moj alter ego |date=25.1.2005 |accessdate=10.10.2010 |last=Wilkes |first=Neil |publisher=Digital Spy. Hachette Filipacchi UK |archive-date=2005-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050206231458/http://www.digitalspy.co.uk/article/ds18727.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Glasbeni kritiki so pesmi »Do Somethin'« dodelili v glavnem pozitivne ocene,<ref name=allmusic/><ref name=blender/> kasneje pa je zasedla eno izmed prvih desetih mest na lestvicah v državah, kot so [[Avstralija]], [[Danska]], [[Švedska]] in Velika Britanija.<ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/772|title=Britney Spears – »Do Somethin'« – Glasbene lestvice |year=2005|accessdate=2010-03-21|publisher=acharts.us }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/uk_singles_top_75/2005/10|title=Britanska glasbena lestvica s singli |date=7.3.2005 |accessdate=21.3.2010 |publisher=The Official Charts Company }} {{ikona en}}</ref> Čeprav pesem ni izšla v Združenih državah Amerike, se je uvrstila na veliko ''Billboardovih'' lestvic zaradi uspešne digitalne prodaje; med drugim je zasedla stoto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]].<ref name=bbcharts>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/britney-spears/do-somethin/5672145|title=»Do Somethin'« – Britney Spears |date=|work=Billboard|publisher=Nielsen Company|accessdate=10.10.2010 |language=en}}</ref> Videospot za pesem sta režirala [[Billie Woodruff]] in Britney Spears, ki je v njem zaigrala svoj alter ego, »Mono Liso«. Bila je tudi stilistka in koreografinja videospota.<ref name=monalisa/> == Seznam pesmi == {{Track listing | extra_column = Producent(i) | title1 = [[My Prerogative#Verzija Britney Spears|My Prerogative]] | writer1 = [[Bobby Brown]], Gene Griffin, Teddy Riley | extra1 = Bloodshy & Avant | length1 = 3:33 | title2 = [[Toxic (pesem)|Toxic]] | writer2 = Christian Karlsson, Pontus Winnberg, Cathy Dennis, Henrik Jonback | extra2 = Bloodshy & Avant | length2 = 3:19 | title3 = [[I'm a Slave 4 U]] | writer3 = Chad Hugo, [[Pharrell Williams]] | extra3 = The Neptunes | length3 = 3:25 | title4 = [[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]] | writer4 = [[Max Martin]], [[Rami Yacoub|Rami]] | extra4 = Max Martin, Rami | length4 = 3:33 | title5 = [[Me Against the Music]] | note5 = skupaj z [[Madonna|Madonno]] | writer5 = [[Britney Spears]], Madonna, Christopher Stewart, Penelope Magnet, Thabiso Nikhereanye, Terius Nash, Gary O'Brien | extra5 = Trixster, Penelope Magnet | length5 = 3:45 | title6 = [[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]] | writer6 = Martin, Rami | extra6 = Max Martin, Rami | length6 = 3:26 | title7 = [[Everytime]] | writer7 = Spears, Annette Stamatelatos | extra7 = Guy Sigsworth | length7 = 3:51 | title8 = [[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]] | writer8 = Martin | extra8 = Max Martin, Rami | length8 = 3:32 | title9 = [[(You Drive Me) Crazy]] | note9 = remiks The Stop! | writer9 = Jörgen Elofsson, Per Magnusson, David Kreuger, Martin | extra9 = Max Martin, Rami | length9 = 3:18 | title10 = [[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]] | note10 = Co-Edov remiks, skupaj s [[Pharrell Williams|Pharrellom Williamsom]] | writer10 = Hugo, Williams | extra10 = The Neptunes | length10 = 3:47 | title11 = [[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]] | writer11 = Elofson | extra11 = Per Magnusson, David Kreuger, Jörgen Elofsson (co.) | length11 = 4:05 | title12 = [[Overprotected]] | note12 = na ameriški izdaji je namesto te pesmi Darkchildov remiks | writer12 = Martin, Rami | extra12 = Max Martin, Rami | length12 = 3:20 | title13 = [[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]] | writer13 = Martin, Rami, Alexander Kronlund | extra13 = Max Martin, Rami | length13 = 3:26 | title14 = [[Outrageous]] | writer14 = [[R. Kelly]] | extra14 = R. Kelly | length14 = 3:27 | title15 = [[Don't Let Me Be the Last to Know]] | note15 = samo na britanski in japonski izdaji | writer15 = Robert Lange, Keith Scott, [[Shania Twain]] | extra15 = Robert Lange | length15 = 3:51 | title16 = [[Born to Make You Happy]] | note16 = ni vključeno na ameriško izdajo | writer16 = Andreas Carlsson, Kristian Lundin | extra16 = Kristian Lundin | length16 = 4:04 | title17 = [[I Love Rock 'n' Roll#Verzija Britney Spears|I Love Rock 'n' Roll]] | note17 = ni vključeno na ameriško izdajo | writer17 = Alan Merrill, Jake Hooker | extra17 = Darkchild | length17 = 3:08 | title18 = [[I'm Not a Girl, Not Yet a Woman]] | writer18 = Martin, Rami, Dido | extra18 = Max Martin, Rami | length18 = 3:51 | title19 = [[I've Just Begun (Having My Fun)]] | writer19 = Spears, Michelle Bell, Karlsson, Winnberg, Jonback | extra19 = Bloodshy & Avant | length19 = 3:23 | title20 = [[Do Somethin']] | writer20 = Karlsson, Winnberg, Jonback, Angela Hunte | extra20 = Bloodshy & Avant | length20 = 3:22 }} {{Track listing | collapsed = yes | headline = Omejena izdaja z dodatnimi remiksi | title1 = Toxic | note1 = remiks Armanda Van Heldena | length1 = 9:33 | title2 = Everytime | note2 = Valentinov remiks | length2 = 3:26 | title3 = Breathe on Me | note3 = remiks Jacquesa Luja Conta | length3 = 8:08 | title4 = Outrageous | note4 = Junkie XL-ov plesni remiks | length4 = 2:56 | title5 = Stronger | note5 = vokalni remiks Miguel »Migsa« – ni na ameriški verziji | length5 = 6:31 | title6 = I'm a Slave 4 U | note6 = Thunderpussov klubski remiks – ni na ameriški verziji | length6 = 8:46 | title7 = Chris Cox Megamix | note7 = remiks Chrisa Coxa | length7 = 4:57 }} == Ostali ustvarjalci == Ustvarjalci kompilacije ''Greatest Hits: My Prerogative'' navedeni po podatkih na spletni strani Allmusic.<ref name=allmusiccredits>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-my-prerogative-r745885/credits |title=''Greatest Hits: My Prerogative'' – Ustvarjalci |work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation |accessdate=17. julij 2011 }} {{ikona en}}</ref> {{col-begin}} {{col-2}} * John Amatiello – Audio produkcija * J.D. Andrew – Audio produkcija * Avant – Audio produkcija * Steve Bearsley – Audio produkcija * Michelle Bell – Skladateljica * Bloodshy – Audio produkcija * Bobby Brown – Skladatelj * Andreas Carlsson – Skladatelj * Cory Churko – Audio produkcija * Kevin Churko – Audio produkcija * Andrew Coleman – Audio produkcija * Tom Coyne – Audio produkcija * Cathy Dennis – Skladateljica * Dido – Skladatelj * Jörgen Elofsson – Audio produkcija, skladatelj * Niklas Flyckt – Mešanje * Andy Gallas – Audio produkcija * Abel Garibaldi – Audio produkcija * Brian Garten – Audio produkcija * Stephen George – Audio produkcija * Serban Ghenea – Mešanje * Brad Gilderman – Audio produkcija * Nigel Green – Mešanje * Gene Griffin – Skladatelj * Robert Haggart – Audio produkcija * John Hanes – Audio produkcija * Chaz Harper – Audio produkcija * Jake Hooker – Skladatelj * Jean-Marie Horvat – Mešanje * Chad Hugo – Skladatelj * Rodney Jerkins – Audio produkcija * Henrik Jonback – Skladatelj * R. Kelly – Audio produkcija, skladatelj, mešanje * Alexander Kronlund – Skladatelj * David Krueger – Audio produkcija, skladatelj * Robert John Mutt Lange – Audio produkcija, skladatelj * Tobias Lehmann – Audio produkcija {{col-2}} * Uwe Lietzow – Audio produkcija * Kristian Lundin – Skladatelj * Steve Lunt – Audio produkcija * Madonna – Skladatelj * Penelope Magnet – Audio produkcija, skladateljica * Per Magnusson – Audio produkcija, skladatelj * Fabian Marasciullo – Audio produkcija * Max Martin – Audio produkcija, skladatelj, mešanje * Charles McCrorey – Audio produkcija * Sean McGhee – Audio produkcija, mešanje * Ian Mereness – Audio produkcija * Per Merguson – Audio produkcija * Alan Merrill – Skladatelj * Richard Meyer – Audio produkcija * Jason Mlodzinski – Audio produkcija * The Neptunes – Audio produkcija, mešanje * Jonas Ostman – Audio produkcija * Rami – Audio Production, skladatelj, mešanje * Teddy Riley – Skladatelj * Tim Roberts – Audio produkcija * Keith Scott – Skladatelj * Guy Sigsworth – Audio produkcija * Tom Soares – Audio produkcija * Britney Spears – Skladateljica * Mark »Spike« Stent – Audio produkcija, mešanje * Christopher »Tricky« Stewart – Skladatelj * Rich Tapper – Audio produkcija * Brian Thomas – Audio produkcija * David Treahearn – Audio produkcija * Chris Trevett – Audio produkcija * Trixter – Audio produkcija * Michael Tucker – Audio produkcija * Shania Twain – Skladateljica * Seth Waldman – Audio produkcija * Pharrell Williams – Skladatelj * Petter Winnberg – Skladatelj {{col-end}} == Dosežki in certifikacije == === Dosežki === {| class="wikitable sortable" !Lestvica (2004) !Dosežek |- |[[Avstralija]] (ARIA)<ref name=ultratop/> |align="center"|4 |- |[[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 40)<ref name=ultratop/> |align="center"|4 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref name=ultratop/> |align="center"|5 |- |Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref name=ultratop/> |align="center"|2 |- |- |align="left"|[[Kanada]] (Canadian Albums Chart)<ref name=bbcharts/> |align="center"|3 |- |[[Češka]] (International Federation of the Phonographic Industry)<ref name=ultratop/> |align="center"|6 |- |[[Danska]] (Tracklisten)<ref name=ultratop/> |align="center"|2 |- |[[Nizozemska]] (Dutch Top 40)<ref name=ultratop/> | align="center"|7 |- |[[Evropa]] (European Top 100 Albums)<ref name=eue/> |align="center"|3 |- |[[Finska]] (YLE)<ref name=ultratop/> | align="center"|2 |- |[[Francija]] (SNEP)<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-257573.xml?cid=308093|title=Francoska glasbena lestvica z albumi|accessdate=2010-10-10|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}</ref> | align="center"|1 |- |[[Irska]] (IRMA)<ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/ireland_albums_top_75/2004/46|title=Irska glasbena lestvica z albumi |accessdate=10.10.2010 |publisher=Irish Recorded Music Association }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|1 |- |[[Madžarska]] (Mahasz)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=archivum|title=Uradna madžarska glasbena lestvica z albumi |publisher=Mahasz |language=hu |accessdate=10.10.2010 }}</ref> | align="center"|8 |- |[[Italija]] (FIMI)<ref name=ultratop/> | align="center"|7 |- |[[Japonska]] (Oricon)<ref>{{navedi splet |url=http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/160 |title=Japonska glasbena lestvica z albumi |publisher=Oricon |language=ja |accessdate=10.10.2010 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720020427/http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/160 |url-status=dead }}</ref> | align="center"|1 |- |[[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref name=ultratop/> | align="center"|17 |- |[[Norveška]] (VG-lista)<ref name=ultratop/> |align="center"|4 |- |[[Portugalska]] (Associação Fonográfica Portuguesa)<ref name=ultratop/> |align="center"|5 |- |[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref name=ultratop/> |align="center"|14 |- |[[Švica]] (Media Control Charts)<ref name=ultratop/> |align="center"|6 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Albums Chart)<ref name=uk/> | align="center"|2 |- |Združene države Amerike ([[Billboard 200|''Billboard'' 200]])<ref name=billboard/> |align="center"|4 |- |} {{col-2}} === Certifikacije === {| class="wikitable" border="1" |- !Država !Certifikacije |- |[[Argentina]] |Zlata<ref name="capifcerti">{{navedi splet |url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=britney+spears&album=my+prerogative&LanDesde_MM=0&LanDesde_AA=0&LanHasta_MM=0&LanHasta_AA=0&Galardon=O&Tipo=1&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP |title=CAPIF - Representando a la Industria Argentina de la Música |publisher=Argentine Chamber of Phonograms and Videograms Producers |language=es |accessdate=10.10.2010 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Avstralija]] |2x Platinasta<ref name=ariacertification/> |- |[[Avstrija]] |Zlata<ref>{{navedi splet |url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatinP |title=IFPI Austria - Verband der Österreichischen Musikwirtschaft |publisher=International Federation of the Phonographic Industry |accessdate=10.10.2010 |archive-date=2011-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706093107/http://www.ifpi.at/?section=goldplatinP |url-status=dead }} {{ikona de}}</ref> |- |[[Belgija]] |Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/en/certifications.asp?year=2004|title=Zlate in platinaste certifikacije - Albumi - 2004 |publisher=Ultratop. Hung Medien|accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |- |[[Kanada]] |Zlata<ref name=criasales/> |- |[[Danska]] |Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifpi.dk/index.php?pk_menu=50|title=Guld og platin 2004 |accessdate=26.2.2011 |language=da |publisher=International Federation of the Phonographic Industry }}</ref> |- |[[Evropa]] |Platinasta<ref>{{navedi splet |url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20041208.html |title=IFPI-jeve platinaste certifikacije leta 2005 - Q4 2004 |accessdate=10.10.2010 |publisher=International Federation of the Phonographic Industry |archive-date=2012-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222024750/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20041208.html |url-status=dead |language=en}}</ref> |- |[[Finska]] |Platinasta<ref>{{navedi splet |url=http://www.ifpi.fi/tilastot/artistit/britney+spears |title=Suomen virallinen lista – Artistit |publisher=International Federation of the Phonographic Industry |language=fi |accessdate=10.10.2010 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326093333/http://www.ifpi.fi/tilastot/artistit/britney+spears |url-status=dead }}</ref> |- |[[Francija]] |2× Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/Certif_Album.php|title=InfoDisc : Les Certifications (Albums) du SNEP (Bilan par Artiste) |publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|language=fr |accessdate=26.2.2011 }}</ref> |- |[[Hong Kong]] |Zlata<ref name="hong"/> |- |[[Madžarska]] |Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.mahasz.hu/?menu=arany_es_platinalemezek&menu2=kereso|title= Keresés album címe szerint |publisher=Mahasz. Magyar Hanglemezkiadók Szövetsége |accessdate=26.2.2011 |language=hu }}</ref> |- |[[Japonska]] |3x Platinasta<ref>{{navedi splet | title=ゴールド等認定作品一覧　2005年3月 | url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200503.html | publisher=RIAJ | language=ja | date=10.4.2005 | accessdate=12.11.2010 | archive-date=2005-04-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20050429065821/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200503.html | url-status=dead }}</ref> |- |[[Norveška]] |Zlata<ref>{{navedi splet |url=http://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm |title=IFPI Norsk platebransje |publisher=International Federation of the Phonographic Industry |language=no |accessdate=26.2.2011 |archive-date=2023-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601164217/https://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm |url-status=dead }}</ref> |- |[[Švica]] |Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/awards.asp?year=2004|title=Švicarske certifikacije leta 2004 |publisher=International Federation of the Phonographic Industry|accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |- |- |[[Združene države Amerike]] |Platinasta<ref name="riaa"/> |- |} === Dosežki ob koncu leta === {| class="wikitable sortable" |- !Lestvica (2004) !Dosežek |- |Avstralija<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-albums-2004.htm|title=Lestvice ARIA - Lestvice ob koncu leta - 100 najboljših albumov 2004 |publisher=Australian Recording Industry Association |accessdate=26.2.2011 }} {{ikona en}}</ref> | align="center"|47 |- |Belgija (Flandrija)<ref name="ultrayear">{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=2004&cat=a|title=Rapports Annuel 2004 |publisher=Ultratop|accessdate=26.2.2011 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|28 |- |Madžarska<ref>{{navedi splet|url=http://www.mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=eves_osszesitett_listak&id=album_db&ev=2004|title=Összesített album- és válogatáslemez-lista |language=hu |publisher=Mahasz|accessdate=26.2.2011 }}</ref> |align="center"|65 |- |Velika Britanija<ref name="ukyearend">{{navedi splet|url=http://www.ukchartsplus.co.uk/ChartsPlusYE2004.pdf|title=Britanska lestvica ob koncu leta 2004 |publisher=The Official Charts Company. Chartplus.co.uk|pages=3|accessdate=26.2.2011 |format=PDF }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|25 |- |} === Ostali pomembnejši dosežki === {{col-end}} {{start box}} {{succession box | before = ''[[Sol-fa (album)|Sol-fa]]'' od Asian Kung-Fu Generation | title = Prvo mesto na [[Japonska|japonski glasbeni lestvici]] | years = 15. november 2004 | after = ''[[5x5 The Best Selection of 2002–2004]]'' od [[Arashi]]ja }} {{end box}} == Literatura == {{sklici}} == Viri == * [https://www.discogs.com/Britney-Spears-Greatest-Hits-My-Prerogative/master/29740 Greatest Hits: My Prerogative] (Discogs) {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Britney Spears]] [[Kategorija:Albumi leta 2004]] cc7tescn7kapymqobh7q7i6tf8tn9iu 0 296609 6709786 6603951 2026-07-11T16:03:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709786 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Greatest Hits: My Prerogative | Type = video | Artist = [[Britney Spears]] | Cover = Britney-Spears-Greatest-Hits-My-Prerogative-DVD.jpg | Cover size = | Released = [[9. november]] [[2004]] | Recorded = 1998–2004 | Genre = [[Pop glasba|Pop]], [[teen pop]], [[dance-pop]] | Length = 105 minut | Label = [[Jive Records|Jive]] | Last album = ''[[In the Zone (video)|In the Zone]]''<br /> (2003) | This album = '''''Greatest Hits: My Prerogative'''''<br /> (2004) | Next album = ''[[Britney & Kevin: Chaotic]]''<br /> (2005) | Misc = }} '''''Greatest Hits: My Prerogative''''' je video kompilacija [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]]. [[DVD]] je založba [[Jive Records]] izdala [[9. november|9. novembra]] [[2004]] kot dodatek h kompilaciji z največjimi uspešnicami [[Greatest Hits: My Prerogative|istega imena]]. DVD je vseboval vse videospote Britney Spears za [[singl]]e, izdane med letoma 1998 in 2004, vključno z neizdanim materialom za videospot pesmi »[[Outrageous]]«. Vključuje tudi alternativne verzije videospotov in neizdane fotomontaže. DVD-ju so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene, ki so hvalili njegovo avdio ter slikovno kvaliteto in menili, da DVD Britney Spears zares prikaže kot odlično izvajalko. DVD ''Greatest Hits: My Prerogative'' je debitiral na vrhu lestvice najbolje prodajanih DVD-jev v [[Avstralija|Avstraliji]], na drugem mestu lestvice na [[Madžarska|Madžarskem]] in deveto mesto lestvice v [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Prejel je tudi dvakratno platinasto certifikacijo v državah, kot so [[Argentina]], Avstralija in Združene države Amerike. == Ozadje == 13. avgusta 2004 je Britney Spears preko svoje založbe [[Jive Records]] oznanila, da bo 16. novembra tistega leta izdala svojo prvo kompilacijo z največjimi uspešnicami, naslovljeno ''Greatest Hits: My Prerogative''. DVD z videospoti za pesmi Britney Spears naj bi izdali istega dne.<ref name=cover>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml |title=Britney posname lastno verzijo pesmi »My Prerogative« Bobbyja Browna za prihajajoči LP |date=13.8.2004 |accessdate=10.10.2010 |last=Vineyard |first=Jennifer |work=MTV |language=en |archive-date=2010-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100722110216/http://www.mtv.com/news/articles/1490190/20040813/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}</ref> DVD so sestavljali štiri dneve, saj so morali skombinirati še vso neurejeno in neizdano gradivo, inštrumentacijo in alternativne videospote. DVD vključuje dve različni verziji - prvi vključuje vse videospote Britney Spears do datuma izida DVD-ja, vključno z neizdanim gradivom za videospot pesmi »[[Outrageous]]«, drugi pa prej neizdane alternativne verzije videospotov za pesmi »[[…Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, »[[(You Drive Me) Crazy]]«, »[[Oops!...I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]«, »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]«, »[[Don't Let Me Be the Last to Know]]«, »[[I'm a Slave 4 U]]«, »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«, »[[Everytime]]« in »[[My Prerogative#Verzija Britney Spears|My Prerogative]]«, poleg tega pa še alternativne verzije novih vokalnih remixov za pesmi »(You Drive Me) Crazy« in »I'm a Slave 4 U« ter [[karaoke]] verzija pesmi »Toxic« ter skrite fotomontaže tretje alternativne verzije pesmi »My Prerogative«. Kasneje so izid za DVD prestavili [[9. november|9. novembra]] [[2004]].<ref name=dvd>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1493176/20041027/spears_britney.jhtml?popThis=popFlipMedia%281493160,1665209%29 |title=Britneyjin DVD ima alternativne verzije njenih videospotov in več kože - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcihV |date=27.10.2004 |accessdate=10.10.2010 |last=Vineyard |first=Jennifer |work=MTV |language=en |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010000000/http://www.mtv.com/news/articles/1493176/20041027/spears_britney.jhtml?popThis=popFlipMedia%281493160,1665209%29 |url-status=dead }}</ref> == Sprejem == === Kritični sprejem === James Griffiths iz časopisa ''[[The Guardian]]'' je komentiral: »Kraljico popa so zapakirali v tako bleščečo škatlo, da lahko v njej vidiš svoj obraz. Britney Spears je lastno različico pesmi opisala kot 'ultimaten singl za video album' in že po ogledu 20 promocijskih posnetkov temu težko oporekamo. [...] Ob kameri neizprosno zaupa sami sebi, kompulzivno se pretega sredi posebnih učinkov, Britney pa je postala [[MTV]]-jev človeški DVD.« Pohvalil je tudi inovativni dvojni različici DVD-ja, vendar je dodal, da »na splošno ni preveč impresiven« in da »moraš biti zelo spreten s tehniko, da sploh kaj najdeš.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2005/feb/04/dvdreviews.shopping2|title=DVD: Britney Spears - ''Greatest Hits: My Prerogative'' |date=4.2.2005 |accessdate=10.10.2010 |last=Griffiths|first=James|work=The Guardian |publisher=Guardian Media Group |language=en}}</ref> Novinar revije ''Music Week'' je dejal: »DVD verzija Britneyjinih visokoletečih uspešnic bo izzvala ploske in žvižge. Promovira jo dvajset posnetkov, vsi pa imajo najvišjo možno kvaliteto zvoka in slike.«<ref>{{navedi novice |url=http://goliath.ecnext.com/coms2/gi_0199-3494634/Britney-Spears-Greatest-Hits-My.html |title=Britney Spears: ''Greatest Hits: My Prerogative'' |date=27.11.2004 |accessdate=10.10.2010 |work=Music Week |archive-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615060702/http://goliath.ecnext.com/coms2/gi_0199-3494634/Britney-Spears-Greatest-Hits-My.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Spletna stran Allmusic je DVD-ju dodelila štiri zvezdice od petih.<ref>{{navedi splet|url={{Allmusic|class=album|id=r716964|pure_url=yes}} |title=allmusic ((( Greatest Hits: My Prerogative [Video] > Predogled )))|publisher=Allmusic. Rovi Corporation |year=2004 |accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> === Dosežki na lestvicah === DVD je 4. decembra 2004 debitiral na devetem mestu ''Billboardove'' lestvice najbolje prodajanih DVD-jev.<ref name=mv>{{cite journal|url=http://books.google.com/books?hl=es&as_pt=MAGAZINES&id=TRMEAAAAMBAJ&q=top+music+#v=onepage&q=greatest%20hits%20my%20prerogative&f=false|title=Lestvica ''Billboard'' Top Music Videos |date=11.12.2009 |accessdate=21.7.2010 |work=Billboard |publisher=Nielsen Business Media, Inc|volume=116|number=49|issn=0006-2510 |language=en}}</ref> Na lestvici je DVD ostal še dvaindvajset tednov.<ref>{{cite journal|url=http://books.google.com/books?id=BBUEAAAAMBAJ&pg=PA37&dq=Greatest+Hits:+My+Prerogative+DVD&hl=es&ei=kG6yTMSzDcH88AbTvuGmCQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCsQ6AEwAA#v=onepage&q=Greatest%20Hits%3A%20My%20Prerogative%20DVD&f=false|title=''Billboard'' Top Music Videos |date=23.4.2005 |accessdate=10.10.2010 |volume=117|issue=17|issn=0006-2510|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc. }} {{ikona en}}</ref> 15. decembra 2004 je DVD prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA) za 200.000 prodanih kopij.<ref name=riaa>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=3&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=prerogative&artist=britney%20spears&format=&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=&before=&startMonth=1&endMonth=1&startYear=1958&endYear=2007&sort=Artist&perPage=25 |title=Britney Spears – Zlate & Platinaste – ''Greatest Hits: My Prerogative'' |publisher=Recording Industry Association of America |date=13.11.2008 |accessdate=21.7.2010 }} {{ikona en}}</ref> 22. novembra 2004 je DVD debitiral na vrhu [[Avstralija|avstralske lestvice najbolje prodajanih DVD-jev]], kjer je nadomestil DVD ''[[Hell Freezes Over]]'' [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Eagles (glasbena skupina)|Eagles]].<ref name=aria>{{navedi splet |url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20041220-0000/ISSUE769.pdf |title=Avstralska lestvica najbolje prodajanih DVD-jev |date=22.11.2004 |publisher=Australian Recording Industry Association. Pandora.nla |pages=22 |accessdate=10.10.2010 |format=PDF |archive-date=2015-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151212203527/http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20041220-0000/ISSUE769.pdf |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kasneje je DVD prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association (ARIA) za 30.000 prodanih izvodov.<ref name=ariacerti>{{navedi splet|url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-dvd-2004.htm|title=Lestvice ARIA - Dodatki - DVD-ji leta 2004 |publisher=Australian Recording Industry Association. aria.com.au |accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> DVD je zasedel tudi dvaintrideseto mesto na lestvici najbolje prodajanih DVD-jev v Avstraliji ob koncu leta 2005.<ref>{{navedi splet|url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-dvd-chart-2005.htm|title=Lestvice ARIA - Lestvice ob koncu leta - Lestvica DVD-jev leta 2005 |publisher=Australian Recording Industry Association. aria.com.au |accessdate=10.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> DVD je 8. novembra 2004 debitiral na drugem mestu [[Madžarska|madžarske lestvice najbolje prodajanih DVD-jev]].<ref name="hun">{{navedi splet|url=http://mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=archivum&lista=dvd&ev=2004&het=46&submit_=Keres%E9s|title=DVD Top 20 lista – Archivum 2009/39|date=8.11.2004 |publisher=Mahasz Magyar Hanglemezkiadók Szövetsége |language=hu |accessdate=10.10.2010 }}</ref> 1. decembra 2004 je DVD ''Greatest Hits: My Prerogative'' prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Argentine Chamber of Phonograms and Videograms Producers (CAPIF) za 60.000 prodanih izvodov v [[Argentina|Argentini]].<ref name="capif">{{navedi splet |url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=Britney&album=Greatest+Hits&LanDesde_MM=0&LanDesde_AA=0&LanHasta_MM=0&LanHasta_AA=0&Galardon=O&Tipo=0&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP |title=Britney Spears – Discos de Oro y Platino |date=1.12.2004 |accessdate=10.10.2010 |language=es |publisher=Argentine Chamber of Phonograms and Videograms Producers }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 9. maja 2005 je DVD za 10.000 prodanih kopij v [[Mehika|Mehiki]] prejel zlato certifikacijo s strani organizacije Asociación Mexicana de Productores de Fonogramas y Videogramas (AMPROFON).<ref name=mex/> DVD ''Greatest Hits: My Prerogative'' je prejel tudi platinasto certifikacijo za 15.000 prodanih izvodov v [[Francija|Franciji]].<ref name="france">{{navedi splet |url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2004&type=17 |title=Certifications Video Double Platine – année 2004 |date=8.12.2004 |accessdate=25.3.2011 |publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique |archive-date=2014-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504021601/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2004&type=17 |url-status=dead |language=fr}}</ref> == Seznam pesmi == {{Track listing | extra_column = Režiser(ji) | title1 = [[My Prerogative#Verzija Britney Spears|My Prerogative]] | writer1 = [[Bobby Brown]], Gene Griffin, Teddy Riley | extra1 = Jake Nava | length1 = 3:49 | title2 = [[Outrageous]] | writer2 = R. Kelly | extra2 = Dave Meyers | length2 = 0:43 | title3 = [[Everytime]] | writer3 = Britney Spears, Annette Artani | extra3 = David LaChapelle | length3 = 4:03 | title4 = [[Toxic (pesem)|Toxic]] | writer4 = Christian Karlsson, Pontus Winnberg, Cathy Dennis, Henrik Jonback | extra4 = Joseph Kahn | length4 = 3:34 | title5 = [[Me Against the Music]] | writer5 = Britney Spears, [[Madonna]], Christopher Stewart, Penelope Magnet, Thabiso Nikhereanye, Terius Nash, Gary O'Brien | extra5 = Paul Hunter | length5 = 4:01 | title6 = [[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]] | writer6 = [[Pharrell Williams]], Chad Hugo | extra6 = Dave Meyers | length6 = 3:35 | title7 = [[I Love Rock 'n' Roll#Verzija Britney Spears|I Love Rock 'n' Roll]] | writer7 = Alan Merrill, Jake Hooker | extra7 = [[Chris Applebaum]] | length7 = 3:10 | title8 = [[I'm Not a Girl, Not Yet a Woman]] | writer8 = Max Martin, Rami Yacoub, [[Dido (pevec)|Dido]] | extra8 = [[Wayne Isham]] | length8 = 3:49 | title9 = [[Overprotected#Darkchildov remix|Overprotected]] | note9 = Darkchildov remix | writer9 = Max Martin, Rami Yacoub | length9 = 3:36 | extra9 = Chris Applebaum | title10 = [[Overprotected]] | writer10 = Max Martin, Rami Yacoub | length10 = 3:53 | extra10 = Billie Woodruff | title11 = [[I'm a Slave 4 U]] | writer11 = Pharrell Williams, Chad Hugo | extra11 = Francis Lawrence | length11 = 3:22 | title12 = [[Don't Let Me Be the Last to Know]] | writer12 = Robert Lange, Keith Scott, [[Shania Twain]] | extra12 = Herb Ritts | length12 = 3:56 | title13 = [[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]] | writer13 = Max Martin, Rami Yacoub | length13 = 3:40 | extra13 = Joseph Kahn | title14 = [[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]] | writer14 = Max Martin, Rami Yacoub, Alexander Kronlud | length14 = 4:07 | extra14 = Dave Meyers | title15 = [[Oops!...I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]] | writer15 = Max Martin, Rami Yacoub | length15 = 4:11 | extra15 = Nigel Dick | title16 = [[From the Bottom of My Broken Heart]] | writer16 = Eric Foster White | length16 = 4:34 | extra16 = Gregory Dark | title17 = [[Born to Make You Happy]] | writer17 = Andreas Carlsson, Kristian Lundin | length17 = 3:34 | extra17 = Billie Woodruff | title18 = [[(You Drive Me) Crazy]] | writer18 = Max Martin, Rami Yacoub | length18 = 3:17 | extra18 = Nigel Dick | title19 = [[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]] | writer19 = Jörgen Elofson | length19 = 3:51 | extra19 = Nigel Dick | title20 = [[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]] | writer20 = Max Martin | length20 = 3:56 | extra20 = Nigel Dick }} {{hidden | headercss = background: #ccccff; font-size: 100%; width: 65%; | contentcss = text-align: left | header = Alternativni videospoti | content = # »My Prerogative« # »Outrageous« # »Everytime« # »Toxic« # »I'm a Slave 4 U« # »Don't Let Me Be the Last to Know« # »Stronger« # »Oops!...I Did It Again« # »(You Drive Me) Crazy« # »...Baby One More Time« }} == Dosežki in certifikacije == === Dosežki === {| class="wikitable sortable" |- ! Lestvica (2004) ! Dosežek |- | [[Avstralija]] (ARIA)<ref name=aria/> | align="center"|1 |- | [[Madžarska]] (Mahasz)<ref name="hun"/> | align="center"|2 |- | [[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet|url=http://www.sverigetopplistan.se/|title=Veckolista DVD Album - Vecka 47, 19 November 2004 |publisher=Sverigetopplistan. GLF |accessdate=22.4.2011 |language=sv }}</ref> | align="center"|3 |- | [[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Top Music Videos)<ref name=mv/> | align="center"|9 |- |} {{col-2}} === Certifikacije === {| class="wikitable" |- ! Država ! Certifikacija |- | [[Argentina]] | 2× Platinasta<ref name="capif"/> |- | [[Avstralija]] | 2× Platinasta<ref name=ariacerti/> |- |- | [[Francija]] | Platinasta<ref name="france"/> |- | [[Mehika]] | Zlata<ref name=mex>{{navedi splet |url=http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=britney+spears&titulo=&disquera=&certificacion=todas&anio=todos&categoria=todas&Submitted=Buscar&item=menuCert&contenido=buscar |title=Certifikacije |date=9.5.2005 |accessdate=10.10.2010 |language=es |publisher=Asociación Mexicana de Productores de Fonogramas y Videogramas |archive-date=2014-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227215636/http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=britney+spears&titulo=&disquera=&certificacion=todas&anio=todos&categoria=todas&Submitted=Buscar&item=menuCert&contenido=buscar |url-status=dead }}</ref> |- | [[Združene države Amerike]] | 2× Platinasta<ref name=riaa/> |- |} {{col-end}} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{amg movie|britney-spears-greatest-hits-my-prerogative-315554}} * {{imdb title|0480109}} * {{rotten-tomatoes|id=britney-spears-greatest-hits-my-prerogative}} {{Britney Spears}} {{DEFAULTSORT:Greatest Hits: My Prerogative (Video)}} [[Kategorija:Video albumi Britney Spears]] 04py4iz82610bi8l2rqnmbhg79fh14y 0 299759 6709908 6433797 2026-07-11T20:05:24Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki 6709908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji| |name=Maria Rain |name_local=Žihpolje |image_coa = Wappen at maria-rain.png |state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |district = Celovec-dežela |elevation = 552 |postal_code = 9161 |area_code =04227 |licence = KL |||mayor = Franz Ragger ||party = SPÖ |website = [http://www.maria-rain.gv.at|http://www.maria-rain.gv.at] }} [[slika:Maria Rain 2008 0809 Kirche.JPG|thumb|Cerkev v Žihpoljah, v ozadju [[Karavanke]]]] [[slika:Maria Rain 2008 0812.JPG|thumb|Žihpolje]] [[slika:Maria Rain Pfarrkirche 26062007 04.jpg|thumb|Župnijska cerkev v Žihpoljah]] [[slika:Maria Rain Pfarrkirche Innenraum 26062007 71.jpg|thumb|Notranjost župnijske cerkve]] [[slika:Maria Rain Goeltschach Pfarrkirche und Pfarrhof 03062008 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev in farovž na Golšovem]] [[slika:Maria Rain Strantschitschach Prettner Kreuz 09102007 02.jpg|thumb|Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah]] [[slika:Maria Rain Kaiserhuette 11102007 41.jpg|thumb|Stara cesarska uta - do leta 2009]] [[slika:Maria Rain Kaiserhüttenweg Kaiserhütte neu 17112009 61.jpg|thumb|Nova cesarska uta - od leta 2009]] [[slika:Guntschacher Au mit Glainach 26062007 01.jpg|thumb|Loka v Humčah z [[Drava|Dravo]] in z Glinjami v ozadju]] [[slika:Maria Rain Guntschacher Kirche 26062007 31.jpg|thumb|Cerkev Sv. Lenarta v Humčah]] [[slika:Maria Rain Stemeritsch 09102007 01.jpg|thumb|Smeriče]] '''Žihpolje''' ([[nemščina|nem.]]: ''Maria Rain'') je občina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj === Žihpolje so v [[Rož]]u, osem kilometrov južno od glavnega mesta [[Celovec]] med obronki [[Gure|Gur]] in [[Drava|Dravo]], ki je tu zajezena v Boroveljskem jezu. === Struktura občine === Občina Žihpolje je sestavljena iz 3 katastrskih občin (z nemško ustreznico)<ref name="Zdovc">Zdovc, Paul (2010) ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana.</ref>: Žihpolje (''Maria Rain''), Golšovo (''Göltschach'') in Dolča vas (''Toppelsdorf '') Občina Žihpolje je sestavljena iz 17 krajev in zaselkov (z nemško ustreznico<ref>Paul Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten'' (Herausgegeben von: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. {{ISSN|0560-2920}}.</ref>) (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001): {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dolča vas (''Toppelsdorf'') (92) * Gargorica (''Angersbichl'') (142) * [[Golšovo]] (''Göltschach'') (177) * Imov (''Haimach '') (40) * Ingarje (''Angern'') (33) * Nadrom (''Nadram'') (24) * Smeriče (''Stemeritsch'') (26) * Spodnje Dole (''Untertöllern'') (109) * Spodnje Humče (''Unterguntschach'') (12) * Strančiče (''Strantschitschach'') (29) | width="25%" valign="top" | * Ščedem (''Tschedram'') (205) * Šenturh (''St. Ulrich'') (114) * Vršta vas (''Ehrensdorf'') (80) * Zabrda (''Saberda'') (34) * Zgornje Dole (''Obertöllern'') (16) * Zgornje Humče (''Oberguntschach'') (25) * Žihpolje (''Maria Rain'') (862) |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Žihpolje |Sever = [[Celovec]] |Severovzhod = [[Žrelec]] |Vzhod = [[Žrelec]] |Jugovzhod = |Jug = [[Borovlje]] |Jugozahod = [[Borovlje]] |Zahod = [[Kotmara vas]] |Severozahod = [[Celovec]] }} == Zgodovina == Listina iz leta 927 omenjena cerkev "Maria ad Dravum" (Marija pri Dravi), ki jo je pustil zgraditi salzburški škof, Današnji kraj se prvič omenja v listini iz leta 1313. S prihodom karantanskih Slovanov in tvorbe [[Karantanija|Karantanije]] se Žihpolje uvrščajo v širšo slovensko kulturno zgodovino vse do danes. Do prve svetovne vojne je bila občina še skoraj da povsem, če ne povsem slovenska, tako da je bila vključena v cono A za časa pripav na plebiscit leta 1920. Občina je pripadala do leta 1848 gospodi na Homburku. Velik zemljiški lastnik je bil [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v [[Vetrinj]]u, ki je tudi spodbujalo marijino božjo pot in ki je oskrbovalo do svoje razpustitve v okivru [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih ]] reform leta 1786 tudi domačo cerkev. Cerkev z dvema stolpoma, ki je v osnovi pozno gotska iz 15. stoletja je tudi simbol božje poti. Vetrinjski menihi so pregradili med letoma 1700 in 1729 cerkev v baročnem slogu. Leta 1850 so tvorile tri katastrske občine Dolča vas, Ščedem in Golšovo današnj občino, ki je prvotno bila poimenovana po vasi Dolča vas. Leta 1895 je bila občina preimenovana po kraju Žihpolje, saj je vseveč postala tudi turistično zanimiva. Na griču v bližini božje poti je bila zgrajena leta 1907 tako imenovana cesarska uta s pogledom proti jugu kot zaklon za cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]], da bi lahko sledil vojaški vaji v [[Rož]]u. == Prebivalstvo == Po popisu prebivalstva iz leta 2001 imajo Žihpolje 2.020 prebivalcev, 96,1 % ima avstrijsko državljanstvo. Po lastnih podatkih je 3,9 % pripadnikov [[Koroški Slovenci|slovenske]] narodne skupnosti. 76,6 % je rimokatoliške veroizpovedi, 5,0 % je evangeličanov, 1,1 % je muslimanov. Brez veroizpovedi je 12,8 % prebivalcev. == Slovensko narečje == Slovensko narečje v občini Žihpolje v celoti pripada [[rožansko narečje|rožanskemu narečju]], katero je del širše [[koroška narečna skupina|koroške narečne skupine]]. == Slovenske / dvojezične fare in podružniške cerkve == Sledeče fare/župnije in podružnice so dvojezične v okviru katoliškega dekanata Borovlje: župnijska cerkev Žihpolje in podružnica Št. Urh ter župnijska cerkev Golšovo in podružnica Spodnje Humče.<ref>glej seznam župnij v dekanatu Borovlje:http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Ferlach/Borovlje</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == V občini je dolgo v 20. stoletje prevladovalo kmetijstvo. V zadnjih desetletjih pa so Žihpolje postale zanimive kot bivališče za dnevne migrante, ki se vozijo na delo predvsem v [[Celovec]]. Poleg kmetijstva in gozdarstva je pomemben tudi turizem. Skozi občino vodi pot čez [[Ljubelj]], ki povezuje Ljubljansko kotlino in Slovenijo ter [[Rož]] in [[Borovlje ]] s [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]] in s [[Celovec|Celovcem]]. Deželna cesta tudi vodi iz Žihpolj do [[Žrelec|Žrelca]]. V žihpoljah je tudi želežniška postaja (nekoč z znamenitim dvojezičnim napisom). == Kultura in znamenitosti == === Cesarska uta === V čast cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franz Joseph I.]] je bila zgrajena na griču nad Žihpoljami t. i. cesarska uta s čudovitim pogledom na [[Rož]] in na [[Karavanke]] in sicer ob vojaških vajah leta 1907. Leta 2009 je bila uta temeljito obnovljena. === Skala sv. Eme === Ob občinski cesti med Imovom in Humčem, neposredno na južnem robu [[Gure|Gur]] je t. i. skala sv. Eme. Na tem mestu naj bi se bila ustavila [[Sveta Ema Krška]] med potovanjem na svoja posestva na Južnem Štajerskem v današnji Sloveniji. === Kmečki muzej Zabrda === Domačin in kmet Janez Lušovnik (umrl je leta 2010) je zbiral kmečke stroje in orodje in s tem ustvarjal muzej posebne vrste na svoji domačiji v Zabrdu. === Humški log === Humški log se nahaja med Zgornjimi in Spodnjimi Humčami ob južnem bregu Drave. Log je posledica izgradnje hidroelektrarne leta 1981. Postavljen je pod posebno zaščito, zlasti med obdobjem 1. januarja do 31. julija vsakega leta. === Gure in naravni spomenik Večni dež === Gure se raztezajo v vzhodno-zahodni smeri severno od Drave in [[Rož]]a in južno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] in od [[Celovško polje|Celovškega polja]] oz med [[Grabštanj]]om in [[Vrba na Koroškem|Vrbo]] ob Jezeru. Večji del tvori t. i. Gurski konglomerat. Tipične so visoke stene na robu, ki deloma celo tvorijo votline. Med Žihpoljami in Aninim mostom med [[Galicija|Galicijo]] in [[Grabštanj]]em je nahajališče številnih orhidej in bukovih in mešanih gozdov. Številni izvori so tvorili posebne vrste lehnjaka in sipine, med njimi tudi naravni spomenik imenovan ''Večni dež'' pri Žihpoljah. == Sklici == <references /> == Literatura == * Hannes Kastrun: ''„Maria Rain - Im Wandel der Zeit“''; 1. Auflage 2000, Eigenverlag des Autors, Copyright Hannes Kastrun 2000; ISBN 3-9501362-1-5 == Zunanje povezave == {{commons|Maria Rain}} * [http://www.maria-rain.gv.at/ www.maria-rain.gv.at] spletni portal občine. {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] 81l8ndqycvarf50zxdt1nahn0raldy7 0 301209 6709832 6113301 2026-07-11T17:20:16Z MaksiKavsek 244409 dp 6709832 wikitext text/x-wiki '''Pavšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ana Pavšek]], [[Slikar|slikarka]] * [[Igor Pavšek]], arhitekt * [[Josip Pavšek]] (1861–1907), igralec in operni pevec * [[Jurij Pavšek]] (1784–1853), cenzor, duhovnik, kanonik, knjižničar, učitelj * [[Lea Pavšek]] Pompe (*1937), arhitektka *[[Miha Pavšek]] (*1965), geograf *[[Zala Pavšek]], arhitektka ("Hiškarija") == Glej tudi == * [[Priimek|priimke]] [[Pavšič]], [[Pavšer]] in [[Pavček]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cgv0mfvpa9gv1u4pz0hp1lf0zxqpjdv 0 304559 6709835 6617341 2026-07-11T17:40:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=13. januar 2026}} '''Helena Hren Vencelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Mikrobiologija|mikrobiologinja]] in [[političarka]], * [[13. april]] [[1939]], † [[13. januar]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=V spomin Helena Hren - Vencelj|url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1301|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Helena Hren Vencelj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-helena-hren-vencelj|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl}}</ref> Kot poslanka [[SLS+SKD]] je bila izvoljena v [[2. državni zbor Republike Slovenije]] in bila tudi njegova podpredsednica. == Nagrade == Leta 1986 je s soavtorji prejela [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za oploditev jajčnih celic in vitro in prenos zarodka <ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref>. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Viri == {{sklici}} {{2DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hren Vencelj, Helena}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] bfqt81rtqzt9p14ras3gqona1opwxmn 0 305627 6709884 6533580 2026-07-11T19:43:35Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6709884 wikitext text/x-wiki '''Rojc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 914 oseb. 1.januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa jih je bilo s priimkom Rojc 861. Ta priimek je bil po pogostnosti na 219. mestu.<ref>{{cite web|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl#/names?lastname=Rojc|title=Imena in rojstni dnevi|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2025|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Rojc]] (1949—2022), pianist, glasbeni pedagog, skladatelj, muzikolog, publicist, raziskovalec (Trst) * [[Anton Rojc]] (1820—1876), pravnik in strokovni pisec (umrl v Zagrebu) * [[Tone Rojc]] (1940-2020), duhovnik, kanonik in generalni vikar Beograjske nadškofije * [[Boštjan Rojc]], saksofonist * [[Branko Rojc]] (*1941), geodet, kartograf * [[Davorin Rojc]] (*1947), slikar * [[Emil Rojc]] (*1940), sociolog in politolog; šolski politik in zadnji direktor politične šole J. B. Tita v Kumrovcu *[[Emil Rojc, župan|Emil Rojc]] (*1958), župan Ilirske Bistrice *[[Franc Rojc]] - Jurko (1924—2022), prvoborec * [[Jasmina Rojc]], slikarka, risarka * [[Katarina Rojc]], kaligrafka * [[Matej Rojc]] (*1993), košarkar * [[Mateja Rojc]] (*1977), umetnica * [[Metka Rojc]] (*1939), oblikovalka zvoka, radijska režiserka * [[Milan Rojc]] (1855—1946), odvetnik in politik (minister) slov. rodu na Hrvaškem  * [[Natalija Rojc Črnčec]] (*1972), slikarka, likovna pedagoginja * [[Tatjana Rojc]] (*1961), literarna zgodovinarka, pesnica, pisateljica, publicistka, pevka (v Italiji) * [[Tone (Anton) Rojc]], slikar * [[Tonja Rojc Ponebšek]] (1903—1990), igralka * [[Uroš Rojc]], fotograf * [[Vida Rojc|Vida (s. Justina) Rojc]] (1922—2014), redovnica, zdravnica * [[Vinko Rojc]] (1935—2015), glasbeni snemalec, producent == Glej tudi == * priimek [[Rojec]], [[Rojic]], [[Rojs]], [[Rojko]], [[Rojina]], [[Roje (priimek)]] == Sklici == {{sklici}} == Znani tuji nosilci priimka == * [[Milan Rojc]] (1855—1946), hrvaški pravnik in politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rojc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jz8qhimci4kbymaezltba70z261jmqf 6709886 6709884 2026-07-11T19:44:14Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6709886 wikitext text/x-wiki '''Rojc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 914 oseb. 1.januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa jih je bilo s priimkom Rojc 861. Ta priimek je bil po pogostnosti na 219. mestu.<ref>{{cite web|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl#/names?lastname=Rojc|title=Imena in rojstni dnevi|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2025|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Rojc]] (1949—2022), pianist, glasbeni pedagog, skladatelj, muzikolog, publicist, raziskovalec (Trst) * [[Anton Rojc]] (1820—1876), pravnik in strokovni pisec (umrl v Zagrebu) * [[Tone Rojc]] (1940-2020), duhovnik, kanonik in generalni vikar Beograjske nadškofije * [[Boštjan Rojc]], saksofonist * [[Branko Rojc]] (*1941), geodet, kartograf * [[Davorin Rojc]] (*1947), slikar * [[Emil Rojc]] (*1940), sociolog in politolog; šolski politik in zadnji direktor politične šole J. B. Tita v Kumrovcu *[[Emil Rojc, župan|Emil Rojc]] (*1958), župan Ilirske Bistrice *[[Franc Rojc]] - Jurko (1924—2022), prvoborec * [[Jasmina Rojc]], slikarka, risarka * [[Katarina Rojc]], kaligrafka * [[Matej Rojc]] (*1993), košarkar * [[Mateja Rojc]] (*1977), umetnica * [[Metka Rojc]] (*1939), oblikovalka zvoka, radijska režiserka * [[Milan Rojc]] (1855—1946), odvetnik in politik (minister) slov. rodu na Hrvaškem  * [[Natalija Rojc Črnčec]] (*1972), slikarka, likovna pedagoginja * [[Tatjana Rojc]] (*1961), literarna zgodovinarka, pesnica, pisateljica, publicistka, pevka (v Italiji) * [[Tone (Anton) Rojc]], slikar * [[Tonja Rojc Ponebšek]] (1903—1990), igralka * [[Uroš Rojc]], fotograf * [[Vida Rojc|Vida (s. Justina) Rojc]] (1922—2014), redovnica, zdravnica * [[Vinko Rojc]] (1935—2015), glasbeni snemalec, producent == Znani tuji nosilci priimka == * [[Milan Rojc]] (1855—1946), hrvaški pravnik in politik == Glej tudi == * priimke [[Rojec]], [[Rojic]], [[Rojs]], [[Rojko]], [[Rojina]], [[Roje (priimek)]] == Sklici == {{sklici}} * == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rojc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mw1suhd9l7l9d4c0clfguwy6y97wfjp 0 327022 6709882 6520702 2026-07-11T19:42:24Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi priimke */ 6709882 wikitext text/x-wiki '''Smole''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albin Smole]] (1883—1968), pravnik (oče Janka in Jožeta Smoleta) * [[Andrej Smole]] (1800—1840), trgovec, zbiratelj in zapisovalec slovenskih pesmi, Prešernov prijatelj * [[Anže Smole]], biolog, biomedicinec, imunolog * [[Avgust Smole]] (1893—?), puškar * [[Barica Smole]] (*1948), pisateljica, literarna urednica * [[Brane Smolej|Brane Smole]], arhitekt * [[Branka Smole]] (*1962), novinarka, gledališčnica (Jesenice) * [[Dominik Smole]] (1929—1992), dramatik, dramaturg, gledališčnik * [[Emil Smole]] (1927—1982), umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[France Smole|Franc Smole]] (*1956), elektronik, univ. profesor * Franc Smole, psiholog, dr. * [[France (Franjo) Smole]] (1909—1996), slikar samouk *[[Ivan Smole]] (*1935), gozdar, fitocenolog * [[Janko Smole]] (1921—2010), gospodarstvenik, bančnik in politik * [[Jože Smole]] (1927—1996), novinar in politik * [[Jože Smole (*1955),|Jože Smole]] (*1955), tekstilni tehnolog, gospodarstvenik, menedžer * [[Jože Smole (kolesar)|Jože Smole]] (*1965), kolesar * [[Jožef Smole]] (1701—?), šolnik * [[Julija Smole]] (1930—2018), agronomka, sadjarka, univ. profesorica * [[Jurij Smole]] (*1965), kipar, tehnolog (ALU) * [[Maja Smole]] (*1968), otroška pisateljica * [[Majda Smole]] (1919—1989), zgodovinarka in arhivarka * [[Majda Sfiligoj-Smole]] (*1952), tekstilna tehnologinja, univ. profesorica * [[Marko Smole]] (1964—2024), podjetnik, pesnik, etnolog; konzul ... * [[Matic Smole]] (*1992), športnik * [[Simon Smole]], filozof, literat... * [[Sonja Smole Možina]] (*1963), mikrobiologinja, živilska tehnologinja, prof. BF * [[Janja Smole Cvelbar|Tanja Smole Cvelbar]] (*1949), kiparka * [[Vera Smole]] (*1960), jezikoslovka dialektologinja, univ. profesorica * [[Viktor Smole]] (1842—1885), mecen == Glej tudi priimke == * [[Smola]], [[Smolej]], [[Smolle]], [[Smolič]], [[Smolik]], [[Smolar]], [[Smolnikar]], [[Smolinsky]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Smole}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 94g94m2hc61uqh0ut143789l4fpw7o0 0 327423 6709983 6625144 2026-07-12T07:07:44Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709983 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | playername = Haris Vučkić | height = 190 cm | position = [[Vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Domžale]] | years1 = 2008–2009 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 5 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2017 | clubs2 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] | caps2 = 7 | goals2 = 0 | years3 = 2012 | clubs3 = → [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]] (pos.) | caps3 = 5 | goals3 = 1 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = → [[Rotherham United F.C.|Rotherham United]] (pos.) | caps4 = 22 | goals4 = 4 | years5 = 2015 | clubs5 = → [[Rangers F.C.|Rangers]] (pos.) | caps5 = 15 | goals5 = 8 | years6 = 2015–2016 | clubs6 = → [[Wigan Athletic F.C.|Wigan Athletic]] (pos.) | caps6 = 15 | goals6 = 2 | years7 = 2016–2017 | clubs7 = → [[Bradford City A.F.C.|Bradford City]] (pos.) | caps7 = 10 | goals7 = 1 | years8 = 2017–2020 | clubs8 = [[FC Twente|Twente]] | caps8 = 44 | goals8 = 15 | years9 = 2020–2022 | clubs9 = [[Real Zaragoza|Zaragoza]] | caps9 = 17 | goals9 = 0 | years10 = 2021–2022 | clubs10 = → [[HNK Rijeka|Rijeka]] (pos.) | caps10 = 27 | goals10 = 9 | years11 = 2022 | clubs11 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps11 = 10 | goals11 = 3 | years12 = 2023–2024 | clubs12 = [[Buriram United F.C.|Buriram United]] | caps12 = 11 | goals12 = 3 | years13 = 2024–2026 | clubs13 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps13 = 32 | goals13 = 8 | years14 = 2026 | clubs14 = [[Al Hamriyah Club|Al Hamriyah]] | caps14 = | goals14 = |nationalyears1 = 2006–2007 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1= 2 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2008 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2007–2009 |nationalteam3 = Slovenija do 17 let |nationalcaps3 = 16 |nationalgoals3 = 6 |nationalyears4 = 2009 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2011 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2010–2014 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 16 |nationalgoals6 = 4 |nationalyears7 = 2012–2021 |nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps7 = 12 |nationalgoals7 = 5 }} '''Haris Vučkić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1992]], [[Ljubljana]]. Vučkić je v mladinski karieri igral za klub [[NK Domžale]], za katerega je igral tudi med letoma 2008 in 2009 v [[Slovenska nogometna liga|slovenski članski ligi]]. Nekaj mesecev pred svojim šestnajstim rojstnim dnevoma, 25. maja 2008, je debitiral v slovenski prvi ligi kot zamenjava v zaključku tekme proti [[NK Celje]].<ref>{{navedi novice |title=Zapisnik: Domžale – Celje |url=http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=3988 |publisher=PrvaLiga.si |date=24. maj 2008 |accessdate=26. avgust 2009 }}</ref> Ker je bil po pravilih [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]] premlad za nastop v prvi ligi, je bil klub denarno kaznovan.<ref>{{navedi novice |title=Zapisnik obravnave disciplinskega sodnika NZS |url=http://www.nzs.si/resources/files/doc/dokumenti/disciplinski_zapisniki/zapisnik%2017_08%20obravnave%20DS%20NZS_ii.pdf |publisher=FA of Slovenia |date=11. junij 2008 |accessdate=26. avgust 2009}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Zalar prijavil Domžale |url=http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&i=673 |publisher=Ekipa |date=3. junij 2008 |accessdate=26. avgust 2009 }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Klarič kaznoval Domžale |url=http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&i=783 |publisher=Ekipa |date=11. junij 2008 |accessdate=26. avgust 2009 }}</ref> Od sezone 2008/09 je član angleškega kluba [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]. Za Newcastle je debitiral 26. avgusta 2009, ko je vstopil v igro v zaključku tekme ligaškega pokala proti [[Huddersfield Town F.C.|Huddersfield Townu]], igral je na levem krilu. Pet dni za tem je Vučkić vstopil v igro na tekmi angleške druge lige kot zamenjava za napadalca [[Nile Ranger|Nila Rangerja]] ob zmagi 1:0 proti [[Leicester City]]ju, kar je bila zanj prva ligaška tekma za klub.<ref>{{navedi novice |title= Newcastle 4–3 Huddersfield |url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/league_cup/8214969.stm|publisher=BBC|date=26. avgust 2009 |accessdate=26. avgust 2009|language=en}}</ref> V [[Premier League]] je kot najmlajši slovenski nogometaš debitiral 28. avgusta 2011 proti [[Fulham F.C.|Fulhamu]], ko je v igro vstopil v 78-i minuti,<ref>{{navedi novice |title=Newcastle 2-1 Fulham|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/eng_prem/14606026.stm|publisher=BBC Sport|date=28. avgust 2011|accessdate=28. avgust 2011|language=en}}</ref> toda sedem minut za tem je bil zamenjan zaradi poškodbe prsta.<ref>{{navedi novice |title=Sunday Best|url=http://www.nufc.com|publisher=NUFC.com|date=28. avgusta 2011|accessdate=28. avgusta 2011|language=en}}</ref> Za Slovenijo je zaigral v reprezentancah do 15, 16, 17, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca|članski reprezentanci]]. Tudi njegov brat [[Alen Vučkić|Alen]] je bil nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Vučkić, Haris}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Cardiff Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Rotherham Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Rangersov]] [[Kategorija:Nogometaši Wigan Athletica]] [[Kategorija:Nogometaši Bradford Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Twenteja]] [[Kategorija:Nogometaši Real Zaragoze]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši Buriram Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Al Hamriyah Cluba]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] 0a834l261vp58d19wgl975mvp0ouvom 0 336210 6710052 6706349 2026-07-12T10:29:45Z Gledalec 242658 /* Ugrabitelji */ pp np 6710052 wikitext text/x-wiki [[Slika:UA93 path.svg|sličica|Pot leta 93.]] '''Let 93 United Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala [[Boeing 757|Boeing 757-222]] družbe [[United Airlines]], ki so ga [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] ugrabili terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]]. Med napadom potnikov in posadke, ki so hoteli spet prevzeti nadzor nad letalom, je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksvilla v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], pri tem pa je umrlo vseh 44 ljudi na krovu, vključno s štirimi ugrabitelji, ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča Newark v New Jerseyju in je bilo namenjeno v San Francisco. 46 minut po vzletu so ugrabitelji vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota ter prevzeli nadzor nad letalom. Eden od ugrabiteljev in izkušen arabski pilot [[Ziad Jarrah]] je prevzel nadzor nad letalom, obrnil letalo nazaj proti vzhodni obali ter ga preusmeril v Hišo Ameriškega Kongresa v Washingtonu. [[Slika:N591UA.jpg|sličica|Letalo N591UA, vpleteno v napade, fotografirano tri dni pred ugrabitvijo.]] Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter jim povedali informacije o ugrabitvi. Prijatelji in družine so jim povedali za napad na dvojčka [[World Trade Center|WTC-ja]] in na [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Veliko potnikov je nato poskušalo ugrabiteljem prevzeti nadzor nad letalom. Med napadom je letalo strmoglavilo na polje blizu Shanksville blizu indijskega jezera in približno 210 km od Hiše Ameriškega Kongresa. Nekaj ljudi je pričalo o strmoglavljenju, v eni uri pa so se že razširile novice o nesreči. Izmed štirih ugrabljenih letal 11. septembra (druga tri so bila: [[Let 11 American Airlines|American 11]], [[Let 175 United Airlines|United 175]] in [[Let 77 American Airlines|American 77]]), United 93 edino ni doseglo svojega predvidenega cilja. Na mestu strmoglavljenja so bili kmalu po napadih postavljeni začasni spomeniki, nekoliko pozneje pa je bil odprt betonsko stekleni spomenik za obiskovalce. ==Ugrabitelji== [[Slika:Ziad Jarrah 7-10-01 HQ.jpg|sličica|[[Ziad Jarrah]], kateri je pilotiral letalo po ugrabitvi.]] Med ugrabitelji na letu 93 je bil [[pilot]] [[Ziad Jarrah]]; njegova naloga je bila pilotirati [[Potniško letalo|letalo]] do tarče in vanjo trčiti. Na letalu so bili tudi trije mišičasti ugrabitelji; njihova naloga je bila vdreti v kabino in obvladovati posadko ter potnike. To so bili: [[Ahmed al Nami]], [[Ahmed al Haznavi]] in [[Said al Gamdi]]. ==Posadka ter potniki== Na tem letu je ta dan svojo dolžnost opravljajo letalo Boeing 757-222. Na letalu je bilo 33 potnikov, sedem članov posadke in štirje ugrabitelji. [[Kapitan]] letala je bil [[Jason Dahl]], prvi častnik [[LeRoy Homer Jr.]] in stevardese Lorraine G. Bay, Sandra Bradshaw, Wanda Green, CeeCee Lyles in Deborah Welsh. ==Let== === Vkrcanje in vzlet === 11. septembra 2001 zjutraj ob 5:01 je Jarrah iz Newarka poklical [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhija]], pilota ugrabitelja letala United 175 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kar je po mnenju oblasti potrdilo, da se načrt za napade izvaja. Čeprav je znano, da je al-Shehhi zjutraj na dan napadov komuniciral tudi z ugrabiteljem letala American 11, [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], iz istega razloga, kot se je pogovarjal z Jarrahom, podobna korespondenca med Jarrahom in [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], pilotom ugrabitelja letala American 77, ni potekala. Štirje ugrabitelji so se na letalo prijavili med 7:03 in 7:39. Ob 7:03 se je al-Ghamdi prijavil brez prtljage, al-Nami pa je pripeljal dve torbi. Ob 7:24 je al-Haznawi oddal eno torbo, ob 7:39 pa se je Jarrah prijavil brez prtljage. al-Haznawi je bil edini ugrabitelj, ki ga je računalniško podprti sistem za predhodno preverjanje potnikov (CAPPS) izbral za dodaten pregled. Njegova oddana prtljaga je bila dodatno pregledana na prisotnost eksploziva, pri čemer CAPPS na kontrolni točki za potnike ni zahteval dodatnega pregleda. Nobeden od uslužbencev varnostne kontrolne točke ni poročal o ničemer nenavadnem o ugrabiteljih. [[Slika:Flight 93 gate flag.jpg|sličica|Ameriška zastava plapola nad izhodom 17 terminala A na mednarodnem letališču Newark Liberty – izhodom za odhod leta United 93.]] al-Haznawi in al-Ghamdi sta se vkrcala na letalo ob 7:39 in sedela na sedežih prvega razreda 6B oziroma 3D. al-Nami se je vkrcal minuto kasneje in sedel na sedežu prvega razreda 3C. Pred vkrcanjem na letalo je Jarrah opravil pet telefonskih klicev v [[Libanon]], enega v [[Francija|Francijo]] in enega svojemu dekletu v [[Nemčija|Nemčiji]]; dan prej ji je poslal poslovilno pismo, v katerem ji je povedal, da jo ljubi. Vkrcal se je ob 7:48 in sedel na sedežu 1B. Mnogi na letu 93 so imeli pogled na dvojčka [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v [[New York|New Yorku]], ki se sta se nahajala nekaj kilometrov stran na drugi strani reke [[Hudson (reka)|Hudson]]. Letalo bi moralo vzleteti ob 8:00 in se je na stezo A17 odpravilo ob 8:01. Zaradi velike gneče na letališču je ostalo na stezi vse do 8:42. Ob 8:42 je United 93 vzletel iz letališča. Do 9:03 je United 93 dosegel svojo višino, 11.000 metrov. Takrat sta American 11 in United 175 že trčila v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, medtem ko je bil American 77 že ugrabljen in je letel proti [[Pentagon (stavba)|Pentagonu]]. Med napadi so uradniki zračnega prometa začeli izdajati opozorila prek sistema za naslavljanje in poročanje o komunikaciji zrakoplovov (ACARS). Ob 9:22 je žena LeRoya Homerja, [[Melody Homer]], potem ko je izvedela za dogodke v Svetovnem trgovinskem centru, poslala sporočilo ACARS svojemu možu v pilotski kabini z vprašanjem, ali je z njim vse v redu. Ob 9:24 je United 93 prejel opozorilo [[Ed Ballinger|Eda Ballingerja]] iz ACARS: "Pazite se morebitnega vdora v pilotsko kabino – dve letali sta zadeli Svetovni trgovinski center". Ob 9:26 je pilot Jason Dahl, očitno zmeden nad sporočilom, odgovoril: »Ed, prosim potrdi zadnje sporočilo – Jason.« Ob 9:27:25 se je posadka odzvala na rutinski radijski promet kontrole zračnega prometa. To je bila zadnja komunikacija posadke, preden je bilo letalo ugrabljeno. === Ugrabitev in let proti tarči === [[Slika:Mayday1.ogg|sličica|Prvi klic na pomoč LeRoyja Homerja, ob 9:28:17.]] [[Slika:Mayday2.ogg|sličica|Drugi klic na pomoč LeRoyja Homerja, ob 9:28:50.]] Ugrabitev se je začela ob 9:28. Ahmed al-Haznawi in Ahmed al-Nami sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Ziad Jarrah in Saeed al-Ghamdi sta vdrla v pilotsko kabino, pri čemer je al-Ghamdi ubil oba pilota tako da ju je zabodel z nožem, Jarrah pa je prevzel nadzor nad letalom. Ugrabitelji so si pred napadom zavezali na glave rdeče rute. Zaposleni v kontroli zračnega prometa v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] in piloti letal v bližini letala United 93 so zaznali "nerazumljive zvoke morebitnega kričanja ali boja". Kontrolor zračnega prometa v Clevelandu je odgovoril: "Ali naj kdo pokliče Cleveland?", vendar ni prejel odgovora. Petintrideset sekund pozneje je letalo ponovno oddalo klic v stiski. V obeh klicih je moški kričal: "Na pomoč! Na pomoč! Spravite se od tukaj! Vsi bomo umrli!" Ko sta Melody Homer in [[Sandy Dahl]], ženi obeh pilotov, poslušali posnetek, je Melody kot moškega, ki je kričal, prepoznala prvega častnika LeRoya Homerja. [[Slika:Ua93.oga|sličica|Poskus vzpostavitve komunikacije z letalom United 93 po 9:28 uri.]] United 93 je bilo edino ugrabljeno letalo 11. septembra 2001, ki je oddalo klic v stiski. Verjetno so piloti, ker so bili obveščeni o samomorilskih napadih na Svetovni trgovinski center in so bili pozorni na vdor v pilotsko kabino, ko so bili napadeni, vklopili mikrofon, da bi kontrolorji lahko slišali boj. Kontrolor zračnega prometa v centru Cleveland, [[John Werth]], je menil, da ni šlo le za klic na pomoč, temveč za opozorilo. Snemalnik zvoka v pilotski kabini je začel snemati zadnjih trideset minut leta 93 ob 9:31:57. V tem trenutku je posnel Jarrahov oglas: »Dame in gospodje: tukaj je kapitan. Prosimo, sedite, ostanite na svojih mestih. Na krovu imamo bombo. Zato sedite.« Komisija je menila, da je Jarrah poskušal nekaj naznaniti potnikom, vendar je pritisnil napačen gumb in sporočilo poslal kontrolorjem v Clevelandu; Mohamed Atta je na letalu American 11 naredil isto napako. Kontrolor je razumel prenos, vendar je odgovoril: »Kličem center v Clevelandu, nerazumljiv ste. Ponovite, počasi.« [[Slika:Ziad1.ogg|sličica|Prvi govor Ziada Jarraha ob 9:31.]] [[Slika:Ziad2.ogg|sličica|Drugi govor Ziada Jarraha ob 9:39.]] Posnetki leta kažejo, da je v pilotski kabini stokal ranjeni moški, za katerega se domneva, da je bil Dahl. Moški je večkrat prosil »Ne več« ali »Ne«, medtem ko so ga ugrabitelji prosili, naj sede in se neha dotikati. Sandy verjame, da je Dahl ukrepal, da bi preprečil ugrabiteljem, vključno z morebitnim izklopom avtopilota in preusmeritvijo radijske frekvence letala, tako da so bili Jarrahovi poskusi komunikacije s potniki namesto tega posredovani kontrolorjem zračnega prometa. V ozadju se sliši ženska, za katero velja, da je stevardesa prvega razreda [[Debbie Welsh]], ki je bila ujetnica, in se sliši, kako se bori z ugrabitelji in prosi: "Prosim, prosim, ne poškodujte me."Jarrah je ob 9:35 letalo obrnil proti tarči na vzhod. Letalo se je dvignilo na višino 12.400 metrov, kontrolorji zračnega prometa pa so takoj umaknili več letal s poti letala United 93. Slišati je, kako ženska v pilotski kabini reče: "Nočem umreti, nočem umreti", preden jo ubijejo ali kako drugače utišajo, nato pa eden od ugrabiteljev v arabščini reče: "Vse je v redu. Opravil sem." Ob 9:39, dve minuti po trku letala American 77 v Pentagon, so kontrolorji zračnega prometa slišali Jarraha reči: »Pozdravljeni, tukaj kapitan. Rad bi vam ukazal, da ostanete na svojih sedežih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče, kjer imamo svoje zahteve. Zato prosim, bodite tiho.« Kontrolorji zračnega prometa niso več slišali o letalu. Po mnenju komisije so ugrabitelji za uspešne napade na Svetovni trgovinski center morda izvedeli iz sporočil, ki jih je [[United Airlines]] pošiljal v pilotske kabine svojih transkontinentalnih letov, vključno z letom 93, v katerih so opozarjali na vdor v pilotsko kabino in poročali o napadih v New Yorku. V pilotski kabini je ranjeni moški še naprej stokal in očitno večkrat izklopil avtopilota, ko so se ob 9:40 zaslišali zvoki hupe, ki so kazali na to, da imajo ugrabitelji težave z avtopilotom in se igrajo z zelenim gumbom. »Ta zeleni gumb?« eden od ugrabiteljev vpraša drugega v arabščini. Drug ugrabitelj je v arabščini odgovoril: »Ja, to je ta.« Ob 9:41 je ranjeni moški s stokajočim glasom rekel: »O, človek!«. Medtem ko je moški še naprej stokal, so ugrabitelje slišali reči: »Obvestite jih in mu povejte, naj se pogovori s pilotom; pripeljite pilota nazaj.« Ker naj bi bil stokajoči moški Dahl, so ugrabitelji morda mislili na Homerja, kar je nakazovalo, da je tudi on še živ. Zaposleni pri Unitedu v [[San Francisco|San Franciscu]] je ob 9:46 poslal sporočilo ACARS na let: "Slišal sem poročilo o incidentu. Prosim, potrdite, da je vse vredu." Medtem, ko so se ugrabitelji z letalom približevali tarči, je več potnikom in članom posadke med 9:35 in 9:55 uspelo poklicati svoje družine in jih opozoriti na situacijo. Ko so izvedeli, da so druga tri letala trčila v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra in v Pentagon, so hitro ugotovili, da ne gre za navadno ugrabitev, temveč za samomorilsko misijo ter da enaka usoda čaka tudi njih. Potnik [[Tom Burnett]] je skupaj s [[Todd Beamer|Toddom Beamerjem]], [[Mark Bingham|Markom Binghamom]] in [[Jeremy Glick|Jeremyjem Glickom]] zasnoval načrt za ponoven prevzem letala iz rok ugrabiteljev. Pridružili so se jim še drugi potniki, med njimi [[Lou Nackej]], [[Rich Guadagno]], [[Alan Beaven]], [[Honor Elizabeth Wainio]], [[Linda Gronlund]] in [[William Cashman]], skupaj s stevardesama Sandro Bradshaw in Cee Cee Ross-Lyles, ko so razpravljali o možnostih in glasovali o poteku ukrepov, na koncu pa so se odločili, da vdrejo v pilotsko kabino in prevzamejo nadzor nad letalom. Zdi se, da jih je to spodbudilo k odločitvi, da poskušajo sami premagati ugrabitelje in prevzeti nadzor nad letalom. === Upor potnikov in strmoglavljenje === Upor se je začel ob 9:57. Letalo je po uporu potnikov zapustilo smer proti [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], Jarrah pa je v odgovor začel nasilno pilotirati letalo ob strani, da bi potniki in posadka izgubili ravnotežje. Ugrabitelji v pilotski kabini so se upora zavedali, Jarrah pa je vzkliknil: "Kaj se dogaja? Je to boj?" [[Slika:UA93 crash site.jpg|sličica|Polje, kjer je strmoglavilo letalo United 93.]] Medtem, ko sta se al-Haznawi in al-Nami odzunaj spopadla z potniki, je Jarrah ob 9:58 je v pilotski kabini rekel al-Ghamdiju: "Hočejo priti noter. Stoj in drži od znotraj. Drži od znotraj." Minuto pozneje je Jarrah spremenil taktiko in začel dvigovati nos letala gor in dol na vso silo. Snemalnik zvoka v pilotski kabini je posnel zvoke trčenja, kričanja ter razbijanja stekla in plošč. Trikrat v petih sekundah so se zunaj pilotske kabine trikrat oglasili kriki bolečine ali stiske, kar je nakazovalo, da potniki napadajo ugrabitelja, ki je stal na straži zunaj pilotske kabine. Po tem je možno, da so ugrabitelji onesposobili tako al-Haznawija kot tudi al-Namija. Jarrah je stabiliziral letalo ob 10:00. Pet sekund pozneje je vprašal: "Je to vse? Naj tu končamo?", al-Ghamdi pa je odgovoril: "Ne. Še ne. Ko bodo vsi prišli, bomo končali." Jarrah je letalo znova nagnil gor in dol. Ob 10:01 so potniki vdrli v pilotsko kabino, potem ko so za vdor uporabili voziček za hrano, z katerim so razbili vrata. Eden od potnikov je pri tem zavpil: "V kabino! Če nam ne uspe priti noter, bomo vsi umrli!". al-Ghamdi je kmalu zatem ukazal Jarrahu, da naj strmoglavi letalo. Jarrah je zatem zavpil "Bog je velik!" ter z hitrostjo 906 km na uro usmeril letalo proti tlem. Ko so potniki uspeli doseči Jarraha in al-Ghamdija, so že drveli proti tlem. Med bojem z preostalima dvema ugrabiteljema so potniki uspeli doseči volan ter poskusili letalo usmeriti nazaj gor, vendar sta se al-Ghamdi in Jarrah na vso moč trudila, da bi to potnikom preprečila. United 93 se je obrnil na glavo ter se začel vrteti. [[Slika:UA93 fuselage debris (slight cropped).jpg|sličica|Ostanki razbitin letala United 93.]] Ob 10:03:11 je United 93 s hitrostjo 910 km na uro strmoglavil na polje blizu [[Shanksville]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. V strmoglavljenju je umrlo vseh 44 ljudi na krovu. Ker je letalo strmoglavilo na prazno polje, na tleh ni bilo nobenih žrtev. Trk je povzročil v polju 3 metre globok in 9 metrov širok krater, gorivo, ki je eksplodiralo, pa je sprostilo ognjeno kroglo, ki je požgala bližnji nasad dreves. Oddaljeni ostanki, ki so predstavljali tretjino letala, vključno s pilotsko kabino, so pristali v gozdu in podrli drevesa na 163 hektarjih (66 ha) v lasti družine Lambert in poškodovali bližnjo rezidenco Barryja Hooverja. Preostanek letala se je zakopal v zemljo, ki so jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepeljali v zapuščeni površinski rudnik zaradi sanacije. Trup in krila so se raztreščila, ko so se zarila v zemljo. Eden od motorjev je končal v zbirnem ribniku 610 metrov stran od mesta trčenja. Več prič je dejalo, da je videlo letalo, ki je letelo proti tlom in nato, ko je strmoglavilo, zaslišalo močno eksplozijo. Ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je umrl pred trkom in kdo zaradi posledic trka, vsi ostanki pa so bili identificirani šele 21. decembra 2001. ==Spomin== [[Slika:A tour of the Flight 93 National Memorial - 20.jpg|sličica|Spomenik na mestu strmoglavljenja.]] Potniki, ter posadka na letu United Airlines 93 zdaj veljajo za heroje, ki jim je uspelo preprečiti trk v sedež ameriškega kongresa in s tem preprečiti večjo število žrtev. Na kraju strmoglavljenja zdaj stojijo številni [[Spomenik|spomeniki]], vsako obletnico pa se tja pride poklonit tudi [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]]. O dogodkih je bil leta 2006 posnet film [[United 93 (film)|''United 93'']] režiserja [[Paul Greengrass|Paula Greengrassa]]. == Zunanje povezave == * [http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf United Airlines Flight #93 Cockpit Voice Recorder Transcript] from CNN. ([https://web.archive.org/web/20131208160527/http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf Archive] from CNN; [https://web.archive.org/web/20131208160527/http://i.a.cnn.net/cnn/2006/images/04/12/flight93.transcript.pdf Archive] at webcitation.org) * [http://www.honorflight93.org/ Flight 93 National Memorial Campaign] (official website) * {{cite web |url=https://www.nps.gov/flni |title=Flight 93 National Memorial |website=National Park Service}} * {{Skeptoid | id=4022 | number= 22| title=Skepticism and Flight 93| date= January 19, 2007| access-date=}} {{koord|40|03|04|N|78|54|17|W|source:thwiki_region:US-PA_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Let 93 United Airlines}} [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] tr4qrzclo7gmuddynbbn1qcwumu6b0c 10 345832 6710025 4091229 2026-07-12T08:51:18Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710025 wikitext text/x-wiki Gnezdeni parametri so odvisni od svojih nadrejenih (starševskih) parametrov: *''starš'' *ALI: ''starš2''—lahko se uporabi namesto parametra ''starš'' **''otrok''—lahko se uporabi s parametrom ''starš'' (in se prezre, če parameter ''starš'' ni uporabljen) **ALI: ''otrok2''—lahko se uporabi namesto parametra ''otrok'' (in se prezre, če parameter ''starš2'' ni uporabljen) :Kjer so navedena nadomestna imena (''aliases''), se lahko določi samo eden od parametrov; če je določenih več medsebojno izključujočih se parametrov, se bo prikazal samo eden. qry4geccodecixc89z1zghbiqh1zeo3 10 345834 6710023 4091444 2026-07-12T08:48:29Z Pinky sl 2932 6710023 wikitext text/x-wiki Privzeto se nizi polj zaključijo s piko (.). q7xx55pl975smup4lb2mrc7ro6ez9w3 10 345854 6709753 6709405 2026-07-11T15:08:56Z Pinky sl 2932 sl 6709753 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: Spletni naslov (URL) strani, kjer se nahaja {{#if:{{{media|}}}|medij|besedilo publikacije}}, navedeno v parametru '''title'''. Tega polja ne morete uporabiti, če naslov '''title''' že vsebuje wikipovezavo. Če je mogoče, naj povezava usmerja neposredno na specifične strani, ki jih navajate. Iz spletnih naslovov obvezno odstranite sledilne parametre, npr. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> ali {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|Za povezovanje na strani v datotekah PDF ali v Google Books si oglejte [[WP:POVEZAVESTRANI]].}} Ne ustvarjajte povezav do komercialnih trgovin, kot je [[Amazon]]. Za zagotavljanje nevtralnih iskalnih povezav do knjig raje uporabite namenska parametra {{para|isbn}} ali {{para|oclc}}. Neveljavni URL-ji, vključno s tistimi, ki vsebujejo presledke, bodo sprožili napakovno sporočilo. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Poln datum, ko je bila vsebina, na katero kaže parameter '''url''', zadnjič preverjena kot podpora besedilu v članku; ne ustvarjajte wikipovezave; zahteva parameter '''url'''; porabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih.{{r|date|group=date}} ''Ni potrebno za povezane dokumente, ki se ne spreminjajo.'' Na primer, parameter '''access-date''' je obvezen za spletne vire, kot so osebna spletna mesta, ki nimajo datuma objave; glejte [[WP:NAVEDISPLET]]. Datumi dostopa niso potrebni za povezave do objavljenih raziskovalnih nalog ali objavljenih knjig. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, ko je bilo ugotovljeno, da URL deluje in podpira navedeno besedilo. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}} si oglejt [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Registrirani urejevalci ga lahko [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali oblikujejo]]. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: Spletni naslov (URL) [[Spletno arhiviranje|arhiviranega]] posnetka spletne strani. Običajno se uporablja za sklicevanje na storitve, kot je [[Internet Archive]] {{crossref|(glejte [[Pomoč:Uporaba Wayback Machine]])}}; zahteva parametra '''archive-date''' in '''url'''. Privzeto (kar lahko preglasite s {{para|url-status|live}}) je arhivirana povezava izpisana prva, izvirna povezava pa na koncu. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Datum posnetka arhivske storitve; pri izpisu se pred njim samodejno izpiše privzeto besedilo »archived from the original on«. Uporabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih. Ni nujno, da je ta oblika enaka tisti, ki ste jo uporabili za navajanje datumov objave.{{r|date|group=date}} Ne ustvarjajte ročnih wikipovezav. Uporaba predlog za datume je odsvetovana. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} in {{tlx|use mdy dates}} si oglejte [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: Nadzorni parameter za izbiro med {{para|url}} ali {{para|archive-url}} za povezovanje parametra {{para|title}}; zahteva parameter '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Uporabite {{tlx|mrtva povezava}} za označevanje mrtve povezave {{para|url}}, kadar ni na voljo parametra {{para|archive-url}}. ***:Sprejme več ključnih besed: ***:*<code>dead</code> – (privzeto stanje, ko je parameter {{para|url-status}} izpuščen ali prazen) izbere {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – izbere {{para|url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} vnaprej arhiviran z {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} še vedno delujoč, vendar ne podpira več besedila v članku na Wikipediji ***:*<code>unfit</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{para|url}} vodi do neprimerne vsebine (igre na srečo, pornografija), oglaševanja, zlonamerne programske opreme, lažnega predstavljanja, ogroženih ali drugih škodljivih oziroma neprimernih spletnih strani; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Če je celotna domena neprimerna, razmislite o uporabi vrednosti <code>usurped</code> ali umestitev na [[WP:BLACKLIST|črni seznam]]. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>usurped</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{em|domena}} v parametru {{para|url}} ne služi več svojemu prvotnemu namenu, zlasti kadar so domeno (nepooblaščeno) prevzele druge entitete, kot so strani za igre na srečo ali odrasle, nadaljnji prodajalci, zlonamerna programska oprema, lažno predstavljanje, ogrožene ali druge škodljive strani ter strani za oglaševanje; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>bot: unknown</code> – Urejevalci lahko naletijo na to vrednost, ki jo pusti bot, ki je obiskal sklic in ni mogel določiti stanja URL-ja. Stran bo samodejno uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]], ko je ta vrednost prisotna, in v skladu z navodili v tej kategoriji urejevalci ročno ocenijo stanje URL-ja ter ustrezno spremenijo vrednost parametra.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; prikazan v oklepaju za arhivsko povezavo. HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]].}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|Glejte [[#csdoc_access_level|Razpravo o indikatorjih dostopa]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; izpiše se v oklepaju za parametrom '''title'''. (Za format medija uporabite parameter '''type'''.) HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]].}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} 6se6q78n5qxum1goon62fynnjie3shh 6709754 6709753 2026-07-11T15:11:22Z Pinky sl 2932 6709754 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: Spletni naslov (URL) strani, kjer se nahaja {{#if:{{{media|}}}|medij|besedilo publikacije}}, navedeno v parametru '''title'''. Tega polja ne morete uporabiti, če naslov '''title''' že vsebuje wikipovezavo. Če je mogoče, naj povezava usmerja neposredno na specifične strani, ki jih navajate. Iz spletnih naslovov obvezno odstranite sledilne parametre, npr. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> ali {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|Za povezovanje na strani v datotekah PDF ali v Google Books si oglejte [[WP:POVEZAVESTRANI]].}} Ne ustvarjajte povezav do komercialnih trgovin, kot je [[Amazon]]. Za zagotavljanje nevtralnih iskalnih povezav do knjig raje uporabite namenska parametra {{para|isbn}} ali {{para|oclc}}. Neveljavni URL-ji, vključno s tistimi, ki vsebujejo presledke, bodo sprožili napakovno sporočilo. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Poln datum, ko je bila vsebina, na katero kaže parameter '''url''', zadnjič preverjena kot podpora besedilu v članku; ne ustvarjajte wikipovezave; zahteva parameter '''url'''; porabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih.{{r|date|group=date}} ''Ni potrebno za povezane dokumente, ki se ne spreminjajo.'' Na primer, parameter '''access-date''' je obvezen za spletne vire, kot so osebna spletna mesta, ki nimajo datuma objave; glejte [[WP:NAVEDISPLET]]. Datumi dostopa niso potrebni za povezave do objavljenih raziskovalnih nalog ali objavljenih knjig. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, ko je bilo ugotovljeno, da URL deluje in podpira navedeno besedilo. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}} si oglejt [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Registrirani urejevalci ga lahko [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali oblikujejo]]. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: Spletni naslov (URL) [[Spletno arhiviranje|arhiviranega]] posnetka spletne strani. Običajno se uporablja za sklicevanje na storitve, kot je [[Internet Archive]] {{crossref|(glejte [[Pomoč:Uporaba Wayback Machine]])}}; zahteva parametra '''archive-date''' in '''url'''. Privzeto (kar lahko preglasite s {{para|url-status|live}}) je arhivirana povezava izpisana prva, izvirna povezava pa na koncu. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Datum posnetka arhivske storitve; pri izpisu se pred njim samodejno izpiše privzeto besedilo »archived from the original on«. Uporabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih. Ni nujno, da je ta oblika enaka tisti, ki ste jo uporabili za navajanje datumov objave.{{r|date|group=date}} Ne ustvarjajte ročnih wikipovezav. Uporaba predlog za datume je odsvetovana. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} in {{tlx|use mdy dates}} si oglejte [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: Nadzorni parameter za izbiro med {{para|url}} ali {{para|archive-url}} za povezovanje parametra {{para|title}}; zahteva parameter '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Uporabite {{tlx|mrtva povezava}} za označevanje mrtve povezave {{para|url}}, kadar ni na voljo parametra {{para|archive-url}}. ***:Sprejme več ključnih besed: ***:*<code>dead</code> – (privzeto stanje, ko je parameter {{para|url-status}} izpuščen ali prazen) izbere {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – izbere {{para|url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} vnaprej arhiviran z {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} še vedno delujoč, vendar ne podpira več besedila v članku na Wikipediji ***:*<code>unfit</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{para|url}} vodi do neprimerne vsebine (igre na srečo, pornografija), oglaševanja, zlonamerne programske opreme, lažnega predstavljanja, ogroženih ali drugih škodljivih oziroma neprimernih spletnih strani; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Če je celotna domena neprimerna, razmislite o uporabi vrednosti <code>usurped</code> ali umestitev na [[WP:BLACKLIST|črni seznam]]. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>usurped</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{em|domena}} v parametru {{para|url}} ne služi več svojemu prvotnemu namenu, zlasti kadar so domeno (nepooblaščeno) prevzele druge entitete, kot so strani za igre na srečo ali odrasle, nadaljnji prodajalci, zlonamerna programska oprema, lažno predstavljanje, ogrožene ali druge škodljive strani ter strani za oglaševanje; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>bot: unknown</code> – Urejevalci lahko naletijo na to vrednost, ki jo pusti bot, ki je obiskal sklic in ni mogel določiti stanja URL-ja. Stran bo samodejno uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]], ko je ta vrednost prisotna, in v skladu z navodili v tej kategoriji urejevalci ročno ocenijo stanje URL-ja ter ustrezno spremenijo vrednost parametra.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; prikazan v oklepaju za arhivsko povezavo. HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|Glejte [[#csdoc_access_level|Razpravo o indikatorjih dostopa]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; izpiše se v oklepaju za parametrom '''title'''. (Za format medija uporabite parameter '''type'''.) HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} 2a6pk2fbvjv2clg5s09deplnavykm8y 6709755 6709754 2026-07-11T15:16:52Z Pinky sl 2932 6709755 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: Spletni naslov (URL) strani, kjer se nahaja {{#if:{{{media|}}}|medij|besedilo publikacije}}, navedeno v parametru '''title'''. Tega polja ne morete uporabiti, če naslov '''title''' že vsebuje wikipovezavo. Če je mogoče, naj povezava usmerja neposredno na specifične strani, ki jih navajate. Iz spletnih naslovov obvezno odstranite sledilne parametre, npr. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> ali {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|Za povezovanje na strani v datotekah PDF ali v Google Books si oglejte [[WP:POVEZAVESTRANI]].}} Ne ustvarjajte povezav do komercialnih trgovin, kot je [[Amazon]]. Za zagotavljanje nevtralnih iskalnih povezav do knjig raje uporabite namenska parametra {{para|isbn}} ali {{para|oclc}}. Neveljavni URL-ji, vključno s tistimi, ki vsebujejo presledke, bodo sprožili napakovno sporočilo. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Poln datum, ko je bila vsebina, na katero kaže parameter '''url''', zadnjič preverjena kot podpora besedilu v članku; ne ustvarjajte wikipovezave; zahteva parameter '''url'''; porabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih.{{r|date|group=date}} ''Ni potrebno za povezane dokumente, ki se ne spreminjajo.'' Na primer, parameter '''access-date''' je obvezen za spletne vire, kot so osebna spletna mesta, ki nimajo datuma objave; glejte [[WP:NAVEDISPLET]]. Datumi dostopa niso potrebni za povezave do objavljenih raziskovalnih nalog ali objavljenih knjig. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, ko je bilo ugotovljeno, da URL deluje in podpira navedeno besedilo. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}} si oglejt [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Registrirani urejevalci ga lahko [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali oblikujejo]]. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: Spletni naslov (URL) [[Spletno arhiviranje|arhiviranega]] posnetka spletne strani. Običajno se uporablja za sklicevanje na storitve, kot je [[Internet Archive]] {{crossref|(glejte [[Pomoč:Uporaba Wayback Machine]])}}; zahteva parametra '''archive-date''' in '''url'''. Privzeto (kar lahko preglasite s {{para|url-status|live}}) je arhivirana povezava izpisana prva, izvirna povezava pa na koncu. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Datum posnetka arhivske storitve; pri izpisu se pred njim samodejno izpiše privzeto besedilo »archived from the original on«. Uporabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih. Ni nujno, da je ta oblika enaka tisti, ki ste jo uporabili za navajanje datumov objave.{{r|date|group=date}} Ne ustvarjajte ročnih wikipovezav. Uporaba predlog za datume je odsvetovana. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} in {{tlx|use mdy dates}} si oglejte [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: Nadzorni parameter za izbiro med {{para|url}} ali {{para|archive-url}} za povezovanje parametra {{para|title}}; zahteva parameter '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Uporabite {{tlx|mrtva povezava}} za označevanje mrtve povezave {{para|url}}, kadar ni na voljo parametra {{para|archive-url}}. ***:Sprejme več ključnih besed: ***:*<code>dead</code> – (privzeto stanje, ko je parameter {{para|url-status}} izpuščen ali prazen) izbere {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – izbere {{para|url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} vnaprej arhiviran z {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} še vedno delujoč, vendar ne podpira več besedila v članku na Wikipediji ***:*<code>unfit</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{para|url}} vodi do neprimerne vsebine (igre na srečo, pornografija), oglaševanja, zlonamerne programske opreme, lažnega predstavljanja, ogroženih ali drugih škodljivih oziroma neprimernih spletnih strani; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Če je celotna domena neprimerna, razmislite o uporabi vrednosti <code>usurped</code> ali umestitev na [[WP:BLACKLIST|črni seznam]]. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>usurped</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{em|domena}} v parametru {{para|url}} ne služi več svojemu prvotnemu namenu, zlasti kadar so domeno (nepooblaščeno) prevzele druge entitete, kot so strani za igre na srečo ali odrasle, nadaljnji prodajalci, zlonamerna programska oprema, lažno predstavljanje, ogrožene ali druge škodljive strani ter strani za oglaševanje; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>bot: unknown</code> – Urejevalci lahko naletijo na to vrednost, ki jo pusti bot, ki je obiskal sklic in ni mogel določiti stanja URL-ja. Stran bo samodejno uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]], ko je ta vrednost prisotna, in v skladu z navodili v tej kategoriji urejevalci ročno ocenijo stanje URL-ja ter ustrezno spremenijo vrednost parametra.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; prikazan v oklepaju za arhivsko povezavo. HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|Glejte [[#csdoc_access_level|Razpravo o indikatorjih dostopa]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; izpiše se v oklepaju za parametrom '''title'''. (Za format medija uporabite parameter '''type'''.) HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} {{crossref|See [[Help:Citation Style 1#Using {{pipe}}format=|Using {{pipe}}format=]]}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} 2lsra776yw78rmxkt58lkjdteivg80i 6709756 6709755 2026-07-11T15:18:54Z Pinky sl 2932 6709756 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: Spletni naslov (URL) strani, kjer se nahaja {{#if:{{{media|}}}|medij|besedilo publikacije}}, navedeno v parametru '''title'''. Tega polja ne morete uporabiti, če naslov '''title''' že vsebuje wikipovezavo. Če je mogoče, naj povezava usmerja neposredno na specifične strani, ki jih navajate. Iz spletnih naslovov obvezno odstranite sledilne parametre, npr. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> ali {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|Za povezovanje na strani v datotekah PDF ali v Google Books si oglejte [[WP:POVEZAVESTRANI]].}} Ne ustvarjajte povezav do komercialnih trgovin, kot je [[Amazon]]. Za zagotavljanje nevtralnih iskalnih povezav do knjig raje uporabite namenska parametra {{para|isbn}} ali {{para|oclc}}. Neveljavni URL-ji, vključno s tistimi, ki vsebujejo presledke, bodo sprožili napakovno sporočilo. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Poln datum, ko je bila vsebina, na katero kaže parameter '''url''', zadnjič preverjena kot podpora besedilu v članku; ne ustvarjajte wikipovezave; zahteva parameter '''url'''; porabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih.{{r|date|group=date}} ''Ni potrebno za povezane dokumente, ki se ne spreminjajo.'' Na primer, parameter '''access-date''' je obvezen za spletne vire, kot so osebna spletna mesta, ki nimajo datuma objave; glejte [[WP:NAVEDISPLET]]. Datumi dostopa niso potrebni za povezave do objavljenih raziskovalnih nalog ali objavljenih knjig. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, ko je bilo ugotovljeno, da URL deluje in podpira navedeno besedilo. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}} si oglejt [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Registrirani urejevalci ga lahko [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali oblikujejo]]. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: Spletni naslov (URL) [[Spletno arhiviranje|arhiviranega]] posnetka spletne strani. Običajno se uporablja za sklicevanje na storitve, kot je [[Internet Archive]] {{crossref|(glejte [[Pomoč:Uporaba Wayback Machine]])}}; zahteva parametra '''archive-date''' in '''url'''. Privzeto (kar lahko preglasite s {{para|url-status|live}}) je arhivirana povezava izpisana prva, izvirna povezava pa na koncu. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Datum posnetka arhivske storitve; pri izpisu se pred njim samodejno izpiše privzeto besedilo »archived from the original on«. Uporabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih. Ni nujno, da je ta oblika enaka tisti, ki ste jo uporabili za navajanje datumov objave.{{r|date|group=date}} Ne ustvarjajte ročnih wikipovezav. Uporaba predlog za datume je odsvetovana. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} in {{tlx|use mdy dates}} si oglejte [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: Nadzorni parameter za izbiro med {{para|url}} ali {{para|archive-url}} za povezovanje parametra {{para|title}}; zahteva parameter '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Uporabite {{tlx|mrtva povezava}} za označevanje mrtve povezave {{para|url}}, kadar ni na voljo parametra {{para|archive-url}}. ***:Sprejme več ključnih besed: ***:*<code>dead</code> – (privzeto stanje, ko je parameter {{para|url-status}} izpuščen ali prazen) izbere {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – izbere {{para|url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} vnaprej arhiviran z {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} še vedno delujoč, vendar ne podpira več besedila v članku na Wikipediji ***:*<code>unfit</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{para|url}} vodi do neprimerne vsebine (igre na srečo, pornografija), oglaševanja, zlonamerne programske opreme, lažnega predstavljanja, ogroženih ali drugih škodljivih oziroma neprimernih spletnih strani; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Če je celotna domena neprimerna, razmislite o uporabi vrednosti <code>usurped</code> ali umestitev na [[WP:BLACKLIST|črni seznam]]. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>usurped</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{em|domena}} v parametru {{para|url}} ne služi več svojemu prvotnemu namenu, zlasti kadar so domeno (nepooblaščeno) prevzele druge entitete, kot so strani za igre na srečo ali odrasle, nadaljnji prodajalci, zlonamerna programska oprema, lažno predstavljanje, ogrožene ali druge škodljive strani ter strani za oglaševanje; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>bot: unknown</code> – Urejevalci lahko naletijo na to vrednost, ki jo pusti bot, ki je obiskal sklic in ni mogel določiti stanja URL-ja. Stran bo samodejno uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]], ko je ta vrednost prisotna, in v skladu z navodili v tej kategoriji urejevalci ročno ocenijo stanje URL-ja ter ustrezno spremenijo vrednost parametra.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; prikazan v oklepaju za arhivsko povezavo. HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba {{navpičnica}}format=|Uporaba {{navpičnica}}format=]]}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|Glejte [[#csdoc_access_level|Razpravo o indikatorjih dostopa]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; izpiše se v oklepaju za parametrom '''title'''. (Za format medija uporabite parameter '''type'''.) HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba {{navpičnica}}format=|Uporaba {{navpičnica}}format=]]}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} o0hbygstw0vyyy2clp4rzgcjne4gxj6 6709774 6709756 2026-07-11T15:46:15Z Pinky sl 2932 #Uporaba format 6709774 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: Spletni naslov (URL) strani, kjer se nahaja {{#if:{{{media|}}}|medij|besedilo publikacije}}, navedeno v parametru '''title'''. Tega polja ne morete uporabiti, če naslov '''title''' že vsebuje wikipovezavo. Če je mogoče, naj povezava usmerja neposredno na specifične strani, ki jih navajate. Iz spletnih naslovov obvezno odstranite sledilne parametre, npr. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> ali {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|Za povezovanje na strani v datotekah PDF ali v Google Books si oglejte [[WP:POVEZAVESTRANI]].}} Ne ustvarjajte povezav do komercialnih trgovin, kot je [[Amazon]]. Za zagotavljanje nevtralnih iskalnih povezav do knjig raje uporabite namenska parametra {{para|isbn}} ali {{para|oclc}}. Neveljavni URL-ji, vključno s tistimi, ki vsebujejo presledke, bodo sprožili napakovno sporočilo. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Poln datum, ko je bila vsebina, na katero kaže parameter '''url''', zadnjič preverjena kot podpora besedilu v članku; ne ustvarjajte wikipovezave; zahteva parameter '''url'''; porabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih.{{r|date|group=date}} ''Ni potrebno za povezane dokumente, ki se ne spreminjajo.'' Na primer, parameter '''access-date''' je obvezen za spletne vire, kot so osebna spletna mesta, ki nimajo datuma objave; glejte [[WP:NAVEDISPLET]]. Datumi dostopa niso potrebni za povezave do objavljenih raziskovalnih nalog ali objavljenih knjig. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, ko je bilo ugotovljeno, da URL deluje in podpira navedeno besedilo. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}} si oglejt [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Registrirani urejevalci ga lahko [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali oblikujejo]]. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: Spletni naslov (URL) [[Spletno arhiviranje|arhiviranega]] posnetka spletne strani. Običajno se uporablja za sklicevanje na storitve, kot je [[Internet Archive]] {{crossref|(glejte [[Pomoč:Uporaba Wayback Machine]])}}; zahteva parametra '''archive-date''' in '''url'''. Privzeto (kar lahko preglasite s {{para|url-status|live}}) je arhivirana povezava izpisana prva, izvirna povezava pa na koncu. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Datum posnetka arhivske storitve; pri izpisu se pred njim samodejno izpiše privzeto besedilo »archived from the original on«. Uporabite enak zapis kot za druge datume dostopa in arhiviranja v sklicih. Ni nujno, da je ta oblika enaka tisti, ki ste jo uporabili za navajanje datumov objave.{{r|date|group=date}} Ne ustvarjajte ročnih wikipovezav. Uporaba predlog za datume je odsvetovana. Za podrobnosti o interakciji s predlogama {{tlx|use dmy dates}} in {{tlx|use mdy dates}} si oglejte [[#csdoc_auto-date-format|»Samodejno oblikovanje datumov«]] zgoraj. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: Nadzorni parameter za izbiro med {{para|url}} ali {{para|archive-url}} za povezovanje parametra {{para|title}}; zahteva parameter '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Uporabite {{tlx|mrtva povezava}} za označevanje mrtve povezave {{para|url}}, kadar ni na voljo parametra {{para|archive-url}}. ***:Sprejme več ključnih besed: ***:*<code>dead</code> – (privzeto stanje, ko je parameter {{para|url-status}} izpuščen ali prazen) izbere {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – izbere {{para|url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} vnaprej arhiviran z {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko je {{para|url}} še vedno delujoč, vendar ne podpira več besedila v članku na Wikipediji ***:*<code>unfit</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{para|url}} vodi do neprimerne vsebine (igre na srečo, pornografija), oglaševanja, zlonamerne programske opreme, lažnega predstavljanja, ogroženih ali drugih škodljivih oziroma neprimernih spletnih strani; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Če je celotna domena neprimerna, razmislite o uporabi vrednosti <code>usurped</code> ali umestitev na [[WP:BLACKLIST|črni seznam]]. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>usurped</code> – izbere {{para|archive-url}}; uporablja se, ko {{em|domena}} v parametru {{para|url}} ne služi več svojemu prvotnemu namenu, zlasti kadar so domeno (nepooblaščeno) prevzele druge entitete, kot so strani za igre na srečo ali odrasle, nadaljnji prodajalci, zlonamerna programska oprema, lažno predstavljanje, ogrožene ali druge škodljive strani ter strani za oglaševanje; povezave do {{para|url}} so v prikazu zatrte. Pomoč botov je na voljo na [[:en:WP:URLREQ]] (to velja za angleško Wikipedijo). ***:*<code>bot: unknown</code> – Urejevalci lahko naletijo na to vrednost, ki jo pusti bot, ki je obiskal sklic in ni mogel določiti stanja URL-ja. Stran bo samodejno uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]], ko je ta vrednost prisotna, in v skladu z navodili v tej kategoriji urejevalci ročno ocenijo stanje URL-ja ter ustrezno spremenijo vrednost parametra.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; prikazan v oklepaju za arhivsko povezavo. HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba format|Uporaba_{{navpičnica}}format=]]}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|Glejte [[#csdoc_access_level|Razpravo o indikatorjih dostopa]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: Format datoteke dela, na katerega se nanaša parameter '''archive-url'''; na primer: DOC ali XLS; izpiše se v oklepaju za parametrom '''title'''. (Za format medija uporabite parameter '''type'''.) HTML je samoumeven in se ga ne navaja. PDF se zazna samodejno in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo (razen za PDF). Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu datoteke za slabovidne. (To pri PDF-ju ni težava, saj bo samodejna zaznava dodala »(PDF)« kot opisno besedilo.) {{crossref|Glejte [[Pomoč:Slog_navajanja_1#Uporaba format|Uporaba {{navpičnica}}format=]]}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} 2rpitmpry69p0srq1kmc6evfoyaanqp 10 345855 6709781 4093629 2026-07-11T15:59:42Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709781 wikitext text/x-wiki * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Ref|id=csdoc_ref}}: the citation's HTML anchor identifier, when different from its default. When set, {{para|ref|{{var|ID}}}} generates an anchor with the given <code>{{var|ID}}</code> (the <code>id=</code> attribute in the citation's {{tag|cite|params=id="{{var|ID}}"|o}} HTML tag). Setting {{para|ref|{{var|ID}}}} identifies the template as a target and allows [[Wikipedia:Citing sources/Further considerations#Wikilinks to full references|wikilinking to full references]], especially useful with short-form citations like [[Wikipedia:Citing sources#Short citations|shortened notes]] and [[Wikipedia:Parenthetical referencing|parenthetical referencing]]. The default anchor ID is suitable for use with {{tl|sfn}} and {{tl|harv}} templates. Since April 2020, the parameter / keyword pair {{para|ref|harv}} has no special meaning; this deprecated setting should ''not'' be used and may be removed from existing cs1|2 templates. To inhibit anchor ID creation, set {{para|ref|none}}. Aliases: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|Ref}}. {{#ifeq:{{#titleparts: {{FULLPAGENAME}} | 1 }}| Predloga:Citat | <!-- Don't show this link in Template:Citation or its subpages (it's added manually there) --> | {{crossref|See {{section link|Template:Citation/doc|Anchors for Harvard referencing templates}}.}} }} * '''ref''': ID za sidro. Prednastavljeno je, da se sidro ne ustvari. Osnovna neprazna vrednost {{para|ref|<var>ID</var>}} ustvari sidro z danim <var>ID</var>; tak povezljiv sklic lahko postane cilj [[Wikipedija:Navajanje virov|wikipovezave na poln sklic]], in je še posebej uporaben za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] in za [[Wikipedija:Navajanje virov#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]. Posebna vrednost {{para|ref|harv}} ustvari sidro primerno za {{tl|harv}} predlogo; glejte [[Predloga:Citat/dok#Sidra za predloge Harvardskih navedkov|sidra za predloge Harvardskih navedkov]]. 1yrgqwbzfn82fc0tiwylv3se9cnfwgf 6709789 6709781 2026-07-11T16:04:31Z Pinky sl 2932 6709789 wikitext text/x-wiki * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Ref|id=csdoc_ref}}: identifikator sidra HTML sklica, kadar se razlikuje od privzetega. Ko je nastavljen, {{para|ref|{{var|ID}}}} ustvari sidro s podani <code>{{var|ID}}</code> (atribut <code>id=</code> v oznaki HTML {{tag|cite|params=id="{{var|ID}}"|o}} sklica). Nastavitev {{para|ref|{{var|ID}}}} identificira predlogo kot cilj in omogoča wikipovezovanje na celotne sklice, kar je še posebej uporabno pri skrajšanih oblikah navajanja, kot so [[WP:KRATKISKLIC|kratki sklici]]. Privzeti ID sidra je primeren za uporabo s predlogama {{tl|sfn}} in {{tl|harv}}. Od aprila 2020 par parameter / ključna beseda {{para|ref|harv}} nima več posebnega pomena; te opuščene nastavitve se ''ne'' sme uporabljati in se jo lahko odstrani iz obstoječih predlog cs1|2. Če želite onemogočiti ustvarjanje ID-ja sidra, nastavite {{para|ref|none}}. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|Ref}}. {{#ifeq:{{#titleparts: {{FULLPAGENAME}} | 1 }}| Predloga:Citat | <!-- Don't show this link in Template:Citation or its subpages (it's added manually there) --> | {{crossref|Glejte {{section link|Predloga:Citat/dok|Sidra za predloge Harvardskih navedkov}}.}} }} mt1rzftb46gvhsy9yzsb7xq4z9um1fx 10 345858 6710071 6707534 2026-07-12T11:10:14Z Pinky sl 2932 pp np 6710071 wikitext text/x-wiki *<b id="csdoc_quote">quote</b>: Ustrezno besedilo, ki ga citirate iz vira. Izpiše se znotraj narekovajev.{{#if: {{{cs2|}}}||&#32;Če ta parameter uporabite, sistem samodejno umakne piko na koncu celotnega citata. Zato morate ločilo na koncu dodati sami znotraj navedenega besedila.}} Če uporabljate tudi parameter '''script-quote''', v parameter '''quote''' vnesite [[WP:ROMAN|romanizirano]] besedo (če je na voljo), ki je navedeno v '''script-quote'''. Pri citiranju avtorsko zaščitenih del so dovoljeni le [[Wikipedija:Neprosta vsebina|kratki citati za ponazoritev stališča ali ideje]]; obsežni citati so prepovedani. ** '''script-quote''': Izvirni citat za jezike, ki ne uporabljajo latinične pisave (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.). To besedilo ni zapisano poševno in se izpiše za prečrkovanjem iz parametr '''quote''' (če je na voljo). Alias: brez. Na začetek besedila morate dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#script jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno izpisati pisavo: **:<code><nowiki>... |quote=Tōkyō tawā |script-quote=ja:東京タワー |trans-quote=Stolp Tokijo ...</nowiki></code> ** <b id="csdoc_trans-quote">trans-quote</b>: Slovenski prevod citata, če je izvirni vir v tujem jeziku. Izpiše se v oglatih oklepajih. Alias: brez.{{#if:{{{unpaginated|}}}|| * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja navedeni {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki ste ga navedli v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Pred številko se samodejno izpiše {{code|str.}}, razen če je definiran parameter {{para|no-pp|yes}}. Če številka vsebuje vezaj, uporabite predlogo {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon več strani, iz katerih izhaja {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki ste ga navedli v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je definiran parameter {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje. Če pa so navadni vezaji nujni (ker že same številke strani vsebujejo vezaje, npr: str. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojne okrogle oklepaje]], s čimer predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez dodatne obdelave, in uporabite predlogo {{tl|hyphen}}, da urednikom nakažete, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez.}} f1kz9xfvbs3ocrqeqdf5rs24z3wmlbk 10 345862 6709821 4091061 2026-07-11T17:12:58Z Pinky sl 2932 dp 6709821 wikitext text/x-wiki Skopirajte prazno verzijo predloge v članek. Vsa imena parametrov morajo biti napisana z malimi črkami (nekatere kratice, kot je {{para|isbn}}, imajo različice z velikimi črkami, kot je {{para|ISBN}}, katerih uporaba je sprejemljiva). Med parametri uporabite znak "|" (navpičnica). V izogib nasmeteni predlogi izbrišite neuporabljene parametre. Some samples on this documentation page may include the current date. Če datum ni trenutni, potem {{purge|osvežite}} stran. 27bdcgp8wd1kcjnpwczu6w3799nl4tl 10 347738 6709768 3794756 2026-07-11T15:37:18Z Pinky sl 2932 odstranjena preusmeritev na [[Predloga:Razpov]] 6709768 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Hatnote|hatnote}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> 8nnude79i1y2v6yy2z7j285k1k4v8p3 6709769 6709768 2026-07-11T15:38:01Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6709768|6709768]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6709769 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Razpov]] j8xkwc3c9y6vbvq46nahi3ea3jyj9e2 0 356980 6710056 6706632 2026-07-12T10:35:38Z Gledalec 242658 pp np 6710056 wikitext text/x-wiki [[Slika:AA11 path.svg|250px|thumb|right|Pot leta 11]] '''Let 11 American Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe American Airlines, ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v severni stolp [[World Trade Center|WTC]] - ja v [[New York|New Yorku]]. Pri tem je na letalu umrlo vseh 92 ljudi vključno z petimi terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Boston's Logan]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 15 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega pa so ubili. Nato so vdrli v kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev [[Mohamed Atta]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. [[Slika:N334AA B767-223ER American MAN 08APR01 (6839074488).jpg|sličica|N334AA aprila 2001, pet mesecev pred ugrabitvijo.]] Ob 8:46:40 se je letalo zaletelo v severni stolp WTC - ja, z hitrostjo 748 km na uro. Nešteto ljudi je na ulicah New Yorka City pričalo o trku, vendar je nekaj kamer ujelo trenutek, ko se je letalo zaletelo v stolp. Veliko jih je sprva mislilo, da je šlo za nesrečo. Ker je bilo letalo ob trku skoraj v celoti ravno, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča, zato se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti. Severni stolp se je zrušil ob 10:28. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 11, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu. == Ugrabitelji == [[Slika:Mohamed Atta.jpg|sličica|[[Mohamed Atta]], kateri je po ugrabitvi pilotiral letalo. Atta je bil tudi vodilni ugrabitelj v napadih 11. septembra.]] Med ugrabitelji na letu 11 je bil pilot [[Mohamed Atta|Mohammed Atta]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati posadko in potnike. To so bili: [[Abdulaziz al Omari]], [[Vail al Šehri]], [[Valid al Šehri]] in [[Satam al Sukami]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 223ER. Na krovu je bilo 81 potnikov in 11 članov posadke. Kapitan letala je bil [[John Ogonowski]], prvi častnik Thomas McGuinness in stevardesi Barbara Arestegui, Jeffrey Collman, Sara Low, Karen Martin, Kathleen Nicosia, [[Betty Ong]], Jean Roger, Dianne Snyder in [[Madeline Amy Sweeney|Amy Sweeney]]. == Let == === Vkrcanje in vzlet === [[Slika:Atta in airport.jpg|sličica|Atta (modra majica) in al-Omari na mednarodnem letališču Portland Jetport med prehodom skozi varnostno kontrolo zjutraj 11. septembra.]] Mohammed Atta, taktični vodja napadov, in njegov kolega, ugrabitelj Abdulaziz al-Omari, sta v torek, 11. septembra 2001, ob 5:40 zjutraj prispela na mednarodno letališče Portland Jetport v [[Maine|Mainu]]. Vkrcala sta se na letalo [[Colgan Air 5930]], ki je predvidoma ob 6:00 zjutraj odletel iz Portlanda v Mainu proti [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Massachusetts|Massachusettsu]]. Ugrabitelja sta imela vozovnice prvega razreda za letalo American 11, ki je bil namenjen v [[Los Angeles]]. Atta je oddal dve torbi, al-Omari pa nobene. Ko sta se prijavila na letališču, je računalniški sistem za predhodni pregled potnikov (CAPPS) Atto opozoril na dodaten pregled prtljage, vendar se je na koncu vkrcal brez incidentov. Let iz Portlanda je vzletel pravočasno in prispel v Boston ob 6:45. Trije drugi ugrabitelji, Waleed al-Shehri , Wail al-Shehri in Satam al-Suqami, so prispeli na bostonsko letališče Logan ob 6:45 in pustili najeti avto na parkirišču letališča. Ob 6:52 je [[Marwan al-Shehhi]], ugrabitelj, ki je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines]], poklical z javnega telefona na letališču Logan na Attov mobilni telefon, da bi potrdil, da so napadi pripravljeni. Atta in al-Omari sta se prijavila in opravila varnostni pregled v Bostonu, ker v Portlandu nista dobila vstopnih kart za letalo. Med naglo prijavo po letu iz Portlanda uradniki za zračni promet niso prijavili Attove prtljage na letalo American 11. al-Suqami, Wail al-Shehri in Waleed al-Shehri so se prav tako prijavili na letalo v Bostonu. Wail in al-Suqami sta prijavila vsak po eno prtljago; Waleed ni prijavil nobene. Sistem CAPPS je izbral tri ugrabitelje za podroben pregled prtljage. Sistem pregledovanja CAPPS je bil zasnovan izključno za pregled prtljage, zato trije ugrabitelji na kontrolni točki niso bili podvrženi dodatnemu varnostnemu pregledu. Ob 7:11 je bilo pet ugrabiteljev že vkrcanih na letalu American 11, ki je moral vzleteti ob 7:45. Atta je sedel v poslovnem razredu, na sedežu 8D, al-Omari na sedežu 8G in al-Suqami na sedežu 10B. Brata Waleed al-Shehri in Wail al-Shehri sta sedela v prvem razredu na sedežih 2B in 2A. Letalo se je pripeljalo po vzletno-pristajalni stezi 26 in vzletelo izz letališča Logan ob 7:59. Ob 8:13, ko je potekala strežba zajtrka, je bilo letalo nad 7.900 m nad osrednjim Massachusettsom, piloti pa so se normalno odzvali na zahtevo kontrole zračnega prometa po 20- stopinjskem zavoju v desno, kar so tudi storili. To je bila zadnja komunikacija iz letala American 11. === Ugrabitev in let proti tarči === Ugrabitev letala se je začela ob 8:14. Wail al-Shehri in Waleed al-Shehri sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Mohammed Atta, Abdulaziz al-Omari in Satam al-Suqami so vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta al-Omari in al-Suqami ubila oba pilota tako, da sta ju zabodla z noži, Atta pa je medtem prevzel nadzor nad letalom. V tem času je kontrola zračnega prometa pilote pozvala, naj se povzpnejo na potovalno višino 11.000 m, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:16 se je letalo padlo na višino 8.800 metrov in kmalu zatem odstopilo od načrtovane poti. Kontrola zračnega prometa je večkrat poskušala vzpostaviti komunikacijo z letalom American 11, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:21 je letalo prenehalo oddajati signal transponderja. Kmalu po ugrabitvi sta stevardesi [[Betty Ong]] in [[Madeline Amy Sweeney|Madeleine Amy Sweeney]] poklicali letalsko družbo [[American Airlines]] in ju obvestili o ugrabitvi. Med štiriminutnim klicem z operativnim centrom American Airlines je Ong poročala o pomanjkanju komunikacije s pilotsko kabino, pomanjkanju dostopa do pilotske kabine in poškodbah potnikov. Navedla je tudi številke sedežev, ki so bili dodeljeni ugrabiteljem, kar je preiskovalcem kasneje omogočilo, da so ugotovili njihovo identiteto. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|Prvi govor Mohameda Atte ob 8:23.]] Ob 8:23:38 je Atta poskušal nekaj povedati potnikom, vendar je pritisnil napačen gumb in poslal sporočilo kontroli zračnega prometa. Bostonski kontrolorji zračnega prometa so slišali Attovo sporočilo, ki je rekel: »Imamo nekaj letal. Bodite tiho in bo vse v redu. Vračamo se na letališče.« Ob 8:23:56 je nato dejal: »Nihče naj se ne premakne. Vse je v redu. Če se boste poskušali premakniti, boste ogrozili sebe in letalo. Samo bodite tiho.« Kot prej je Atta mislil, da komunicira samo s potniki, vendar so kontrolorji zračnega prometa njegov glas ujeli in ga posneli. Po Attovih prenosih in nezmožnosti stika s komercialnim letalom so bostonski kontrolorji zračnega prometa ugotovili, da je bilo letalo ugrabljeno. Kasneje so kontrolorji zračnega prometa razpravljali o pomenu te fraze in poskušali ugotoviti, ali je Atta nakazoval, da je bilo še več letal ugrabljenih. Ob 8:23 se je letalo obrnilo proti jugu. Ob 8:32 je poveljniški center Zvezne uprave za letalstvo (FAA) v [[Herndon|Herndonu]] v [[Virginija|Virginiji]] obvestil sedež FAA o ugrabitvi letala American 11. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|Drugi govor Mohameda Atte ob 8:33.]] Ob 8:33:59 je Atta dejal: »Prosim, nihče naj se ne premika, vračamo se na letališče, ne poskušajte početi nobenih neumnih potez.« Ob 8:37:08 so piloti letala United 175 preverili lokacijo in smer letala American 11 s kontrolorji zračnega prometa. Kontrolorji zračnega prometa v Bostonu so zaobšli standardne protokole in stopili v stik s Severnoameriškim poveljstvom zračne obrambe (NORAD), natančneje s podružnico Severovzhodnega sektorja zračne obrambe (NEADS) v [[New York|New Yorku]]. NEADS je iz nacionalne letalske baze Otis v [[Falmouth|Falmouthu]] v Massachusettsu zahteval dva lovca F-15, da bi prestregla letalo American 11. Uradniki v Otisu so izgubili več minut, ko so poskušali dobiti dovoljenje za vzlet lovcev. American 11 je ob 8:43 naredil zadnji zavoj proti Manhattnu in se začel spuščati. Ukaz za polet F-15 v Otisu je bil izdan komaj ob 8:46. === Trk === [[Slika:American Airlines Flight 11 approach (second frame) (right).jpg|sličica|American 11 je zadel severni stolp Svetovnega trgovinskega centra.]] Ob 8:46:40 je Atta namerno zapeljal letalo American 11 v Severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v New Yorku. Letalo je v stolp trčilo med 93. in 99. nadstropjem, s hitrostjo 750 km na uro. V trenutku trka je umrlo vseh 92 ljudi na krovu letala, pa tudi veliko število ljudi, ki so delali v svojih pisarnah v stolpu v območju trka. Sila eksplozije je potovala skozi najmanj en jašek za dvigalo navzdol do pritličja, kjer je razbila vsa okna in ranila večje število ljudi. Ker je bilo letalo v času trka skoraj zravnano, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča nad 93. nadstropjem, zaradi česar se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti in je zato v teh nadstropjih ostalo ujetih veliko ljudi. Nekateri so umrli zaradi zastrupitve z strupenim dimom in visoke vročine požarov, drugi pa so umrli zaradi skoka iz stavbe, da bi tako ušli visoki vročini in strupenemu dimu. Preostali, ki so ostali v ujetih nadstropjih, so umrli, ko se je severni stolp ob 10:28 porušil. [[Slika:Wtc05-orig-2001-09-11-09-13-05-Charles-Marsh.jpg|sličica|Ostanki letala American 11.]] Trk letala American 11 je posnelo nekaj kamer. [[Jules Naudet]], francoski snemalec, in [[Pavel Hlava]], češki priseljenec, ki sta v času trka snemala dokumentarni film o newyorških gasilcih, sta najbolj natančno posnela trk. Poleg tega je spletna kamera , ki jo je [[Wolfgang Staehle]] namestil na umetniški razstavi v [[Brooklyn|Brooklynu]] in je namenjena zajemanju slik Spodnjega Manhattna vsake štiri sekunde, posnela tudi slike letala American 11, ki je trčilo v Severni stolp. Ko so začeli mediji poročati o trku letala, se je najprej verjelo, da je šlo za nesrečo. Ko pa je 17 minut pozneje letalo United 175 trčilo v sosednji Južni stolp, je postalo jasno, da je bil trk prvega letala namerno dejanje. == Spomin == [[Slika:4.28.12Flight11PanelN-74ByLuigiNovi2.jpg|sličica|Imena žrtev letala American 11 na plošči N-74 severnega bazena Nacionalnega spominskega muzeja 11. septembra. Imena potnikov so na tej in štirih drugih sosednjih ploščah.]] Na mestu zrušitve dvojčkov je bil na mestu, kjer je stal severni stolp, zgrajen vodni spomenik, kjer so napisana imena vseh žrtev na letalu American 11. == Glej tudi == * [[Let 175 United Airlines]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] {{normativna kontrola}} 9f40la8ot1lsoa0bvriporg6mx7h1t8 6710077 6710056 2026-07-12T11:17:16Z MaksiKavsek 244409 predlog s/z 6710077 wikitext text/x-wiki [[Slika:AA11 path.svg|250px|thumb|right|Pot leta 11]] '''Let 11 American Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe American Airlines, ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v severni stolp [[World Trade Center|WTC]]-ja v [[New York|New Yorku]]. Pri tem je na letalu umrlo vseh 92 ljudi vključno s petimi teroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Boston's Logan]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 15 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega pa so ubili. Nato so vdrli v kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev [[Mohamed Atta]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati s prijatelji in z družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. [[Slika:N334AA B767-223ER American MAN 08APR01 (6839074488).jpg|sličica|N334AA aprila 2001, pet mesecev pred ugrabitvijo.]] Ob 8:46:40 se je letalo zaletelo v severni stolp WTC-ja, s hitrostjo 748 km na uro. Nešteto ljudi je na ulicah New Yorka City pričalo o trku, vendar je nekaj kamer ujelo trenutek, ko se je letalo zaletelo v stolp. Veliko jih je sprva mislilo, da je šlo za nesrečo. Ker je bilo letalo ob trku skoraj v celoti ravno, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča, zato se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti. Severni stolp se je zrušil ob 10:28. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 11, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu. == Ugrabitelji == [[Slika:Mohamed Atta.jpg|sličica|[[Mohamed Atta]], kateri je po ugrabitvi pilotiral letalo. Atta je bil tudi vodilni ugrabitelj v napadih 11. septembra.]] Med ugrabitelji na letu 11 je bil pilot [[Mohamed Atta|Mohammed Atta]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati posadko in potnike. To so bili: [[Abdulaziz al Omari]], [[Vail al Šehri]], [[Valid al Šehri]] in [[Satam al Sukami]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 223ER. Na krovu je bilo 81 potnikov in 11 članov posadke. Kapitan letala je bil [[John Ogonowski]], prvi častnik Thomas McGuinness in stevardesi Barbara Arestegui, Jeffrey Collman, Sara Low, Karen Martin, Kathleen Nicosia, [[Betty Ong]], Jean Roger, Dianne Snyder in [[Madeline Amy Sweeney|Amy Sweeney]]. == Let == === Vkrcanje in vzlet === [[Slika:Atta in airport.jpg|sličica|Atta (modra majica) in al-Omari na mednarodnem letališču Portland Jetport med prehodom skozi varnostno kontrolo zjutraj 11. septembra.]] Mohammed Atta, taktični vodja napadov, in njegov kolega, ugrabitelj Abdulaziz al-Omari, sta v torek, 11. septembra 2001, ob 5:40 zjutraj prispela na mednarodno letališče Portland Jetport v [[Maine|Mainu]]. Vkrcala sta se na letalo [[Colgan Air 5930]], ki je predvidoma ob 6:00 zjutraj odletel iz Portlanda v Mainu proti [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Massachusetts|Massachusettsu]]. Ugrabitelja sta imela vozovnice prvega razreda za letalo American 11, ki je bil namenjen v [[Los Angeles]]. Atta je oddal dve torbi, al-Omari pa nobene. Ko sta se prijavila na letališču, je računalniški sistem za predhodni pregled potnikov (CAPPS) Atto opozoril na dodaten pregled prtljage, vendar se je na koncu vkrcal brez incidentov. Let iz Portlanda je vzletel pravočasno in prispel v Boston ob 6:45. Trije drugi ugrabitelji, Waleed al-Shehri, Wail al-Shehri in Satam al-Suqami, so prispeli na bostonsko letališče Logan ob 6:45 in pustili najeti avto na parkirišču letališča. Ob 6:52 je [[Marwan al-Shehhi]], ugrabitelj, ki je pilotiral letalo [[Let 175 United Airlines]], poklical z javnega telefona na letališču Logan na Attov mobilni telefon, da bi potrdil, da so napadi pripravljeni. Atta in al-Omari sta se prijavila in opravila varnostni pregled v Bostonu, ker v Portlandu nista dobila vstopnih kart za letalo. Med naglo prijavo po letu iz Portlanda uradniki za zračni promet niso prijavili Attove prtljage na letalo American 11. al-Suqami, Wail al-Shehri in Waleed al-Shehri so se prav tako prijavili na letalo v Bostonu. Wail in al-Suqami sta prijavila vsak po eno prtljago; Waleed ni prijavil nobene. Sistem CAPPS je izbral tri ugrabitelje za podroben pregled prtljage. Sistem pregledovanja CAPPS je bil zasnovan izključno za pregled prtljage, zato trije ugrabitelji na kontrolni točki niso bili podvrženi dodatnemu varnostnemu pregledu. Ob 7:11 je bilo pet ugrabiteljev že vkrcanih na letalu American 11, ki je moral vzleteti ob 7:45. Atta je sedel v poslovnem razredu, na sedežu 8D, al-Omari na sedežu 8G in al-Suqami na sedežu 10B. Brata Waleed al-Shehri in Wail al-Shehri sta sedela v prvem razredu na sedežih 2B in 2A. Letalo se je pripeljalo po vzletno-pristajalni stezi 26 in vzletelo izz letališča Logan ob 7:59. Ob 8:13, ko je potekala strežba zajtrka, je bilo letalo nad 7.900 m nad osrednjim Massachusettsom, piloti pa so se normalno odzvali na zahtevo kontrole zračnega prometa po 20- stopinjskem zavoju v desno, kar so tudi storili. To je bila zadnja komunikacija iz letala American 11. === Ugrabitev in let proti tarči === Ugrabitev letala se je začela ob 8:14. Wail al-Shehri in Waleed al-Shehri sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Mohammed Atta, Abdulaziz al-Omari in Satam al-Suqami so vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta al-Omari in al-Suqami ubila oba pilota tako, da sta ju zabodla z noži, Atta pa je medtem prevzel nadzor nad letalom. V tem času je kontrola zračnega prometa pilote pozvala, naj se povzpnejo na potovalno višino 11.000 m, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:16 se je letalo padlo na višino 8.800 metrov in kmalu zatem odstopilo od načrtovane poti. Kontrola zračnega prometa je večkrat poskušala vzpostaviti komunikacijo z letalom American 11, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:21 je letalo prenehalo oddajati signal transponderja. Kmalu po ugrabitvi sta stevardesi [[Betty Ong]] in [[Madeline Amy Sweeney|Madeleine Amy Sweeney]] poklicali letalsko družbo [[American Airlines]] in ju obvestili o ugrabitvi. Med štiriminutnim klicem z operativnim centrom American Airlines je Ong poročala o pomanjkanju komunikacije s pilotsko kabino, pomanjkanju dostopa do pilotske kabine in poškodbah potnikov. Navedla je tudi številke sedežev, ki so bili dodeljeni ugrabiteljem, kar je preiskovalcem kasneje omogočilo, da so ugotovili njihovo identiteto. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-1.ogg|sličica|Prvi govor Mohameda Atte ob 8:23.]] Ob 8:23:38 je Atta poskušal nekaj povedati potnikom, vendar je pritisnil napačen gumb in poslal sporočilo kontroli zračnega prometa. Bostonski kontrolorji zračnega prometa so slišali Attovo sporočilo, ki je rekel: »Imamo nekaj letal. Bodite tiho in bo vse v redu. Vračamo se na letališče.« Ob 8:23:56 je nato dejal: »Nihče naj se ne premakne. Vse je v redu. Če se boste poskušali premakniti, boste ogrozili sebe in letalo. Samo bodite tiho.« Kot prej je Atta mislil, da komunicira samo s potniki, vendar so kontrolorji zračnega prometa njegov glas ujeli in ga posneli. Po Attovih prenosih in nezmožnosti stika s komercialnim letalom so bostonski kontrolorji zračnega prometa ugotovili, da je bilo letalo ugrabljeno. Kasneje so kontrolorji zračnega prometa razpravljali o pomenu te fraze in poskušali ugotoviti, ali je Atta nakazoval, da je bilo še več letal ugrabljenih. Ob 8:23 se je letalo obrnilo proti jugu. Ob 8:32 je poveljniški center Zvezne uprave za letalstvo (FAA) v [[Herndon|Herndonu]] v [[Virginija|Virginiji]] obvestil sedež FAA o ugrabitvi letala American 11. [[Slika:Mohamed Atta to ATC-2.ogg|sličica|Drugi govor Mohameda Atte ob 8:33.]] Ob 8:33:59 je Atta dejal: »Prosim, nihče naj se ne premika, vračamo se na letališče, ne poskušajte početi nobenih neumnih potez.« Ob 8:37:08 so piloti letala United 175 preverili lokacijo in smer letala American 11 s kontrolorji zračnega prometa. Kontrolorji zračnega prometa v Bostonu so zaobšli standardne protokole in stopili v stik s Severnoameriškim poveljstvom zračne obrambe (NORAD), natančneje s podružnico Severovzhodnega sektorja zračne obrambe (NEADS) v [[New York|New Yorku]]. NEADS je iz nacionalne letalske baze Otis v [[Falmouth|Falmouthu]] v Massachusettsu zahteval dva lovca F-15, da bi prestregla letalo American 11. Uradniki v Otisu so izgubili več minut, ko so poskušali dobiti dovoljenje za vzlet lovcev. American 11 je ob 8:43 naredil zadnji zavoj proti Manhattnu in se začel spuščati. Ukaz za polet F-15 v Otisu je bil izdan komaj ob 8:46. === Trk === [[Slika:American Airlines Flight 11 approach (second frame) (right).jpg|sličica|American 11 je zadel severni stolp Svetovnega trgovinskega centra.]] Ob 8:46:40 je Atta namerno zapeljal letalo American 11 v Severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v New Yorku. Letalo je v stolp trčilo med 93. in 99. nadstropjem, s hitrostjo 750 km na uro. V trenutku trka je umrlo vseh 92 ljudi na krovu letala, pa tudi veliko število ljudi, ki so delali v svojih pisarnah v stolpu v območju trka. Sila eksplozije je potovala skozi najmanj en jašek za dvigalo navzdol do pritličja, kjer je razbila vsa okna in ranila večje število ljudi. Ker je bilo letalo v času trka skoraj zravnano, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča nad 93. nadstropjem, zaradi česar se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti in je zato v teh nadstropjih ostalo ujetih veliko ljudi. Nekateri so umrli zaradi zastrupitve s strupenim dimom in visoke vročine požarov, drugi pa so umrli zaradi skoka iz stavbe, da bi tako ušli visoki vročini in strupenemu dimu. Preostali, ki so ostali v ujetih nadstropjih, so umrli, ko se je severni stolp ob 10:28 porušil. [[Slika:Wtc05-orig-2001-09-11-09-13-05-Charles-Marsh.jpg|sličica|Ostanki letala American 11.]] Trk letala American 11 je posnelo nekaj kamer. [[Jules Naudet]], francoski snemalec, in [[Pavel Hlava]], češki priseljenec, ki sta v času trka snemala dokumentarni film o newyorških gasilcih, sta najbolj natančno posnela trk. Poleg tega je spletna kamera , ki jo je [[Wolfgang Staehle]] namestil na umetniški razstavi v [[Brooklyn|Brooklynu]] in je namenjena zajemanju slik Spodnjega Manhattna vsake štiri sekunde, posnela tudi slike letala American 11, ki je trčilo v Severni stolp. Ko so začeli mediji poročati o trku letala, se je najprej verjelo, da je šlo za nesrečo. Ko pa je 17 minut pozneje letalo United 175 trčilo v sosednji Južni stolp, je postalo jasno, da je bil trk prvega letala namerno dejanje. == Spomin == [[Slika:4.28.12Flight11PanelN-74ByLuigiNovi2.jpg|sličica|Imena žrtev letala American 11 na plošči N-74 severnega bazena Nacionalnega spominskega muzeja 11. septembra. Imena potnikov so na tej in štirih drugih sosednjih ploščah.]] Na mestu zrušitve dvojčkov je bil na mestu, kjer je stal severni stolp, zgrajen vodni spomenik, kjer so napisana imena vseh žrtev na letalu American 11. == Glej tudi == * [[Let 175 United Airlines]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] {{normativna kontrola}} ncxziyh8t3dq0xmvg5obn8320k02erb 0 356993 6710055 6706630 2026-07-12T10:33:48Z Gledalec 242658 /* Ugrabitelji */ pp np 6710055 wikitext text/x-wiki [[Slika:UA175 path.svg|250px|thumb|right|Pot leta 175 United Airlines]] '''Let 175 United Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe United Airlines, ki se je [[11. september|11. septembra]] [[2001]] zaletel v južni stolp [[World Trade Center|WTC]] - ja v [[New York|New Yorku]], pri tem pa je na letalu umrlo vseh 65 ljudi vključno z petimi terroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Boston's Logan]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 28 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega so celo ubili. Nato pa so vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev [[Marwan al-Shehhi]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati z prijatelji in družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. [[Slika:Boeing 767-222, United Airlines AN0188143.jpg|sličica|N612UA leta 1999, dve leti pred ugrabitvijo.]] Ob 9:03:02 se je letalo zaletelo v južni stolp WTC - ja, z hitrostjo 870 km na uro. Trk leta 175 je bil edini viden v živo na televiziji po celem svetu. Stolp je zadel v jugo - vzhodni del, kar je vplivalo na zgodnjo zrušitev stolpa. Južni stolp se je zrušil ob 9:59. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 175, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu. == Ugrabitelji == [[Slika:Marwan al-Shehhi 6-19-01 HQ.jpg|sličica|[[Marvan al Šehi]], kateri je po ugrabitvi pilotiral letalo.]] Med ugrabitelji na letu 175 je bil pilot [[Marvan al Šehi]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati potnike in posadko. To so bili: [[Fajez Banihamad]], [[Mohand al Šehri]], [[Hamza al Gamdi]] in [[Ahmed al Gamdi]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 200. Na krovu je bilo 56 potnikov in 9 članov posadke. Kapitan letala je bil [[Victor Saracini]], prvi častnik Michael Horrocks in stevardesi Robert Fangman, Amy Jarret, Amy King, Kathryn Laborie, Alfred Marchand, Michael Tarrou in Alicia Titus. == Let == === Vkrcanje in vzlet === 11. septembra 2001 zjutraj, po plačilu računa za hotel Days Inn, je taksi odpeljal Hamzo al-Ghamdija in Ahmeda al-Ghamdija na mednarodno letališče Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]]. Ahmed al-Ghamdi in Hamza al-Ghamdi sta prispela na prijavni pult letalske družbe [[United Airlines]] ob 6:20 po vzhodnem času, kjer je Ahmed al-Ghamdi oddal dve torbi. Oba ugrabitelja sta rekla, da želita pridobiti vstopne kupone, saj sta mislila, da imata dejansko liste papirja. Imela sta nekaj težav z odgovorom na standardna varnostna vprašanja, zato je bil agent na pultu prisiljen zelo počasi ponavljati vprašanja, dokler nista oba dala pravilnih odgovorov. Marwan al-Shehhi je oddal eno torbo ob 6:45, preostala ugrabitelja, Fayez Banihammad in Mohand al-Shehri, pa sta se prijavila ob 6:53. Banihammad je oddal dve torbi. Nobeden od ugrabiteljev ni bil izbran za nadaljnje preverjanje s sistemom za računalniško podprto predhodno preverjanje potnikov (CAPPS). [[Slika:Boston Logan Gate C19 with Flag and Jet.jpg|sličica|Izhod C19 na mednarodnem letališču Logan v Bostonu je bil 11. septembra 2001 izhod za vkrcanje na letalo United 175. V spomin na to mesto je bila dodana ameriška zastava.]] al-Shehhi in drugi ugrabitelji so se vkrcali na letalo United 175 ob 7:28. Banihammad se je vkrcal prvi in sedel v prvem razredu, na sedežu 2A, Mohand al-Shehri pa v 2B. Ob 7:27 sta se al-Shehhi in Ahmed al-Ghamdi vkrcala in sedela v poslovnem razredu, sedeža 6C oziroma 9D. Minuto kasneje se je vkrcal Hamza al-Ghamdi in sedel na sedež 9C. Letalo, ki naj bi vzletelo ob 8:00, je šlo po izhodu 19 v terminalu C in vzletelo iz letališča Boston's Logan ob 8:14. Ob 8:33 je letalo doseglo svojo potovalno višino 10.000 metrov, nakar se je začela strežba zajtrka. Ob 8:37 so kontrolorji zračnega prometa pilote letala vprašali, ali lahko vidijo letalo [[Let 11 American Airlines]]. Posadka je odgovorila, da letalo American 11 leti na višini 8.839 metrov, kontrolorji pa so pilotom letala United 175 naročili, da naj se izogibajo letalu, ker je ugrabljeno. Piloti so ob 8:41 izjavili, da so ob vzletu slišali sumljiv prenos. »Slišalo se je, kot da je nekdo živčen zgrabil mikrofon in ljudi prosil, naj ostanejo na svojih sedežih,« je izjavila posadka. To je bil zadnji prenos z letala United 175. === Ugrabitev in let do tarče === Ugrabitev letala se je začela ob 8:42. Hamza al-Ghamdi in Ahmed al-Ghamdi sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Marwan al-Shehhi, Fayez Banihammad in Mohand al-Shehri so vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta Banihammad in al-Shehri ubila oba pilota tako, da sta ju zabodla z noži, al-Shehhi pa je prevzel nadzor nad letalom. Ob 8:45 je letalo začelo odstopati od načrtovane poti leta in se začelo usmerjati proti severo-vzhodu. Ob 8:47 so ugrabitelji spremenili kodo transponderja na 3321. Zaradi tega je kontrolor zračnega prometa v [[New York|New Yorku]] letalo identificiral kot letalo družbe [[American Airlines]]. Ob 8:47:03 je kontrolor zračnega prometa v New Yorku zahteval, da United 175 ponastavi kodo transponderja na 1470, vendar ni bilo nobenega odgovora. Vendar so se kontrolorji odločili, da o tem ne bodo poročali vse do nekaj minut pozneje, ob 8:51. Za razliko od letala American 11, ki je izklopil svoj transponder, so podatki letala United 175 ostali v celoti prikazani. Poleg tega je United 175 ob 8:51 spremenil svojo višino. V naslednjih treh minutah je kontrolor neuspešno poskušal vzpostaviti stik z letalom, zaradi česar je bližnja letala v bližini opozoril, da naj se izogibajo letalu United 175. V tem času je stevardesa na letalu United 175 poklicala družbo United Airlines in jo obvestila o ugrabitvi letala. V tem trenutku je United 175 v zraku skoraj trčil z letalom [[Let 2315 Delta Airlines]], pri čemer je letalo preletelo na razdalji 60 metrov, medtem ko je kontrolor zračnega prometa [[Dave Bottiglia]] obupano poskušal prepričati Delto 2315, naj se izogne. Bottiglia je bil prvi v kontrolnem centru, ki je ugotovil, da je bil United 175 ugrabljen, ko mu je dal ukaz, naj se obrne, vendar neuspešno. United 175 se ni odzval; namesto tega je pospešil in se usmeril naravnost proti letalu Let 2315 Delta AirLines. Kontrolor je pilotu Delte naročil: »Izvedite kakršen koli izogibni manever, ki se vam zdi potreben. Imamo letalo, za katerega ne vemo, kaj počne. Ne vemo, kaj se gre.« Nekaj trenutkov pozneje se je United 175 za las izognil trčenju z letalom [[Let 7 Midwest Express]]. [[Slika:New York Control tower to NY TRACON.ogg|sličica|Dva newyorška kontrolorja zračnega prometa v živo sporočata položaj letala United 175 v trenutkih pred trkom.]] Ob 8:55 je nadzornik v centru za kontrolo zračnega prometa v New Yorku obvestil vodjo operativnega centra, da je United 175 ugrabljen, Dave Bottiglia, ki je sledil letalu, pa je podal naslednjo pripombo:»Imamo 2 ugrabljeni letali.« Ob 8:58 se je letalo obrnilo proti New Yorku in preletelo [[New Jersey]] na višini 8.686 metrov. Od te točke, približno ob 8:58, ko je al-Shehhi zaključil zavoj proti New Yorku, je začel z spuščanjem in se v 4 minutah spustil za 7.315,2 metrov, v tem času pa je al-Shehhi opazil dim, ki se je kadil iz severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra, v katerega je trčil American 11. Newyorški kontrolor zračnega prometa Dave Bottiglia je poročal: "Izračunali smo višine in spuščajo se naravnost proti tlom s hitrostjo 30.480 metrov na minuto. To je za komercialno letalo popolnoma nezaslišano." Ob 9:01 je United 175 nadaljeval spuščanje proti južnemu Manhattnu. Kontrolni center v New Yorku je bil obveščen o drugem nizko letečem letalu, ki je po podatkih monitorja krožilo nad New Jerseyjem, nato nad Staten Islandom in v zadnjih sekundah nad newyorškim Embarcaderom. === Trk === [[Slika:UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg|sličica|United 175 je zadel južni stolp Svetovnega trgovinskega centra.]] Ob 9:03:02 je al-Shehhi namerno zapeljal letalo United 175 v Južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] v New Yorku. Letalo je v stolp trčilo med 77. in 85. nadstropjem s hitrostjo 880 km na uro. V trenutku trka je umrlo vseh 65 ljudi na krovu letala, pa tudi veliko število ljudi, ki so delali v svojih pisarnah v stolpu v območju trka. Letalo je stolp zadelo v jugo-vzhodni del, kar je vplivalo na zgodnjo zrušitev. Letalo je ob trku uničilo veliko dvigal in stopnišč, vendar je za las zgrešilo stopnišče A. To stopnišče je ostalo edino stopnišče, po katerem se je dalo pobegniti iz nadstropij nad trkom, pri čemer je to uspelo le 18 ljudem. Kljub temu pa je veliko ljudi ostalo ujetih v nadstropjih nad mestom trka. Nekateri so umrli zaradi zastrupitve z strupenim dimom in visoke vročine požarov, drugi pa so umrli zaradi skoka iz stavbe, da bi tako ušli visoki vročini in strupenemu dimu. Preostali, ki so ostali v ujetih nadstropjih, so umrli, ko se je južni stolp ob 9:59 porušil. [[Slika:FEMA - 12390 - Photograph by Gene Corley taken on 10-25-2001 in New York.jpg|sličica|Ostanki letala United 175.]] Ker so bile vse kamere po trku letala American 11 v sosednji Severni stolp usmerjene v oba stolpa, je bil trk letala United 175 posnet in predvajan z strani več kamer, tako z strani medijev kot tudi z strani prič. Trk letala je posnelo vsaj 100 kamer. Eno najbolj razkrivajočih fotografij je posnela [[Carmen Taylor]] z zgornje palube trajekta Ellis Island, privezanega v Battery Parku. Videoposnetek je bil ves dan predvajan v vseh informativnih programih, ki so ga predvajali neštetokrat, čeprav so bile v naslednjih dneh uvedene omejitve glede njegovega deljenja. == Spomin == [[Slika:4.28.12Flight175PanelS-2ByLuigiNovi3.jpg|sličica|Panel S-2 južnega bazena Nacionalnega spomenika in muzeja 11. septembra, eden od treh, na katerih so vpisana imena žrtev letala United 175.]] Na mestu zrušitve dvojčkov je bil na mestu, kjer je stal južni stolp, zgrajen vodni spomenik, kjer so napisana imena vseh žrtev na letalu United 175. == Glej tudi == * [[Let 11 American Airlines]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] {{normativna kontrola}} q0po0iphq7war9zp3ao4yf5hnfhzaag 0 357056 6710053 6706457 2026-07-12T10:31:05Z Gledalec 242658 /* Ugrabitelji */ pp np 6710053 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flightpath-AA77.gif|250px|thumb|right|Pot leta 77]] '''Let 77 American Airlines''' je bil redni komercialni let potniškega letala [[Boeing 757|Boeing 757-223]] družbe [[American Airlines]], ki se je [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] zaletel v sedež [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriškega obrambnega ministrstva]] v [[Pentagon (stavba)|Pentagonu]] blizu glavnega mesta [[Washington, D.C.|Washington D.C.]] Pri tem je na letalu umrlo vseh 64 ljudi, vključno s petimi teroristi [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo. Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča [[Washington Dulles]] in je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. 31 minut po vzletu so ugrabitelji vdrli v pilotsko kabino, ubili pilota in kopilota, ugrabili letalo, prestrašili potnike ter ubili preostalo posadke. Eden od ugrabiteljev in izkušen arabski pilot [[Hani Hanjour]] je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati prijateljem in družinam ter posredovali informacije o ugrabitvi. [[Slika:N644AA Boeing 757-223 American Airlines - AA, Phoenix Sky Harbor Int Airport December 2000.jpg|sličica|N644AA decembra 2000, devet mesecev pred ugrabitvijo.]] Ob 9:37:46 se je letalo zaletelo v zahodni del Pentagona z hitrostjo 755 km na uro. Veliko ljudi je pričalo o nesreči in v nekaj minutah so se razširile novice o nesreči. Trk je močno poškodoval velik del Pentagona in povzročil velik [[požar]]. Del stavbe v katerega se je letalo zaletelo se je porušil; v stavbi je umrlo 125 ljudi, med njimi veliko vojakov, gasilcev, reševalcev in policajev. Poškodovan in porušen del Pentagona so obnovili do leta [[2002]]. Pri obnovljenem delu Pentagona so postavili 184 spomenikov, za vsako žrtev enega. Park vsebuje tudi klop za vsako žrtev, razporejene so glede na njihovo leto rojstva od [[1930]] do [[1998]]. == Ugrabitelji == [[Slika:Hani Hanjour ATM security camera crop.jpg|sličica|[[Hani Hanjour]], kateri je po ugrabitvi pilotiral letalo.]] Med ugrabitelji na letu 77 je bil tudi pilot [[Hani Hanjour]]. Njegova naloga je bila pilotirati letalo tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v pilotsko kabino in obvladovati posadko in potnike. To so bili: [[Kalid al Mihdar]], [[Majed Muked]], [[Navaf al Hazmi]] in [[Salem al Hazmi]]. == Posadka == Na tem letu je ta dan svojo dolžnost opravljalo letalo Boeing 757-223. Na njem je bilo 58 potnikov. Kapitan letala je bil [[Charles Burlingame]], prvi častnik David Charlebois in stevardese Michele Heidenberger, Jennifer Lewis, Kenneth Lewis in Renne May. == Let == === Vkrcanje in vzlet === Zjutraj 11. septembra 2001 je pet ugrabiteljev prispelo na mednarodno letališče [[Washington Dulles]], tik pred [[Washington, D.C.|Washingtonom, D.C.]] Ob 7:15 sta se Khalid al-Mihdhar in Majed Moqed prijavila na okencu za let na letalu Let 77 American Airlines in nekaj minut pozneje, ob 7:18, prispela na kontrolno točko za potnike. Oba moška sta šla skozi detektor kovin in bila ponovno pregledana. Moqed je nenehno sprožil alarm, zato so ga pregledali z ročno merjenico. Nawaf al-Hazmi in Salem al-Hazmi sta se prijavila skupaj ob 7:29; Hani Hanjour pa se je prijavil sam in prispel na varnostno kontrolno točko ob 7:35, sledila sta mu Salem in Nawaf al-Hazmi, slednji pa je sprožil alarm detektorja kovin. Varnostnik na kontrolni točki ni mogel ugotoviti, kaj je sprožilo alarm. Kot je bilo razvidno iz kasneje objavljenih varnostnih posnetkov, je imel Nawaf al-Hazmi v zadnjem žepu očitno neznan predmet, vendar je FAA kljub temu dovolila 10-centimetrske skalpele kot ročno prtljago. Varnostno kontrolno točko na letališču je upravljala družba [[Argenbright Security]] v skladu s pogodbo z družbo [[United Airlines]]. [[Slika:Nawaf and Salem airport.gif|sličica|Nawaf in Salem vidna na letališču Washington Dulles pred vkrcanjem na letalo.]] Pet ugrabiteljev je bilo izbranih tudi za nadaljnji pregled prtljage. Hani Hanjour, Khalid al-Mihdhar in Majed Moqed so bili izbrani, ker so jih merila računalniško podprtega sistema za predhodno preverjanje potnikov (CAPPS) označila za ta namen; brata al-Hazmi sta bila izbrana, ker nista posredovala ustreznih informacij in ju je recepcijski agent letalske družbe ocenil kot sumljiva. Hanjour, al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi niso preverili nobene prtljage za let; prtljaga Moqeda in Salema al-Hazmija je ostala pri njih do vkrcanja. Do 7:50 zjutraj je vseh pet prešlo skozi varnostni pregled na letališču z noži za rezanje škatel ter se vkrcalo na letalo, ki je bilo namenjeno v [[Los Angeles]]. Na letalu je Hani Hanjour sedel spredaj na sedežu 1B, Salem in Nawaf al-Hazmi sta sedela v prvem razredu na sedežih 5E in 5F, Majed Moqed in Khalid al-Mihdhar pa bolj zadaj v kabinah 12A in 12B v ekonomskem razredu. Letalo je bilo predviden za odhod ob 8:10, z izhoda D26 na letališču Dulles, vendar je iz letališča vzletelo ob 8:20. Kmalu po vzletu letala je kontrolorka letenja FAA [[Danielle O'Brien]] rutinsko predala polet kolegici v centru FAA v [[Indianapolis|Indianapolisu]]. Iz razlogov, ki jih ni mogla pojasniti in jih nikoli ne bo povsem razumela, O'Brien ni uporabila enega od svojih običajnih pozdravov pilotom: "Dober dan" ali "Lep let". Namesto tega jim je zaželela "Srečno". American 77 je dosegel svojo predvideno potovalno višino 11.000 metrov ob 8:46, štiri minute po ugrabitvi letala [[Let 175 United Airlines|United 175]] in prav tisto minuto, ko je letalo [[Let 11 American Airlines|American 11]] trčilo v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Zadnja komunikacija med letalom American 77 in kontrolorji na tleh je potekala štiri minute pozneje, ob 8:50:51, ko so se Hanjour in njegova skupina pripravljali na napad. === Ugrabitev in let proti tarči === Ugrabitev letala se je začela ob 8:51. Nawaf al-Hazmi in Salem al-Hazmi sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Hani Hanjour, Khalid al-Mihdhar in Majed Moqued so vdrli v pilotsko kabino, kjer sta al-Mihdhar in Moqued z noži prisilila oba pilota, da naj zapustita pilotsko kabino, kar sta tudi storila, Hanjour pa je nato prevzel nadzor nad letalom. Za razliko od drugih treh letal, ugrabitelji na letalu American 77 po vdoru v pilotsko kabino niso ubili obeh pilotov, ampak so ju samo prisilili k umiku iz kabine, pravtako pa ni bilo nobenih poročil, da bi bil na letalu kdorkoli zaboden. Ob 8:54 je letalo začelo odstopati od dodeljene poti leta in se usmerilo proti jugu. Ugrabitelji so vklopili avtopilota in ga usmerili na vzhod proti Washingtonu, D.C. Okoli 8:56 se je letalo obrnilo in transponder je bil deaktiviran; takrat se je FAA zavedala, da je na letalu izredna situacija. Center za nadzor zračnega prometa v Indianapolisu in upravitelji družbe [[American Airlines]] so večkrat, a neuspešno, poskušali stopiti v stik z letalom American 77, a so obupali ob 9:03, ravno ko je United 175 trčil v Južni stolp Svetovnega trgovinskega centra. V času ugrabitve je American 77 letel nad območjem z omejenim radarskim pokritjem. Ker kontrolorji zračnega prometa niso mogli vzpostaviti radijskega stika s pilotsko kabino, je uradnik iz Indianapolisa izjavil, da je letalo strmoglavilo, verjetno ob 9:09. Nekje med 9:17 in 9:22 je Hanjour prek sistema za javno ozvočenje v kabini oddal zavajajoče obvestilo, v katerem je potnikom na krovu sporočil, da so ugrabili letalo in da imajo največ možnosti za preživetje, če se ne upirajo. Potnica [[Barbara Olson]], ki je takrat telefonirala z svojim možem in ga opozorila na situacijo, ga je vprašala: "Kaj naj povem pilotu?", kar kaže na to, da je pilot Burlingame sedel zraven nje ter da je možno, da njega in kopilota Charleboisa ugrabitelji pred trkom res niso ubili. Ob 9:24 se je sedež FAA zavedel, da je bil American 77 ugrabljen. Ob 9:29 so teroristi na letu 77 izklopili avtopilota in prevzeli ročni nadzor nad letalom. Letalo se je med končnim priletom proti Washingtonu hitro obračalo in spuščalo, kontrolorji leta na letališču Dulles pa so letalo ponovno zaznali ob 9:35 na radarskih zaslonih in ga zaradi visoke hitrosti in manevrov na prvi pogled zamenjali za vojaško lovsko letalo. Nadzorniki letališča so zaprosili nadzorno letalo Lockheed C-130 Hercules, naj prepozna letalo in mu sledi. Medtem, ko je bil American 77 8 km zahodno-jugozahodno od [[Pentagon (stavba)|Pentagona]] v okrožju Arlington v [[Virginija|Virginiji]], je naredil 330-stopinjski spiralni zavoj v smeri urinega kazalca. Do konca vrtljaja se je spuščal za 670 metrov, usmerjen proti Pentagonu in središču Washingtona. Hanjour je s polno močjo plina začel hitro peljati letalo proti svojemu cilju. Krila so med letom nad tlemi zadela pet uličnih svetilk, desno krilo pa je zadelo prenosni generator in ustvarilo dimno sled nekaj sekund preden je letalo trčilo v Pentagon. === Trk === [[Slika:Pentagon Security Camera 1.ogv|sličica|Trk letala American 77 v Pentagon je posnela nadzorna kamera v bližini mesta trka. Trk je viden na času 01:27.]] Ob 9:37:46 je Hanjour namerno zapeljal letalo American 77 v Pentagon. Letalo je s hitrostjo 850 km na uro trčilo med 1. in 3. nadstropjem. V trenutku trka je umrlo vseh 64 ljudi na krovu letala. Trk letala je posnela samo nadzorna kamera nedaleč stran od mesta trka, medtem ko je bilo trku letala priča več prič. Dogodku so bili priča tudi drugi vozniki na Washington Boulevardu, avtocesti I-395 in Columbia Pikeu, pa tudi ljudje v [[Crystal City|Crystal Cityju]] in drugih bližnjih krajih. Ko je pilot letala C-130 pogledal proti zahodni strani Pentagona, je opazil velik črn gost dim, ki se je kadil iz stavbe ter nadzornikom letališča Dulles poročal: "Mislim, da je letalo strmoglavilo v Pentagon". Trk in poznejši požar sta prodrla v dele treh zunanjih obročev na zahodni strani, tako da je bil en del najbolj zunanjega obroča v veliki meri uničen, drug velik del pa se je zrušil. [[Slika:Flight 77 wreckage at Pentagon.jpg|sličica|Ostanki letala American 77 ob mestu trčenja.]] Med smrtnimi žrtvami v Pentagonu je bilo 55 ljudi vojaškega osebja in 70 civilistov. Od teh 125 ubitih jih je bilo 92 v prvem nadstropju, 31 v drugem nadstropju in dva v tretjem. Ubitih je bilo sedem civilnih uslužbencev obrambne obveščevalne agencije, medtem ko je Urad obrambnega ministra izgubil enega pogodbenika. [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je utrpela 75 smrtnih žrtev – 53 civilistov (47 zaposlenih in šest pogodbenikov) in 22 vojakov – medtem ko je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]] utrpela 42 smrtnih žrtev – devet civilistov (šest zaposlenih in trije pogodbeniki) in 33 mornarjev. Generalpodpolkovnik [[Timothy Maude]], namestnik načelnika generalštaba vojske, je bil najvišji vojaški častnik, ki je umrl v Pentagonu; umrl je bil tudi upokojeni kontraadmiral [[Wilson Flagg]], potnik na letalu. Na letalu je bila tudi poročnica [[Mari-Rae Sopper]], JAGC, USNR, ki je bila prva odvetnica mornarice, ki je kdajkoli umrla v napadu. Nadaljnjih 106 je bilo ranjenih na tleh in so jih zdravili v lokalnih bolnišnicah. == Spomin == [[Slika:US Navy 080904-N-5319A-008 The Pentagon Memorial honoring the 184 people killed at the Pentagon and on American Airlines flight 77.jpg|sličica|Spominski park Pentagona, tik pred odprtjem 11. septembra 2008.]] Po napadih so do leta 2002 obnovili porušen del Pentagona. Na kraju nesreče so pokopali še 25 drugih žrtev, postavili so 184 spomenikov, za vsako žrtev enega. Naredili so tudi park, ki vsebuje po eno klop za vsako žrtev. Razporejene so glede na njihovo leto rojstva od 1930 do 1998.  == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://web.archive.org/web/20080716174933/http://www.arlingtonva.us/Departments/Fire/edu/about/FireEduAboutAfterReport.aspx Arlington County After-Action Report], July 23, 2002 * {{cite web |url=http://www.aa.com/ |title=American Airlines site with condolences for deceased |access-date=October 18, 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20010911233514/http://www.aa.com/ |archive-date=September 11, 2001}} (September 11, 2001) * {{cite web |url=http://www.aa.com/ |title=American Airlines site with condolences for deceased |access-date=October 18, 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20010912191349/http://www.aa.com/ |archive-date=September 12, 2001}} (September 12, 2001) [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] s2z8zxudqrmibppa48zqcb0qxqndtku 0 357777 6709788 6709621 2026-07-11T16:03:35Z Sporti 5955 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6709621|6709621]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Sporti|Sporti]] ([[User talk:Sporti|pogovor]]) 6709788 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | height = 192 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[NK Bravo|Bravo]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Gerečja vas | youthyears2 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2004–2006 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 36 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2009 | clubs2 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | caps2 = 76 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2011 | clubs3 = [[SpVgg Greuther Fürth II]] | caps3 = 11 | goals3 = 0 | years4 = 2012–2015 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 99 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] | caps5 = 34 | goals5 = 0 | years6 = 2016–2025 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 175 | goals6 = 0 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps7 = 26 | goals7 = 0 | years8 = 2026– | clubs8 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 }} '''Matjaž Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. januar]] [[1987]], [[Ptuj]]. Rozman je karieri začel v klubu [[NK Aluminij|Aluminij]] leta 2005 v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]]. v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] je prvič nastopil leta 2007 za [[NK Interblock|Interblock]]. Med letoma 2010 in 2011 je igral za drugo ekipo [[SpVgg Greuther Fürth]] v drugi nemški ligi, od leta 2016 do 2025 pa je branil za [[NK Celje|Celje]]. Leta 2025 se je vrnil v Aluminij, od leta 2026 brani za [[NK Bravo|Bravo]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]] je v letih 2008 in 2009 odigral pet uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha II]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] q9xtf18cesp0wi1zx62xyy8or4k5h13 0 357784 6709987 6523481 2026-07-12T07:23:03Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = <!-- WD --> | height = 172 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2001–2002 | clubs1 = [[NK Livar|Livar]] | caps1 = 28 | goals1 = 3 | years2 = 2002–2003 | clubs2 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | caps2 = 14 | goals2 = 2 | years3 = 2003–2007 | clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps3 = 101 | goals3 = 4 | years4 = 2007–2009 | clubs4 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps4 = 56 | goals4 = 9 | years5 = 2009–2010 | clubs5 = [[APOP Kinyras Peyias FC|APOP]] | caps5 = 24 | goals5 = 3 | years6 = 2010–2011 | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | caps6 = 23 | goals6 = 3 | years7 = 2011–2013 | clubs7 = [[Pécsi Mecsek FC|Pécs]] | caps7 = 34 | goals7 = 2 | years8 = 2013–2014 | clubs8 = [[NK Krka|Krka]] | caps8 = 20 | goals8 = 1 | years9 = 2014–2015 | clubs9 = [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]] | caps9 = 26 | goals9 = 2 | years10 = 2015–2016| clubs10 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps10 = 11 |goals10 = 1 | totalcaps = 341 | totalgoals = 30 | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2018–2019 | managerclubs1 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | manageryears2 = 2019–2021| managerclubs2 = [[NK Krka|Krka]] | manageryears3 = 2021–2023| managerclubs3 = [[FC Koper|Koper]] | manageryears4 = 2023–2024| managerclubs4 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | manageryears5 = 2024–2025| managerclubs5 = [[FK Auda|Auda]] | manageryears6 = 2025 | managerclubs6 = [[FK Rodina Moskva|Rodina Moskva]] | manageryears7 = 2025– | managerclubs7 = [[FC Koper|Koper]] }} '''Zoran Zeljković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[9. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Zeljković je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Livar|Livar]], [[NK Ljubljana|Ljubljana]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Interblock|Interblock]] in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 198 prvenstvenih tekem in dosegel 18 golov. Igral je tudi v ciprski ligi za [[APOP Kinyras Peyias FC|APOP]], od leta 2011 pa je član kluba [[Pécsi Mecsek FC|Pécs]] v madžarski ligi.Poleti leta 2014 pa se je preselil v Avstrijo,kjer igra pri nižjeligašu [[SC Pinkafeld|Pinkafeldu]].Ta kraj z okoli 5.000 prebivalci leži na jugovzhodu Avstrije nedaleč stran od meje z Madžarsko. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je nastopil 26. maja 2008 na prijateljski tekmi proti [[Švedska nogometna reprezentanca|švedski reprezentanci]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Zeljković, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši APOP Kinyrasa FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Pécsi Mecseka FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši SC Pinkafelda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji ND Ilirije]] [[Kategorija:Trenerji NK Krke]] [[Kategorija:Trenerji NK Kopra]] [[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Trenerji FK Aude]] [[Kategorija:Trenerji FK Rodine Moskva]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 9soe7elpz0iej3lg12xov6juwf3y4p2 0 358301 6709986 6363498 2026-07-12T07:16:35Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1= | youthclubs1= | years1 = 1988–1991 | years2 = 1991–1993 | years3 = 1993–1995 | years4 = 1995–1996 | years5 = 1996–1997 | years6 = 2000 | years7 = 2000 | years8 = 2000 | years9 = 2001 | years10= 2001–2003 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | clubs2 = [[First Vienna FC|First Vienna]] | clubs3 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs5 = [[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs7 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | clubs8 = [[NK Krka|Elan Novo Mesto]] | clubs9 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | clubs10= [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | caps1 = 19 | caps2 = 10 | caps3 = 43 | caps4 = 30 | caps5 = 0 | caps6 = 1 | caps7 = 7 | caps8 = 3 | caps9 = 12 | caps10= 32 | goals1 = 1 | goals2 = 0 | goals3 = 12 | goals4 = 14 | goals5 = 0 | goals6 = 0 | goals7 = 0 | goals8 = 2 | goals9 = 0 | goals10= 13 | totalcaps= 157 | totalgoals = 42 | nationalyears1 = 1995 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna liga|Slovenija]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Mihael »Miha« Vončina''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. februar]] [[1969]]. Vončina je kariero začel v [[Jugoslovanska nogometna liga|jugoslovanski ligi]] pri [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpiji]], preostali del kariere pa je igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Ljubljana|Ljubljana]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]], [[NK Krka|Elan Novo Mesto]] in [[NK Livar|Livar]] ter avstrijski [[First Vienna FC|First Vienna]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 86 prvenstvenih tekem in dosegel 25 golov. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je nastopil 6. decembra 1995 na prijateljski tekmi proti [[Mehiška nogometna reprezentanca|mehiški reprezentanci]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vončina, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Korotana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši First Vienne FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] kza8ffxgby74idbsm0dcusxpcif5w7l 0 358929 6709654 6709653 2026-07-11T11:59:08Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | fullname = Vojislav Simeunović | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1964–1965 | years2 = 1965–1972 | years3 = | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs3 = | caps1 = 1 | caps2 = 201 | caps3 = | goals1 = 0 | goals2 = 0 | goals3 = | manageryears1 = 1976-1979 | managerclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears2 = 1981-1984 | managerclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears3 = 1987-1989 | managerclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears4 = | managerclubs4 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | manageryears5 = | managerclubs5 = [[NK Beltinci|Beltinci]] | manageryears6 = | managerclubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | manageryears7 = 2002–2003 | managerclubs7 = [[NK Mura|Mura]] | manageryears8 = 2005 | managerclubs8 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears9 = | managerclubs9 = [[NK Malečnik|Malečnik]] }} '''Vojislav Simeunović''' ({{jezik-sr|Војислав Симеуновић}}), [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[8. avgust]] [[1942]], [[Šabac]], [[Kraljevina Jugoslavija]]. Simeunović je v [[jugoslovanska nogometna liga|jugoslovanski ligi]] igral za kluba [[FK Partizan|Partizan]] in [[NK Maribor|Maribor]], za katerega je med letoma 1965 in 1972 odigral 201 prvenstveno tekmo. Kot trener je vodil Maribor v štirih različnih obdobjih, zadnjič leta 2005. Njegov sin [[Marko Simeunovič]] je nekdanji [[vratar (nogomet)|nogometni vratar]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentant]]. == Zunanje povezave == * [http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=53 Profil] na nkmaribor.com * {{sports links}} {{Trenerji NK Maribora}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Simeunović, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Srbski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Maribora]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji NK Železničarja]] [[Kategorija:Trenerji NK Beltincev]] [[Kategorija:Trenerji NK Mure]] [[Kategorija:Trenerji NK Malečnika]] 4cuxtx0c4l932oojeb9r762lokxhyu6 10 361651 6709822 4091010 2026-07-11T17:13:43Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709822 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Najbolj uporabljeni parametri v vodoravnem formatu |- style="vertical-align:top;" |<noinclude> |} </noinclude> cnprs0l81gypj0y0dgunq2v8btd5b4m 10 361652 6710095 4091011 2026-07-12T11:44:33Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710095 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Vsi parametri v vodoravnem formatu |- style="vertical-align:top;" |<noinclude> |} </noinclude> 74d9w5f7zij8ajksx89aee6lie9fei4 10 361653 6710098 4091012 2026-07-12T11:45:52Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710098 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Vsi parametri v navpičnem formatu ! Navpični seznam !! Predpogoji !! Kratka navodila / opombe |- style="vertical-align:top;" |<noinclude> |} </noinclude> meviwxqnk3dh24dapb38dwnp1r4xeo7 10 361656 6710099 4091018 2026-07-12T11:47:07Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710099 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="width: 30em" |+ Najpogosteje uporabljeni parametri v navpičnem formatu |- style="vertical-align:top;" |<noinclude> |} </noinclude> e3tacq2xaj22e35k0781mmkfd1dvnve 10 361658 6710031 4807606 2026-07-12T09:03:25Z Pinky sl 2932 6710031 wikitext text/x-wiki {{Crossreference|(Glej tudi [[Pomoč:Slog navajanja 1#Naslovi in poglavja|Pomoč:Slog navajanja 1 § Naslovi in poglavja]].)}} *<b id="csdoc_title">title</b>: Title of source page on website. Displays in quotation marks. For titles containing quotation marks, convert regular quotation marks (<kbd>"</kbd>) to single quotation marks (<kbd>'</kbd>). See [[MOS:QINQ]] for guidance in more complex situations. If '''script-title''' is defined, use '''title''' to hold a [[WP:ROMAN|Romanization]] (if available) of the title in '''script-title'''. ** <b id="csdoc_script-title">script-title</b>: Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc); follows Romanization defined in '''title''' (if present). Must be prefixed with one of the [[Pomoč:Slog navajanja 1#script jezikovne kode|supported language codes]] to help browsers properly display the script: **:<code><nowiki>... |title=Tōkyō tawā |script-title=ja:東京タワー |trans-title=Stolp Tokio ...</nowiki></code> **<b id="csdoc_trans-title">trans-title</b>: English translation of the title if the source cited is in a foreign language. Displays in square brackets after '''title'''. Use of the '''language''' parameter is recommended. :Titles containing certain characters will display and link incorrectly unless those characters are encoded. {| class="wikitable" style="margin-left: 5em" ! newline !! [ !! ] !! &#124; |- | space || style="text-align: center;" | &amp;#91; || style="text-align: center;" | &amp;#93; || style="text-align: center;" | &amp;#124; |- | | colspan="2" style="text-align: center;" | [[Predloga:Bracket|<nowiki>{{bracket|text}}</nowiki>]] || [[Predloga:Pipe|<nowiki>{{pipe}}</nowiki>]] – {{crossref|glej tudi {{section link|Pomoč:Tabele|Rendering pipe itself}}}} |} {{Citation Style documentation/required}} *<span id="csdoc_work"></span><b id="csdoc_website">website</b>: Title of website (when the website has a clear name, use that rather than the domain name); may be wikilinked. Displays in italics. Aliasi: '''work''' 7btj57d0ovpti8ali8wpovnhpin7wbc 6710084 6710031 2026-07-12T11:26:41Z Pinky sl 2932 sl 6710084 wikitext text/x-wiki {{Crossreference|(Glej tudi [[Pomoč:Slog navajanja 1#Naslovi in poglavja|Pomoč:Slog navajanja 1 § Naslovi in poglavja]].)}} *<b id="csdoc_title">title</b>: Naslov izvorne strani na spletnem mestu. Izpiše se v narekovajih. Za naslove, ki že vsebujejo narekovaje, pretvorite navadne narekovaje (<kbd>"</kbd>) v enojne narekovaje (<kbd>'</kbd>). Če je določen parameter '''script-title''', uporabite '''title''' za zapis [[WP:ROMAN|romanizacije]] naslova (če je na voljo), ki je naveden v parametru '''script-title'''. ** <b id="csdoc_script-title">script-title</b>: Izvirni naslov za jezike, ki ne uporabljajo pisave na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.); sledi romanizaciji, določeni v parametru '''title''' (če je prisoten). Pred njim mora biti navedena ena od [[Pomoč:Slog navajanja 1#script jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno prikazati pisavo: **:<code><nowiki>... |title=Tōkyō tawā |script-title=ja:東京タワー |trans-title=Stolp Tokio ...</nowiki></code> **<b id="csdoc_trans-title">trans-title</b>: Slovenski prevod naslova, če je navedeni vir v tujem jeziku. Prikaže se v oglatih oklepajih za parametrom '''title'''. Priporočljiva je uporaba parametra '''language'''. :Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo izpisali in povezali nepravilno, razen če so ti znaki kodirani. {| class="wikitable" style="margin-left: 5em" ! nova vrstica !! [ !! ] !! &#124; |- | presledek || style="text-align: center;" | &amp;#91; || style="text-align: center;" | &amp;#93; || style="text-align: center;" | &amp;#124; |- | | colspan="2" style="text-align: center;" | [[Predloga:Oglati oklepaj|<nowiki>{{oglati oklepaj|text}}</nowiki>]] || [[Predloga:Navpičnica|<nowiki>{{navpičnica}}</nowiki>]] – {{crossref|glej tudi {{section link|Pomoč:Tabele|Izpisovanje navpičnice}}}} |} {{Slog navajanja - dokumentacija/required}} *<span id="csdoc_work"></span><b id="csdoc_website">website</b>: Naslov spletnega mesta (kadar ima spletno mesto jasno ime, uporabite tega in ne imena domene); lahko je dodana wikipovezava. Izpiše se v poševnem tisku. Alias: '''work''' jv4huqiolqlp0uitp9tsfyizb473x15 10 361659 6710074 4091025 2026-07-12T11:13:42Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/required]] 6710074 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/required]] 1i2yknd4xpi2cok6b5z7hk74x3r1c1e 10 361660 6709720 6709404 2026-07-11T14:28:16Z Pinky sl 2932 tn 6709720 wikitext text/x-wiki URL naslovi se morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|shemo UR]] (enolični identifikator vira). Vsi brskalniki podpirajo <code>http://</code> in <code>https://</code>; vendar pa lahko <code>ftp://</code>, <code>gopher://</code>, <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>mailto:</code> in <code>news:</code> zahtevajo vtičnik ali zunanjo aplikacijo, zato se jim je običajno bolje izogibati. Gostiteljska imena [[IPv6]] trenutno niso podprta. Če URLji v [[Wikipedija:Predloge za navajanje#Zgledi|parametrih predlog za navajanje]] vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno izpisali in povezali. Te znake je treba kodirati s procenti. Na primer, presledek se mora nadomestiti z <code>%20</code>. Za kodiranje naslova URL zamenjajte naslednje znake z: {| class="wikitable" !scope="row"| Znak !scope="col"| presledek !scope="col"| " !scope="col"| ' !scope="col"| < !scope="col"| > !scope="col"| [ !scope="col"| ] !scope="col"| { !scope="col"| <nowiki>|</nowiki> !scope="col"| } |- !scope="row"| Kodiranje | %20 || %22 || %27 || %3C || %3E || %5B || %5D || %7B || %7C || %7D |} Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; vendar pa se bo več nekodiranih skupaj interpretiralo kot koda za ležeče ali krepko oblikovanje. Prav tako ni treba kodirati enojnih zavitih zaklepajev, vendar pa se bo nekodiran par zavitih zaklepajev interpretiral kot dvojni zaklepaj za vključitev predloge.<noinclude> {{documentation}} </noinclude> ky0q183ubv6a1q1xb2w7qk1zxlfjo26 10 361703 6710022 4091648 2026-07-12T08:46:40Z Pinky sl 2932 6710022 wikitext text/x-wiki :Ta parameter je obvezen; če ni določen, bo povzročil napako. Ob napakah se glavne strani, strani za pomoč in strani predlog uvrstijo v [[:Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki]]. Nastavite {{para|no-tracking|true}}, da onemogočite kategorizacijo; to se uporablja predvsem za dokumentacijo, kjer je napaka prikazana kot zgled. cok2zxka12r2zng01n6rfm5y6alhwpp 0 361734 6710101 6361107 2026-07-12T11:50:31Z Janezdrilc 3152 pp ime 6710101 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gurksiebmacher.jpg|thumb|right|300px|Grb Krških škofov iz knjige [[Johann Siebmacher|Siebmacherja]] [[Wappenbuch]] iz leta 1605]] [[Slika:Wappen Bistum Gurk.png|thumb|right|300px|Grb Krških škofov sedaj v uporabi]] '''Seznam rimskokatoliških škofov Celovca''' vsebuje škofe [[Krška škofija|Krške škofije]], ki imajo sedež v [[Celovec|Celovcu]], kamor je bil prenesen iz [[Krka, Avstrija (kraj)|Krke]]. == Seznam == * [[Günther von Krappfeld]] (1072 – 15.6.1090) * [[Bertold Selški]] (1090–1106) * [[Hiltebold]] (1106–1131) * [[Roman I.]] (1131–1167) * [[Henrik I. Krški]] (1167 – 3.10.1174) * [[Roman II. Lipniški]] (1174 – 3.4.1179) * [[Ditrik I. Albeški]] (1179–1194) ** ''[[Herman Ortenburški]] (1179–1180) (protiškof)'' * [[Verner Krški|Verner]] (1194–1195) * [[Ekard Krški|Ekard]] (1196–1200) * [[Valter iz Vatza]] (1200–1213) ** ''[[Oton I. (Krški)|Oton I.]] (1214) (brez škofovskega posvečenja)'' * [[Henrik Ptujski|Henrik II. Ptujski]] (1214–1217) * [[Ulšalk]] (1217–1220) * [[Ulrik Ortenburški|Ulrik I. Ortenburški]] (1221–1253) * [[Ditrik II. Mariborski]] (1253–1278) * [[Janez I. Ennsthalski]] (1279–1281) * ''[[Konrad I. Luppurški]] (1282–1283) (brez škofovskega posvečenja)'' * [[Hartnid Lihtenštajnski-Offenberški]] (1283–1298) * [[Henrik III. Soteški (Helfenberg)|Henrik III. Soteški (Helfenberg)]] (1298–1326) * [[Gerold Breški]] (1326–1333) * [[Lovrenc I. Brunneški]] (1334–1337) * [[Konrad II. Salmansweilerski]] (1337–1344) * [[Ulrik II. Viltuški]] (1345–1351) * [[Pavel Jägerndorfski]] (1351–1359) ** ''[[Ulrik Weißeneški]] (1351–1352) (protiškof)'' * [[Janez II. Platzheimsko-Lenzburški]] (1359–1363) * [[Janez III. Töckheimski]] (1364–1376) * [[Janez IV. Mayrhofenski]] (1376–1402) * [[Konrad V. Hebenstreit, freisinški škof|Konrad III. von Hebenstreit]] (1402–1411) * [[Ernst Auer von Herrenkirchen]] (1411–1432) ** ''[[Lovrenc II. Lichtenberški]] (1432–1436) (protiškof)'' ** ''[[Herman II. Gnaški]] (1432) (protiškof)'' * [[Janez Schallermann|Janez V. Schallermann]] (1433–1453) * [[Ulrik III. Sonnenberger]] (1453–1469) * [[Sikst Tannberški]] (1470–1474) * [[Lovrenc III. Freiberški]] (1472–1487) * [[Georg Kolberger]] (1490) ([[Elekt]]) * [[Raimund Peraudi]] (1491–1505) * [[Matthäus Lang von Wellenburg]] (1505–1522) (kardinal) * [[Girolamo Balbi|Hieronim Balbi]] (1522–1526) * [[Antonij Salamanca-Hoyos]] (1526–1551) * [[Janez VI. Schönburški]] (1552–1555) * [[Urban Sagstetter]] (1556–1573) * [[Krištof Andreas von Spaur]] (1574–1603) * [[Janez VII. Jakob Lamberški]] (1603–1630) * [[Sebastian Lodronski]] (1630–1643) * [[Franc Lodronski]] (1643–1652) * [[Žiga Franc Habsburški]] (1653–1665) * [[Venčeslav Thunski]] (1665–1673) * [[Polikarp Kienburški]] (1673–1675) * [[Janez VIII. baron Goëssški]] (1675–1696) * [[Oton II. de la Bourde]] (1697–1708) * [[Jakob I. Maksimilijan grof Thunski]] (1709–1741) * [[Jožef I. Marija grof Thunski]] (1741–1761) * [[Hieronim II. grof Colloredo]] (1761–1772) * [[Jožef II. Anton grof Turjaški]] (1772–1783) * [[Franz II. Ksaver Salm-Reifferscheidt-Krautheimski]] (1783–1822) (kardinal) * [[Jakob Peregrin Pavlič]] (1824–1827) * [[Georg Mayer (škof)|Georg Mayer]] (1827–1840) * [[Franz Anton Gindl]] (1841) * [[Adalbert Lidmansky]] (1842–1858) * [[Valentin Wiery]] (1858–1880) * [[Peter Funder]] (1881–1886) * [[Josef Kahn]] (1887–1910) * [[Balthasar Kaltner]] (1910–1914) * [[Adam Hefter]] (1914–1939) * [[Andreas Rohracher]] (1939–1945), [[apostolski upravitelj]] * [[Joseph Köstner]] (1945–1981) * [[Egon Kapellari]] (1982–2001) * [[Alois Schwarz]] (2001–2018) * [[Jože Marketz]] (2019-) == Viri == * Ernst Friedrich Mooyer: ''Verzeichnisse der deutschen Bischöfe seit dem Jahr 800 nach Chr. Geb.'', Minden 1854, [http://books.google.de/books?id=PcQAAAAAcAAJ&pg=PT52 S. 43-44]. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Gospe Svete]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops of the Roman Catholic Diocese of Gurk}} * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/bericht.asp?id=96 Kath-kirche-kaernten.at] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050220163515/http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/bericht.asp?id=96 |date=2005-02-20 }} * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/themen/detail/C1548/liste_der_gurker_bischoefe Catholic-hierarchy.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130617131721/http://www.kath-kirche-kaernten.at/themen/detail/C1548/liste_der_gurker_bischoefe |date=2013-06-17 }} [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke| ]] [[Kategorija:Krška škofija]] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Celovec]] fh89uf2dt6nm9fyblnek6hld731bfgs 10 361765 6709846 5323535 2026-07-11T18:12:47Z Pinky sl 2932 6709846 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_agency">agency</b>: [[Tiskovna agencija]] (poročevalska agencija), ki zagotavlja vsebino, zgledi: [[Associated Press]], [[Reuters]], [[Slovenska tiskovna agencija]]. Tega parametra ne uporabljajte za vire, ki so objavljeni neposredno na lastnih spletnih straneh tiskovnih agencij; npr. apnews.com ali reuters.com; namesto tega uporabite '''work''' ali '''publisher'''. Lahko je povezano z Wikipovezavo, če je to ustrezno. hcd1938md0zyw6dsmryyw51ichsribv 10 361823 6710026 4092890 2026-07-12T08:53:09Z Pinky sl 2932 posodobitev 6710026 wikitext text/x-wiki * '''minutes''': Čas, ko se dogodek zgodi v viru; sledi mu izpis "v minuti". * ALI: '''time''': Čas, ko se dogodek zgodi v viru; pred njim je privzeto besedilo "Dogodek se je zgodil ob". ** '''timecaption''': Spremeni privzeto besedilo, prikazano pred parametrom '''time'''. 70penrggxv1ekx6d4iqxxa9fbgwxi90 10 361888 6709778 5324257 2026-07-11T15:53:26Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709778 wikitext text/x-wiki * '''chapter-url''': Spletni naslov (URL) do besedila tistega poglavja ali prispevka, ki ste ga navedli v parametru '''chapter''' ali '''contribution'''. Tega parametra ne morete uporabiti, če naslov poglavja ali prispevka že vsebuje wikipovezavo. Povezava bi morala voditi na isto spletno mesto kot glavni spletni naslov v parametru '''url''', če je ta naveden. Če uporabite parameter '''chapter-url''', potem parameter '''url''' suporabite le v primeru, ko sta začetna stran celotnega dela in konkretno citirano poglavje na ločenih spletnih straneh. Aliasi: '''contribution-url''', '''section-url'''. * <b id="csdoc_chapter_format">chapter-format</b>: Format dela, na katerega se nanaša parameter '''chapter-url'''; fna primer: PDF, DOC ali XLS; izpisan v oklepaju za parametrom '''chapter'''.HTML je samoumeven in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo. Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu za slabovidne. by4kzgzz06sffr47mojs0uh6cadvhih 6709780 6709778 2026-07-11T15:57:36Z Pinky sl 2932 6709780 wikitext text/x-wiki * '''chapter-url''': Spletni naslov (URL) do besedila tistega poglavja ali prispevka, ki ste ga navedli v parametru '''chapter''' ali '''contribution'''. Tega parametra ne morete uporabiti, če naslov poglavja ali prispevka že vsebuje wikipovezavo. Povezava bi morala voditi na isto spletno mesto kot glavni spletni naslov v parametru '''url''', če je ta naveden. Če uporabite parameter '''chapter-url''', potem parameter '''url''' suporabite le v primeru, ko sta začetna stran celotnega dela in konkretno citirano poglavje na ločenih spletnih straneh. Aliasi: '''contribution-url''', '''section-url'''. * <b id="csdoc_chapter_format">chapter-format</b>: Format dela, na katerega se nanaša parameter '''chapter-url'''; na primer: PDF, DOC ali XLS; izpisan v oklepaju za parametrom '''chapter'''.HTML je samoumeven in se ga ne navaja. Ne spreminjajte ikone za zunanjo povezavo. Opomba: Ikone za zunanje povezave ne vključujejo [[Wikipedija:ALT|nadomestnega besedila (alt text)]]; zato ne dodajajo informacij o formatu za slabovidne. 9vwm95xkpy95maitmx1w2d3irubcp7e 10 362144 6709820 6708029 2026-07-11T17:08:26Z Pinky sl 2932 6709820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |bodystyle = |name = Slog navajanja - dokumentacija/cs1 |title = {{cs1}} predloge |titlestyle = |headerstyle = |labelstyle = width:47%; font-size:80% |datastyle = |label1 = {{tl|Navedi arXiv}} |data1 = [[arXiv]] preprint |label2 = {{tl|Navedi AV medij}} |data2 = avdio in vizualna dela |label3 = {{tl|Navedi zaznamke iz AV medija}} |data3 = avdio in video spremna beseda/zaznamki |label4 = {{tl|Navedi knjigo}} |data4 = knjige |label5 = {{tl|Navedi konferenco}} |data5 = zborniki konferenc |label6 = {{tl|Navedi DVD-zaznamki}} |data6 = DVD (film) spremna beseda/zaznamki |label7 = {{tl|Navedi enciklopedijo}} |data7 = edited collections |label8 = {{tl|Navedi epizodo}} |data8 = radijske ali televizijske epizode |label9 = {{tl|Navedi intervju}} |data9 = intervjuji |label10 = {{tl|Navedi časopis}} |data10 = akademski časopisi |label11 = {{tl|Navedi revijo}} |data11 = revije, periodika |label12 = {{tl|Navedi poštni seznam}} |data12 = javni poštni seznami |label13 = {{tl|Navedi zemljevid}} |data13 = zemljevidi |label14 = {{tl|Navedi zaznamke ob izdaji glasbe}} |data14 = avdio in video zaznamki ob izdaji |label15 = {{tl|Navedi novice}} |data15 = članki z novicami |label16 = {{tl|Navedi novičarsko skupino}} |data16 = spletne novičarske skupine |label17 = {{tl|Navedi podkast}} |data17 = audio ali video podkast |label18 = {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} |data18 = sporočilo za javnost |label19 = {{tl|Navedi poročilo}} |data19 = poročila |label20 = {{tl|Navedi nadaljevanko}} |data20 = audio ali video nadaljevanke |label21 = {{tl|Navedi znak}} |data21 = znaki, plakete |label22 = {{tl|Navedi govor}} |data22 = govori |label23 = {{tl|Navedi ssrn}} |data23 = [[SSRN]] dokumenti |label24 = {{tl|Navedi tehnično poročilo}} |data24 = technical reports |label25 = {{tl|Navedi disertacijo}} |data25 = disertacije |label26 = {{tl|Navedi citeseerx}} |data26 = [[CiteSeerX]] dokumenti |label27 = {{tl|Navedi splet}} |data27 = spletni viri |label28 = {{tl|Navedi podkast}} |data28 = podkasti |label29 = Glej tudi |data29 = {{nowrap|''[[:Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1 iz specifičnih virov|Predloge specifičnih virov]]''}} }}<noinclude>{{documentation|content= ==Glej tudi== *{{tl|Slog Navajanja 1}} }}</noinclude> 03lygg751cevg190cim1rhgfxm01p7o 12 362248 6709772 6709265 2026-07-11T15:45:02Z Pinky sl 2932 /* Uporaba |format= */ {{anchor|Uporaba format}} 6709772 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi in poglavja === {{anchor|Naslovi (title) in poglavja (chapter)}} * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== {{anchor|Uporaba format}} Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Ustvarjanje sklicev CS1=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] ldffdjnvl4fut315tghsh9y1257fjui 6710028 6709772 2026-07-12T08:58:25Z Pinky sl 2932 /* |script-&lt;param>= jezikovne kode */ {{anchor|script jezikovne kode}} 6710028 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi in poglavja === {{anchor|Naslovi (title) in poglavja (chapter)}} * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== {{anchor|script jezikovne kode}} Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== {{anchor|Uporaba format}} Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Ustvarjanje sklicev CS1=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] do28svr9a1gaxxfz4hynd44o6f2hsnn 6710030 6710028 2026-07-12T09:00:27Z Pinky sl 2932 /* Naslovi in poglavja */ script jezikovne kode 6710030 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi in poglavja === {{anchor|Naslovi (title) in poglavja (chapter)}} * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#script jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#script jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== {{anchor|script jezikovne kode}} Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== {{anchor|Uporaba format}} Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Ustvarjanje sklicev CS1=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] sl587wsfgbr4jln7z68a3uwuuz44fg0 0 363376 6709940 6569638 2026-07-11T22:25:09Z Marko3 1829 6709940 wikitext text/x-wiki {{Infobox disease | Name = Mrzlica denga | Image = Denguerash.JPG | Alt = Fotografija hrbta osebe z značilnimi izpuščaji na koži | Caption = Značilni izpuščaji na koži | ICD10 = {{ICD10|A|90||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} '''Mrzlica denga''', znana tudi kot '''kostolomna mrzlica''', pogovorno '''denga''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. Glede na to, da na trgu ni na voljo [[cepivo|cepiv]], se preventiva osredotoča na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne mrzlice denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah mrzlice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov mrzlice denga]] Za mrzlico denga je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna mrzlica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blgega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko mrzlica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h sta [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična mrzlica denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z mrzlico denga so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus mrzlice denga (VMD, agl. DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri mrzlici denga.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične mrzlice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo mrzlice denga se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm² (1 palec²).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Mrzlico denga je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za mrzlico denga sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika mrzlice denga se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano mrzlico, mrzlico denga in hemoragično mrzlico denga.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično mrzlico denga se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za mrzlico denga postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo za mrzlico denga se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge ni odobrenih [[Cepivo|cepiv]].<ref name=White10/> Preventiva je tako odvisna od nadzora in zaščite pred piki komarjev prenositeljev.<ref name=WHOp59>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi mrzlice denga}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Mrzlica denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične mrzlice denga. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično mrzlico denga in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi mrzlice denga bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »mrzlico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna mrzlica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča mrzlica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz mrzlica denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično mrzlico denga, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična mrzlica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih mrzlice denga in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mrzlica denga}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] hbgvfrks3w3ic2eotg8gb5enqhr0ilz 6709944 6709940 2026-07-11T22:41:08Z Marko3 1829 6709944 wikitext text/x-wiki {{Infobox disease | Name = Mrzlica denga | Image = Denguerash.JPG | Alt = Fotografija hrbta osebe z značilnimi izpuščaji na koži | Caption = Značilni izpuščaji na koži | ICD10 = {{ICD10|A|90||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} '''Mrzlica denga''', znana tudi kot '''kostolomna mrzlica''', pogovorno '''denga''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne mrzlice denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah mrzlice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov mrzlice denga]] Za mrzlico denga je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna mrzlica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blgega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko mrzlica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h sta [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična mrzlica denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z mrzlico denga so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus mrzlice denga (VMD, agl. DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri mrzlici denga.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične mrzlice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo mrzlice denga se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm² (1 palec²).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Mrzlico denga je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za mrzlico denga sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika mrzlice denga se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano mrzlico, mrzlico denga in hemoragično mrzlico denga.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično mrzlico denga se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za mrzlico denga postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo za mrzlico denga se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{Cite web |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi mrzlice denga}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Mrzlica denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične mrzlice denga. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično mrzlico denga in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi mrzlice denga bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »mrzlico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna mrzlica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča mrzlica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz mrzlica denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično mrzlico denga, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična mrzlica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih mrzlice denga in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mrzlica denga}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] o79z4i0gkeddyx74rczq0zsq9jkiwm3 10 363534 6710085 6706091 2026-07-12T11:29:13Z Pinky sl 2932 sl ktgr 6710085 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#ifexpr: {{#expr:{{#if:{{{title|}}}|1|0}}* {{#if:{{{last1|{{{last|{{{author1|{{{author|{{{vauthors|{{{surname|{{{surname1|}}}}}}}}}}}}}}}}}}}}}|1|0}}* {{#if:{{{arxiv|{{{eprint|}}}}}} |{{#iferror:{{#ifexpr:{{padleft:|4|{{{arxiv|{{{eprint|}}}}}}}}>0|1|0}} |1 |{{#if:{{{class|}}}|1|0}} }} |0 }} }}=0 <!-- Some parameters missing-->|{{#invoke:citation/CS1|citation|CitationClass=arxiv}} A bot will complete this citation soon. <small>[http://tools.wmflabs.org/citations/doibot.php?page={{FULLPAGENAMEE}} Click here to jump the queue]</small>{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{lc:{{NAMESPACE}}}}||draft|template|wikipedia=[[Kategorija:Članki s pomanjkljivimi podatki za Navedi arXiv|{{PAGENAME}}]]|#default=}}}} <!-- All parameters present-->|{{#invoke:citation/CS1|citation|CitationClass=arxiv}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> ou0k6geqc6a7ttzuvyp96bdgllufd5p 10 363576 6710093 6706094 2026-07-12T11:38:09Z Pinky sl 2932 sl 6710093 wikitext text/x-wiki {{Distinguish|Predloga:Navedi arhiv}} {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{csdoc|lua|lua=yes}} {{csdoc|cs1|lua=yes}} {{csdoc|lead|preprinte v [[arXiv]]}} Povezuje se na povzetek na <code><nowiki>http://www.arxiv.org/abs/</nowiki></code>''eprint''. === Uporaba === <!--Za uporabo te predloge je potrebno navesti le 'eprint' parameter. Once you save the page, [[User:Citation bot|a bot]] will detect the citation and complete it automatically.--> {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi arXiv |last= |first= |author-link= |eprint= |title= |class= |date= }}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi arXiv |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |name-list-style= |df= |date= |year= |title= |trans-title= |language= |page= |pages= |at= |no-pp= |arxiv= |class= |quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi arXiv |last = |first = |date = |title = |arxiv = |class = }} </syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi arXiv |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |name-list-style = |df = |date = |year = |title = |trans-title = |language = |page = |pages = |at = |no-pp = |arxiv = |class = |quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> {{csdoc|usage vertical mid}} <pre style="margin:0px; border:none; white-space:pre;"> &nbsp; last1 (ali alias) last1 (ali alias) last1 (ali alias) last2 (ali alias) last2 (ali alias) last1 (ali alias) last1 (ali alias) last2 (ali alias) last1 (ali alias) last2 (ali alias) &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; title &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; page, pages, p or pp &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; </pre> {{csdoc|usage vertical mid}} <pre style="margin:0px; border:none; white-space:pre;"> Ne ustvarjaj povezav. Aliasi vključujejo 'last'; 'surname1'; 'surname'; 'author1'; in 'author' Ne ustvarjaj povezav. Aliasi vključujejo 'first'; 'given1'; in 'given' Ne ustvarjaj povezav. Aliasi vključujejo 'author1-link'; 'author-link'; 'authorlink1'; 'author1link'; in 'authorlink' Ne ustvarjaj povezav. Similar: 'last3', etc. Aliasi vključujejo 'surname2'; in 'author2' Ne ustvarjaj povezav. Similar: 'first3', etc. Aliasi vključujejo 'given2' Ne ustvarjaj povezav. Similar: 'author-link3', etc. Aliasi vključujejo 'author2-link'; 'authorlink2'; in 'author2link' Številka (število prikazanih avtorjev) ali 'etal' (več avtorjev) Ni namenjeno seznamom citiranih del. Aliasi vključujejo 'author1-mask'; in 'author-mask' Aliasi vključujejo 'author2-mask' Nastavite na 'amp' ali 'ampersand', da zadnjega avtorja ločite z ' & '; nastavite na 'in', da ga ločite z ' in ' &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; Required &nbsp; Aliasi vključujejo 'lang' Aliasi vključujejo 'p' Aliasi vključujejo 'pp' &nbsp; Nastavite na "yes", da preprečite izpis oznake "str." pred številkami strani. Obvezno. Aliasi vključujejo 'eprint' &nbsp; Aliasi vključujejo 'quotation' 'cs1' ali 'cs2' &nbsp; &nbsp; </pre> {{csdoc|usage vertical end}} * '''Opomba''' narekovaji niso del imen parametrov ali njihovih alternativnih imen in so navedeni le zato, da bralcem olajšajo njihovo prepoznavanje. * '''title''': Naslov navajanega dokumenta. * '''arxiv''' ali '''eprint''' '''(obvezno)''': arXiv/Eprint dentifikator, brez prefiksa "arXiv:". Od aprila 2007 identifikatorju vključujejo klasifikacijo, dvočrkovno podrazdelitev in 7-cifrno YYMMNNN letnico, mesec in zaporedno številko prijave v tej kategoriji. Npr. gr-qc/0610068 or math.GT/0309136 ali math.GT/0309136. Po aprilu 2007 se je format enostavno spremenil v YYMM.NNNN. Od [http://arxiv.org/help/arxiv_identifier januarja 2015], se je identifikator spremenil v 5 cifer : YYMM.NNNNN. *'''class''': arXiv klasifikacija, npr. hep-th. Neobvezno. Uporablja se le z novejšim slogom eprint identifikatorjev (2007 in kasneje), ki ne vključujejo klasifikacije. Predloga uporablja slog predloge {{tl|navedi časopis}}. Ko je delo sprejeto v časopisu, ki izvaja strokovni pregled, priporočamo uporabo ene izmed teh predlog, saj je status strokovnega pregleda članka pomemben, ohranitev arXiv povezave pa je zagotovilo za prosti dostop do članka. Za ohranitev arXiv povezave, dodajte npr. {{para|arxiv|gr-qc/0610068}} ali {{para|arxiv|math.GT/0309136}} ali {{para|arxiv|YYMM.NNNN}} (iz zgornjih primerov) v predlogo {{tl|citat}} ali {{tl|navedi časopis}}. == Zgledi == {{markup2 |m=<nowiki>{{navedi arXiv |last=Sparling |first=George A. J. |date=2006 |title=Spacetime is spinorial; new dimensions are timelike |eprint=gr-qc/0610068}}</nowiki> |r={{navedi arXiv |last=Sparling |first=George A. J. |date=2006 |title=Spacetime is spinorial; new dimensions are timelike |eprint=gr-qc/0610068}} }} {{markup2 |m=<nowiki>{{navedi arXiv |last=Leinster |first=Tom |date=2007 |title=The Euler characteristic of a category as the sum of a divergent series |eprint=0707.0835 |class=math.CT}}</nowiki> |r={{navedi arXiv |last=Leinster |first=Tom |date=2007 |title=The Euler characteristic of a category as the sum of a divergent series |eprint=0707.0835 |class=math.CT}} }} == Parametri == ===Nezaželeno=== {{csdoc|deprecated}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|limited_param_list=yes}}<!-- see limited list of parameters at [[Module:Citation/CS1/Whitelist]] --> ====Datumi==== {{csdoc|date|limited_param_list=yes}}<!-- see limited list of parameters at [[Module:Citation/CS1/Whitelist]] --> ====Naslovi==== {{csdoc|title|title_format=quotes|link=no|limited_param_list=yes}}<!-- see limited list of parameters at [[Module:Citation/CS1/Whitelist]] --> {{csdoc|language}} ==Template data== {{Warning |image=Stop hand nuvola.svg |Ta razdelek vsebuje konfiguracijske podatke, ki jih uporabljajo orodja za urejanje in avtomatizirani boti. Spremembe teh podatkov lahko povzročijo obsežne in nenamerne posledice. Za več informacij si oglejte [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1#TemplateData]]}} {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "params": { "arxiv": { "aliases": [ "eprint" ], "label": "arXiv ", "description": "arXiv identifier without the \"arXiv:\" prefix; can include version number", "type": "string", "required": true, "example": "1612.00008v1" }, "title": { "label": "Title", "description": "Title of the paper cited", "type": "string", "suggested": true }, "first": { "aliases": [ "first1", "given", "given1" ], "label": "First name", "description": "First name of first author", "type": "string", "suggested": true }, "last": { "aliases": [ "last1", "surname", "surname1" ], "label": "Last name", "description": "Last name of first author", "type": "string", "suggested": true }, "author": { "aliases": [ "author1" ], "label": "Author", "description": "Complete name of the first author", "type": "string" }, "author-link": { "aliases": [ "author-link1", "author1-link" ], "label": "Author's article", "description": "Title of the Wikipedia article about the first author", "type": "wiki-page-name" }, "first2": { "aliases": [ "given2" ], "label": "Author 2's first name", "description": "First name of second author", "type": "string" }, "last2": { "aliases": [ "surname2" ], "label": "Author 2's last name", "description": "Last name of second author", "type": "string" }, "author2": { "label": "Author 2", "description": "Full name of second author", "type": "string" }, "author-link2": { "aliases": [ "author2-link" ], "label": "Author 2's article", "description": "Title of Wikipedia article about the second author", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "collaboration", "description": "Name of a group of authors, in addition to the ones listed in the Author parameters", "type": "string" }, "class": { "label": "arXiv class", "description": "arXiv classification, for post-2007 ids ", "type": "string" }, "date": { "label": "Date", "description": "Date of the source being cited. Use n.d. for no date, and c. for inexact dated.", "type": "string" }, "df": { "label": "Date format for publication dates", "description": "Either ymd (Year-Month-Day), dmy (Day-Month-Year), or mdy (Month-Day-Year) add -all at end to also affect access and archive dates", "example": "dmy", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "English translation of title", "type": "string" }, "language": { "label": "Language(s)", "description": "Language(s) the source is written in. Separate by commas, and do not include 'and'.", "type": "string" } }, "format": "{{_ |_=_}}", "description": "Oblikuje sklic na dokument z arXiv ID-jem.", "paramOrder": [ "arxiv", "class", "author", "first", "last", "first2", "last2", "author2", "author-link", "author-link2", "title", "collaboration", "date", "df", "trans-title", "language" ] } </templatedata> == Zunanje povezave == * [https://arxiv.org Official website] * [https://info.arxiv.org/help/arxiv_identifier.html Understanding the arXiv identifier] {{Citation Style 1}} <includeonly> {{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1]] }}</includeonly> 1dnycqyjswpw92ts1u4xuxxlutv6m4t 0 371727 6709823 6670269 2026-07-11T17:14:03Z MaksiKavsek 244409 pp, np, --pon; transkribacija Paušek je (pač) napačna - v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, prava transkribacija je zgolj Pavšek, ki ga v RS trenutno nosi 177 posameznikov 6709823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jurij Pavšek''' ali '''Paušek''' ({{jezik-de|Georg Pauschek}}) {{IPA|sl|ˈjuːɾij ˈpaːu̯ʃɛk}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Cenzura|cenzor]], [[duhovnik]], [[kanonik]], [[Knjižnica|knjižničar]], [[učitelj]], * [[8. april]] [[1784]], [[Ljubljana]], † [[15. junij]] [[1853]], Ljubljana. == Življenje == V Ljubljani je obiskoval [[Normalka|normalko]] (1796 do 1800), [[Gimnazija|gimnazijo]] (1800 do 1805), študiral je [[Filozofija|filozofijo]] (1805 do 1807) in [[bogoslovje]] (1807 do 1811). Šolanje so financirali sorodniki iz [[Šentlambert|Šentlamberta]] in [[Polšnik|Polšnika]]. Leta 1809 je služboval kot [[skriptor]] v [[licejska knjižnica v Ljubljani|licejski knjižnici v Ljubljani]], ko je leta 1811 doštudiral bogoslovje, pa kot vikar na Igu. Od leta 1813 do 1835 je bil profesor filozofije na ljubljanskem liceju in od 1829 nadomeščal profesorja pedagogike. Profesuri se je odpovedal, ko ga je leta 1834 cesar imenoval za ljubljanskega [[kanonik|kanonika]]. 1838 je postal direktor filozofskih študij na ljubljanskem liceju, od 1842 do 1843 pa je bil tudi [[rektor|rektor]] liceja. Od 1814 naprej je bil knjižni revizor pri ljubljanskem [[gubernij|guberniju]], 1816 je postal predstojnik knjižnorevizijskega urada v Ljubljani, ki je razsojal tudi za beljaško in od 1825 še za celovško okrožje. Po [[marčna revolucija|marčni revoluciji]] 1848 so v Ljubljani razglasili, da je cenzura ukinjena, in po prenovi srednje šole je bil Pavšek leta 1849 upokojen. == Delo == Bil je prvi in zadnji predmarčni knjižni revizor. Njegova naloga je bila, da izloča in prepove prodajo sumljivih ali prepovedanih knjig, nadzira uvoz in prodajo tujih knjig, pregleda vsak rokopis in v njem zabeleži mesta, ki jih je cenzura črtala ter preveri, če je tisk skladen z zahtevami cenzure. Leta 1814 je zahteval, da se [[Valentin Vodnik|Vodnikova]] slovnica s pesnitvijo Ilirija oživljena ne sme prodajati, 1819 pa je iz prodaje Vodnikove bibliografske zapuščine izključil pet del. Njegov zaveznik je bil referent Mayr s cenzurnega referata, ki ga je 1824 predlagal za cenzorja literarnega tednika ''[[Slavinja|Slavinja]]'', za katerega se je zavzemal [[Frančišek Ksaver Andrioli|Frančišek Ksaver Andrioli]]. Pavšek je cenzuriral ''[[Krajnska čbelica|Kranjsko čbelico]]''; bil je pozoren predvsem na [[France Prešeren|Prešernove]] pesmi, vendar prvih treh zvezkov ni cenzuriral. Za cenzorja KČ, [[Matija Čop|Matijo Čopa]], je Paušek 1833 predlagal, naj mu nikoli več ne dovolijo cenzure. Na to odločitev so ga usmerili [[Franc Serafin Metelko|Metelko]], [[Matevž Ravnikar|Ravnikar]] in somišljeniki. Na svojo stran je Pavšek pridobil tudi cerkev, saj je trdil, da pri KČ želijo tiskati nekaj proti duhovščini. Dosegel je, da so četrti zvezek poslali v cenzuro na Dunaj. Tam so njegove postopke imenovali za prekoračitev njegovih pooblastil in Čopa za zanesljivega cenzorja. [[Miha Kastelic]] je nekoliko spremenjen četrti zvezek ponovno poslal v cenzuro, ki je dovolila, da zvezek izide. Dovolil je ponatis [[Županova Micka|Županove Micke]] leta 1840, objavo skoraj vseh pesmi štirih [[Emil Korytko|Korytkovih]] zvezkov, leta 1842 je dovolil tiskati ''[[Sedem sinov]]'' [[Jožef Žemlja|Jožefa Žemlje]], čeprav je škof [[Anton Alojzij Wolf]] temu nasprotoval. Prešernovim ''Poezijam'' pa je bil revizor, ne cenzor. Po marčni revoluciji je začel kazati več zanimanja za slovenski preporod. == Zunanje povezave == *[http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica] {{wikivir|An Pauschek und Stelzich}} == Literatura == * {{SloBio|id=406252|avtor=Kidrič, France|ime=Pavšek, Jurij|vir=SBL}} {{DEFAULTSORT:Paušek, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] 9grihnys0xvdd2glod30069l1nu2vpz 6709826 6709823 2026-07-11T17:15:04Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Jurij Paušek]] na [[Jurij Pavšek]] prek preusmeritve: Slovenjenje naslova: gl. https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Pav%C5%A1ek 6709823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jurij Pavšek''' ali '''Paušek''' ({{jezik-de|Georg Pauschek}}) {{IPA|sl|ˈjuːɾij ˈpaːu̯ʃɛk}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Cenzura|cenzor]], [[duhovnik]], [[kanonik]], [[Knjižnica|knjižničar]], [[učitelj]], * [[8. april]] [[1784]], [[Ljubljana]], † [[15. junij]] [[1853]], Ljubljana. == Življenje == V Ljubljani je obiskoval [[Normalka|normalko]] (1796 do 1800), [[Gimnazija|gimnazijo]] (1800 do 1805), študiral je [[Filozofija|filozofijo]] (1805 do 1807) in [[bogoslovje]] (1807 do 1811). Šolanje so financirali sorodniki iz [[Šentlambert|Šentlamberta]] in [[Polšnik|Polšnika]]. Leta 1809 je služboval kot [[skriptor]] v [[licejska knjižnica v Ljubljani|licejski knjižnici v Ljubljani]], ko je leta 1811 doštudiral bogoslovje, pa kot vikar na Igu. Od leta 1813 do 1835 je bil profesor filozofije na ljubljanskem liceju in od 1829 nadomeščal profesorja pedagogike. Profesuri se je odpovedal, ko ga je leta 1834 cesar imenoval za ljubljanskega [[kanonik|kanonika]]. 1838 je postal direktor filozofskih študij na ljubljanskem liceju, od 1842 do 1843 pa je bil tudi [[rektor|rektor]] liceja. Od 1814 naprej je bil knjižni revizor pri ljubljanskem [[gubernij|guberniju]], 1816 je postal predstojnik knjižnorevizijskega urada v Ljubljani, ki je razsojal tudi za beljaško in od 1825 še za celovško okrožje. Po [[marčna revolucija|marčni revoluciji]] 1848 so v Ljubljani razglasili, da je cenzura ukinjena, in po prenovi srednje šole je bil Pavšek leta 1849 upokojen. == Delo == Bil je prvi in zadnji predmarčni knjižni revizor. Njegova naloga je bila, da izloča in prepove prodajo sumljivih ali prepovedanih knjig, nadzira uvoz in prodajo tujih knjig, pregleda vsak rokopis in v njem zabeleži mesta, ki jih je cenzura črtala ter preveri, če je tisk skladen z zahtevami cenzure. Leta 1814 je zahteval, da se [[Valentin Vodnik|Vodnikova]] slovnica s pesnitvijo Ilirija oživljena ne sme prodajati, 1819 pa je iz prodaje Vodnikove bibliografske zapuščine izključil pet del. Njegov zaveznik je bil referent Mayr s cenzurnega referata, ki ga je 1824 predlagal za cenzorja literarnega tednika ''[[Slavinja|Slavinja]]'', za katerega se je zavzemal [[Frančišek Ksaver Andrioli|Frančišek Ksaver Andrioli]]. Pavšek je cenzuriral ''[[Krajnska čbelica|Kranjsko čbelico]]''; bil je pozoren predvsem na [[France Prešeren|Prešernove]] pesmi, vendar prvih treh zvezkov ni cenzuriral. Za cenzorja KČ, [[Matija Čop|Matijo Čopa]], je Paušek 1833 predlagal, naj mu nikoli več ne dovolijo cenzure. Na to odločitev so ga usmerili [[Franc Serafin Metelko|Metelko]], [[Matevž Ravnikar|Ravnikar]] in somišljeniki. Na svojo stran je Pavšek pridobil tudi cerkev, saj je trdil, da pri KČ želijo tiskati nekaj proti duhovščini. Dosegel je, da so četrti zvezek poslali v cenzuro na Dunaj. Tam so njegove postopke imenovali za prekoračitev njegovih pooblastil in Čopa za zanesljivega cenzorja. [[Miha Kastelic]] je nekoliko spremenjen četrti zvezek ponovno poslal v cenzuro, ki je dovolila, da zvezek izide. Dovolil je ponatis [[Županova Micka|Županove Micke]] leta 1840, objavo skoraj vseh pesmi štirih [[Emil Korytko|Korytkovih]] zvezkov, leta 1842 je dovolil tiskati ''[[Sedem sinov]]'' [[Jožef Žemlja|Jožefa Žemlje]], čeprav je škof [[Anton Alojzij Wolf]] temu nasprotoval. Prešernovim ''Poezijam'' pa je bil revizor, ne cenzor. Po marčni revoluciji je začel kazati več zanimanja za slovenski preporod. == Zunanje povezave == *[http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica] {{wikivir|An Pauschek und Stelzich}} == Literatura == * {{SloBio|id=406252|avtor=Kidrič, France|ime=Pavšek, Jurij|vir=SBL}} {{DEFAULTSORT:Paušek, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] 9grihnys0xvdd2glod30069l1nu2vpz 1 371733 6709828 4180905 2026-07-11T17:15:04Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Pogovor:Jurij Paušek]] na [[Pogovor:Jurij Pavšek]]: Slovenjenje naslova: gl. https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Pav%C5%A1ek 4180905 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) 0fi78vpp11vb79wa3heettp6drbeb05 6709834 6709828 2026-07-11T17:33:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ime */ nov razdelek 6709834 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) ivby0glhh2w6xv6ulnu7l22uycaw5ol 6709854 6709834 2026-07-11T18:23:37Z MaksiKavsek 244409 /* Ime */ odgovor 6709854 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno diskripicjo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>]. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) p00pq82tgmrufx8l0k7iokdtwk3xt55 6709856 6709854 2026-07-11T18:25:19Z MaksiKavsek 244409 lapsus 6709856 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>]. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) tdp9nn0xguiekyqmeim99dz168s9h6y 6709860 6709856 2026-07-11T18:39:00Z MaksiKavsek 244409 6709860 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) 71ohzluu1bh8bhop0m30bjmy6qwegr2 6709861 6709860 2026-07-11T18:51:59Z MaksiKavsek 244409 /* Ime */ odgovor 6709861 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) i169uovjvfen5w4x5fc7c0jmjl0bpe0 6709865 6709861 2026-07-11T19:02:06Z Janezdrilc 3152 /* Ime */ 6709865 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) eq8h4uvzmloy0zojzznba4pjsrzce8v 6709866 6709865 2026-07-11T19:03:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ime */ odgovor 6709866 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) ::Naj bo. Se po večini strinjam. Ampak je pa npr. na spletu veliko bolj uporabljan priimek Paušek za Jurija Pauška. V resnici je glede tega precej razdeljeno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:03, 11. julij 2026 (CEST) 6kfuhe2bx53r9drxv33vtcwqm82azct 6709873 6709866 2026-07-11T19:26:30Z MaksiKavsek 244409 /* Ime */ odgovor 6709873 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) ::Naj bo. Se po večini strinjam. Ampak je pa npr. na spletu veliko bolj uporabljan priimek Paušek za Jurija Pauška. V resnici je glede tega precej razdeljeno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:03, 11. julij 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] po hitrem pregledu da; na dlibu je več z ''v'' kot z ''u'', prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pavli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>] in [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pauli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], ampak v RS je trenutno 115 posameznikov s priimkom ''Paulič'', tako da argument za prestavitev na ''Pavlič'' v smislu, da obstoječe oblike nihče več ne uporablja, ne bo zdržal. Mimogrede velja omeniti, da je takih priimkov, ki so bili zgodovinsko dobesedno transkribirani iz tujih (predvsem nemških) zapisov, še več. Veliko je tudi takih, ki so ostali v izvorni zapisni obliki (mdr. Jaklitsch), kar je pač posledica dediščine nemškega uradovalnega jezika, ki se je na naših tleh uporabljal. Imamo pa tudi take posameznike kot je nekdanji poslanec M. Bandelli, ki se ne želi spremeniti/povrniti priimka nazaj v Bandelj, prim. npr. članek sodnega zapriseženca za rodoslovje [https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli <nowiki>[3]</nowiki>]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:26, 11. julij 2026 (CEST) c946apsmuqt7jj3jxo1b1jq0skyui2n 6709890 6709873 2026-07-11T19:46:55Z MaksiKavsek 244409 6709890 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) ::Naj bo. Se po večini strinjam. Ampak je pa npr. na spletu veliko bolj uporabljan priimek Paušek za Jurija Pauška. V resnici je glede tega precej razdeljeno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:03, 11. julij 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] po hitrem pregledu lahko; na dlibu je več z ''v'' kot z ''u'', prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pavli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>] in [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pauli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], ampak v RS je trenutno 115 posameznikov s priimkom ''Paulič'', tako da argument za prestavitev na ''Pavlič'' v smislu, da obstoječe oblike nihče več ne uporablja, ne bo zdržal. Mimogrede velja omeniti, da je takih priimkov, ki so bili zgodovinsko dobesedno transkribirani iz tujih (predvsem nemških) zapisov, še več. Veliko je tudi takih, ki so ostali v izvorni zapisni obliki (mdr. Jaklitsch), kar je pač posledica dediščine nemškega uradovalnega jezika, ki se je na naših tleh uporabljal. Imamo pa tudi take posameznike kot je nekdanji poslanec M. Bandelli, ki se ne želi spremeniti/povrniti priimka nazaj v Bandelj, prim. npr. članek sodnega zapriseženca za rodoslovje [https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli <nowiki>[3]</nowiki>]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:26, 11. julij 2026 (CEST) 2i51oavzpadh8mquhw41t0nhq1fms7p 6710090 6709890 2026-07-12T11:35:30Z Janezdrilc 3152 /* Ime */ 6710090 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) ::Naj bo. Se po večini strinjam. Ampak je pa npr. na spletu veliko bolj uporabljan priimek Paušek za Jurija Pauška. V resnici je glede tega precej razdeljeno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:03, 11. julij 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] po hitrem pregledu lahko; na dlibu je več z ''v'' kot z ''u'', prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pavli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>] in [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pauli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], ampak v RS je trenutno 115 posameznikov s priimkom ''Paulič'', tako da argument za prestavitev na ''Pavlič'' v smislu, da obstoječe oblike nihče več ne uporablja, ne bo zdržal. Mimogrede velja omeniti, da je takih priimkov, ki so bili zgodovinsko dobesedno transkribirani iz tujih (predvsem nemških) zapisov, še več. Veliko je tudi takih, ki so ostali v izvorni zapisni obliki (mdr. Jaklitsch), kar je pač posledica dediščine nemškega uradovalnega jezika, ki se je na naših tleh uporabljal. Imamo pa tudi take posameznike kot je nekdanji poslanec M. Bandelli, ki se ne želi spremeniti/povrniti priimka nazaj v Bandelj, prim. npr. članek sodnega zapriseženca za rodoslovje [https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli <nowiki>[3]</nowiki>]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:26, 11. julij 2026 (CEST) ::: Pregledal sem dlibove zadetke glede Pauliča. V 19. stoletju so ga, kot kaže, redno navajali kot Pavliča. Različica Paulič se bolj kot ne pojavlja samo zadnjih 40 let. Verjetno najpomembnejši vir je njegova lastna knjiga ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOYOSEYK Gospod, teci mi pomagat!]'', ki jo je posthumno, leta 1891, izdala Mohorjeva družba v Celovcu, v njej pa je naveden kot Pavlič. Vsled tega se mi zdi najbolje, da naslov članka popravimo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:35, 12. julij 2026 (CEST) o6o5j2afuqotojrvcfvbor00n933gow 6710102 6710090 2026-07-12T11:51:01Z MaksiKavsek 244409 /* Ime */ odgovor 6710102 wikitext text/x-wiki Paušek ali Pavšek? Sodeč po [http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica elektronskem viru] je Pavšek. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:27, 4. april 2014 (CEST) :Žiga, Biografija Slovenije, ki je najbolj relevanten vir za podomačitve tujih zapisov slovenskih osebnosti, se je odločila za transliteracijo nemškega imena Pauschek v Paušek. Tudi France Kidrič, kot prva referenca za Pauška, ima tak zapis. Pravkar smo se v seminarju odločili za prevzem tega zapisa. Napravimo tudi preusmeritve z drugih zapisov. --[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] ([[Uporabniški pogovor:Katjabru|pogovor]]) 08:34, 4. april 2014 (CEST) == Ime == Nagovarjam @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] - priimek Paušek je, kot je omenil zgoraj uporabnik @[[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]], prevzet iz Pauschek. To, da v RS ni niti ene osebe s tem priimkom, ne more biti razlog za prestavitev strani. Pač Pauškov oziroma Pauschkov ni več v Sloveniji, mogoče so prevzeli priimek Pavšek, kakorkoli. Mislim, da tole zgoraj pove dovolj. Nisem prestavljal, samo to o priimku hočem razčistiti. Bi bilo pa dobro raziskati, "kam je šel" ta priimek... Lep večer, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:33, 11. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] priimek ni »odšel« nikamor. Pri historičnih priimkih ni dovolj, da se iz nemškega zapisa naredi dobesedna transkripcija; upošteva se tudi uveljavljena (trenutna) slovenska oblika in zgodovinska raba. Če je bil ''Pauschek'' na Slovenskem zapisan in ohranjen kot Pavšek, potem je to smiselna slovenska oblika. Oblika ''Paušek'' je možna kot dobesedni prepis nemškega zapisa, vendar to še ne pomeni, da je bolj primerna slovenska oblika. Treba je vedeti, da pri slovenskih priimkih, zapisanih v nemških virih, se je glas ''[au̯]'' praviloma zapisoval z nemškim '''au'''. Dobesedno transkripcijo sta poleg F. Kidriča mimogrede naredila še dva rodoslovca za isti priimek [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pau%C5%A1ek <nowiki>[1]</nowiki>]. Sicer pa pa Pavšek in Paušek nista drugačna ali druga priimka, pravzaprav gre za varianti istega priimka (termnin M. Snoj (2022). ''O slovenskih priimkih enkrat za trikrat'', str. 237.) in ne gre v ''absolutnem'' smislu za drug priimek. Pavšek je veliko in dosti bolj v uporabi [https://indeks.rodoslovje.si/?sn=pav%C5%A1ek <nowiki>[2]</nowiki>], torej je njegova uporaba bolj smiselna. Lep večer še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:23, 11. julij 2026 (CEST) :Podoben primer je tudi [[France Svetličič]], ki se je pred uvedbo gajice popisoval kot ''Suetlizhizh'', nato pa podpisal kot ''Svetličič''. Dobesedna transkripcija ''Suetličič'', torej da zgolj popravimo šumnike bi bilo narobe ... in takih podobnih primerov je verjetno še mnogo. Upam, da razumeš. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:51, 11. julij 2026 (CEST) :: Misliš, da bi bilo treba korigirati tudi priimek [[Jakob Peregrin Paulič|Jakoba Peregrina Pauliča]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:01, 11. julij 2026 (CEST) ::Naj bo. Se po večini strinjam. Ampak je pa npr. na spletu veliko bolj uporabljan priimek Paušek za Jurija Pauška. V resnici je glede tega precej razdeljeno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:03, 11. julij 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] po hitrem pregledu lahko; na dlibu je več z ''v'' kot z ''u'', prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pavli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>] in [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Jakob%20Peregrin%20Pauli%C4%8D%22%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], ampak v RS je trenutno 115 posameznikov s priimkom ''Paulič'', tako da argument za prestavitev na ''Pavlič'' v smislu, da obstoječe oblike nihče več ne uporablja, ne bo zdržal. Mimogrede velja omeniti, da je takih priimkov, ki so bili zgodovinsko dobesedno transkribirani iz tujih (predvsem nemških) zapisov, še več. Veliko je tudi takih, ki so ostali v izvorni zapisni obliki (mdr. Jaklitsch), kar je pač posledica dediščine nemškega uradovalnega jezika, ki se je na naših tleh uporabljal. Imamo pa tudi take posameznike kot je nekdanji poslanec M. Bandelli, ki se ne želi spremeniti/povrniti priimka nazaj v Bandelj, prim. npr. članek sodnega zapriseženca za rodoslovje [https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli <nowiki>[3]</nowiki>]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:26, 11. julij 2026 (CEST) ::: Pregledal sem dlibove zadetke glede Pauliča. V 19. stoletju so ga, kot kaže, redno navajali kot Pavliča. Različica Paulič se bolj kot ne pojavlja samo zadnjih 40 let. Verjetno najpomembnejši vir je njegova lastna knjiga ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOYOSEYK Gospod, teci mi pomagat!]'', ki jo je posthumno, leta 1891, izdala Mohorjeva družba v Celovcu, v njej pa je naveden kot Pavlič. Vsled tega se mi zdi najbolje, da naslov članka popravimo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:35, 12. julij 2026 (CEST) ::::Se strinjam, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:51, 12. julij 2026 (CEST) kqc76qeu1pnsivats89262nj4kujbr9 0 371738 6709965 4180909 2026-07-12T03:18:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Jurij Pavšek]] 6709965 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurij Pavšek]] 5uc0rlvxuqmebed58n8g61nj2ee0amq 0 380559 6709958 6610411 2026-07-11T23:52:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec}} '''Jeton Kelmendi''', [[Albanci|albanski]] [[Novinarstvo|novinar]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Dramatika|dramatik]], * [[27. november]] [[1978]], [[Peć]], [[Kosovo]]. Osnovno šolo je zaključil v svojem rojstnem kraju, nadaljeval študij na [[Albanska Univerza v Prištini|Univerzi v Prištini]], kjer je diplomiral iz komunikologije. Podiplomski študij je končal na Svobodni univerzi v Bruslju, specializiral se je za mednarodne in varnostne študije. Svoj drugi magisterij je končal v diplomaciji in spisal doktorat s področja varnostnih politik. Že vrsto let piše poezijo, prozo, eseje in kratke zgodbe. Je redni sodelavec številnih časopisov v Albaniji in v tujini, piše o kulturnih in političnih vprašanjih v mednarodnem kontekstu. Kelmendi je na Kosovu postal znan po objavi peniškega prvenca Stoletje obljub (Shekulli i Premtimeve, 1999). Kasneje je objavil še vrsto drugih knjig. Njegove pesmi so prevedene v več kot dvajset jezikov in objavljene v številnih revijah in mednarodnih antologijah. Je najbolj prevajan albanski pesnik v Evropi. Kelmendi je po mnenju številnih literarnih kritikov pristen predstavnik albanske sodobne poezije. Je član mednarodnih literarnih klubov, sodelavec številnih revij, zlasti v angleškem, francoskem in romunskem jeziku, ter član nekaterih evropskih akamedij znanosti in umetnosti. Njegov žanr je osredotočen na ljubezenska besedila in eliptični verz, ki se prepleta z metaforami in pristno umetniško simboliko. Je veteran osvobodilne vojne na Kosovu. Trenutno živi in dela v Bruslju. ==Izdana pesniška dela== * Shekulli i Premtimeve, (Stoletje obljub), 1999 <ref>{{navedi splet|url=http://www.jetonkelmendi.page.tl/Books.htm |title=Books |publisher=Jeton Kelmendi |date=2009-07-15 |accessdate=2013-07-10}}</ref> * Përtej Heshtjes, (Za tišino), 2002 * Në qoftë mesditë, (Če je popoldne), 2004 * Më fal pak Atdhe, (Oprosti mi domovina), 2005 * Ku shkojnë ardhjet, (Kamor gredo odhodi), 2007 * Erdhe për gjurmë të erës, (Prišla si s sledmi vetra), 2008 * Koha kurë të ketë kohë, (Čas, ko ima čas), 2009 <ref>{{navedi splet |url=http://www.unitedworldpoets.com/picture/koha-kure-te-kete-kohe |title=Koha kure te kete kohe - Picture |publisher=Unitedworldpoets.com |date=2013-06-24 |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005015718/http://www.unitedworldpoets.com/picture/koha-kure-te-kete-kohe |url-status=dead }}</ref> * Rrugëtimi i mendimeve, (Sprašujoče misli), 2010 * Pagezimi I shpirtit, (Krst duha), 2012 * Thërras gjërat e harruara, (Kličem pozabljene stvari), 2013 ==Dramatika== * Zonja Fjalë, (Gospodična beseda), 2007 * Lojë dhe kundër lojë, (Igra in anti-igra), 2011 ==Politična znanost== * EU mission in Kosova after its independence, 2010, ZDA. * Bad times for the knowledge, 2011, Priština, Kosovo. * NATO-EU missions, cooperative or competitive, 2012, Tirana, Albanija. ==Dela izdana v tujih jezikih== * Ce mult s-au rãrit scrisorile, Romunija. * A respiration (Frymëmarrje), Indija. * Dame parol, Francija. * COMME LE COMMENCEMENT EST SILENCIEUX, (Ku fillon heshtja), Francija. * ΠΟΥ ΠΑΝΕ ΟΙ ΕΡΧΟΜΟΙ, (Ku shkojnë ardhjet), Grčija. * Wie wollen, (Si me dashtë), Nemčija. * Frau Wort, Nemčija. * Nasil sevmeli, (Si me dashtë), Turčija. * НА ВЕРХІВ’Ї ЧАСУ, (In the bigening of time), Ukrajina. <ref>{{navedi splet|url=http://botasot.info/kultura/216332/arberia-bredheritese-e-jeton-kelmendit/|title=НА ВЕРХІВ'Ї ЧАСУ}}</ref> * How to reach yourself, ZDA. * в зените времени истлевшего, (A vers on top of the time gone), Rusija. * 34首封面, (34 Poemus), Kitajska. * فواصل للحذف , (Elliptical dots), Egipt. <ref>{{navedi splet |url=http://darsharqiyat.com/about.asp |title=دار شرقيات للنشر و التوزيع |publisher=Darsharqiyat.com |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2013-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130715111729/http://darsharqiyat.com/about.asp |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.aleftoday.info/article.php?id=8770 |title=aleftoday.com |publisher=Darsharqiyat.com |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2018-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180105011848/http://www.aleftoday.info/article.php?id=8770 |url-status=dead }}</ref> * Pensamientos del Alma, (Thoughts of the spirit), Španija. ==Mednarodne nagrade== * Član Evropskega Društva profesionalnih novinarjev, Bruselj, Belgija.<ref>{{navedi splet|url=http://pen-belgique.org/devenir-membre|title=Pen Club Francophone de Belgique|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141016083853/http://pen-belgique.org/devenir-membre|url-status=dead}}</ref> * Član Evropske Akademije znanosti, umetnosti in literature, Pariz, Francija. <ref>{{navedi splet|url=http://www.europeanacademysciencesartsandletters.com/sciences__arts___lettres.ws|title=EUROPEAN ACADEMY SCIENCES ARTS LETTERS|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141016171859/http://www.europeanacademysciencesartsandletters.com/sciences__arts___lettres.ws|url-status=dead}}</ref> * Član Ukrajinske Akademije znanosti in visokega šolstva, Kijev, Ukrajina. <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://bukvoid.com.ua/events/premii/2014/03/05/081509.html|title=Названо лауреатів міжнародної літературної премії «Тріумф» за рік}}</ref> * Član Belgijskega mednarodnega frankofonskega PEN kluba, Bruselj, Belgija. * Doctor Honoris Causa, Inštitut za ukrajinske in kavkaške študije. <ref>{{navedi splet|url=http://www.sho.kiev.ua/news/1440?page=0%2C0%2C4|title=Єтон Келменді|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20141022210605/http://sho.kiev.ua/news/1440?page=0,0,4|url-status=dead}}</ref> * Mednarodna nagrada SOLENZARA, Pariz, Francija, 2010. <ref>{{navedi splet |url=http://www.institutcultureldesolenzara.org/index.php?option=com_content&view=article&id=21%3Ajeton-kelmendi&catid=2%3Abeneficiaires&Itemid=6%2F |title=Jeton Kelmendi |language=fr |publisher=Institutcultureldesolenzara.org |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2016-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160312032018/http://institutcultureldesolenzara.org/index.php?catid=2%3Abeneficiaires&id=21%3Ajeton-kelmendi&itemid=6%2F&option=com_content&view=article |url-status=dead }}</ref> * Mednarodna nagrada Nikolaj Gogol, Ukrajina, 2013. <ref name="#1"/> * Mednarodna nagrada Aleksander Veliki, Grčija, 2013 <ref>{{navedi splet|url=http://gazeta-nacional.com/?p=5562%2F|title=Gazeta Nacional|accessdate=2014-11-05|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306193550/http://gazeta-nacional.com/?p=5562%2F|url-status=dead}}</ref> * Nacionalna nagrada za knjigo MITINGU, Gjakova, Kosovo, 2011. * Mednarodna nagrada World Poetry, tretja nagrada, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 2013. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diogenpro.com/2-seeking-for-a-poem-international-poetry-competition-2012.html|title="Under The Shade of Memory" Poem}}</ref> * Nagrada Prevajalec leta 2013, Kitajska, 2013. <ref>{{navedi splet|url=http://blog.sina.com.cn/s/blog_65faab7a0101cl8x.html/|title=Translator of the year|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812211151/http://blog.sina.com.cn/s/blog_65faab7a0101cl8x.html|url-status=dead}}</ref> * Mednarodna nagrada Mati Tereza - za humanizem v poeziji, Gjakova, Kosovo, 2014. <ref>{{navedi splet|url=http://koha.net/index.php/repository/docs/repository/pytjet/pdf/40pytje.pdf?id=4&l=9455|title=Koha ditore}}</ref> * Mednarodna nagrada Ludwig Nobel, PEN Club Udmurtu, Rusija 2014. <ref>{{navedi splet|url=http://ukrainka.org.ua/node/3206/|title=Ludwig Nobel|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105180715/http://ukrainka.org.ua/node/3206/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://pik.cn.ua/print/9884/|title=Чернігівське подружжя – лауреати Малої Нобелівської нагороди }}</ref> * Çmimin e meries Naji Naaman, 2014, Libanon. <ref>{{navedi splet|url=http://www.najinaaman.org/page230.html|title=Naji Naaman’s Literary Prizes 2014}}</ref> == Opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kelmendi, Jeton}} [[Kategorija:Albanski pesniki]] [[Kategorija:Albanski pisatelji]] [[Kategorija:Albanski prevajalci]] [[Kategorija:Albanski dramatiki]] [[Kategorija:Albanski novinarji]] i6zyf40dh7brfdbndku4ir44ueymius 0 380927 6710037 5919506 2026-07-12T09:36:16Z Yerpo 8417 slog 6710037 wikitext text/x-wiki '''Astronomski krožek Gimnazije Šentvid''' obstaja, v različnih obsegih in z nekaj prekinitvami, vsaj od leta 1957. Po pričevanju bivšega dijaka naj bi že pred drugo svetovno vojno na gimnaziji brusili zrcala za teleskope.<ref>http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/astro_zgo_gisen_do05.html</ref> Krožek sodeluje z [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana|Astronomskim društvom Vega - Ljubljana]]. Uporablja observatorij na strehi [[Gimnazija Šentvid|gimnazije Šentvid]]. 7. oktobra 2014 je bila na obisku [[Sunita Williams]].<ref>http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno_2014.html</ref> == Sklici == {{sklici}} {{portal|Astronomija}} {{astronomska škrbina}} [[Kategorija:Ljubiteljska astronomija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] [[Kategorija:Astronomija v Sloveniji]] nu6xr8yze9bzxjoalguu8u3zc34teq0 0 385410 6709969 6251816 2026-07-12T05:32:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709969 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464366359 | IUPAC_name = 1-[(2-klorofenil)(difenil)metil]-1''H''-imidazol | image = Clotrimazole.png | width = 200 | image2 = Clotrimazole-xtal-3D-balls.png <!--Clinical data--> | tradename = Lotrimin, Desenex, Canesten | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|clotrimazole}} | MedlinePlus = a682753 | pregnancy_AU = A | pregnancy_category = C (oralno) in B (topično) <small>([[ZDA]])</small> | legal_US = brez recepta (topični pripravki), <br>na recept (za peroralno uporabo) | routes_of_administration = [[topična uporaba|topično]], [[oralna uporaba|oralno]] <!--Pharmacokinetic data--> | bioavailability = pri oralni uporabi v obliki [[pastila|pastil]] je absorpcija nizka, pri topični uporabi je absorpcija skozi nepoškodovano kožo zanemarljiva | protein_bound = 90% | metabolism = [[jetra|jetrna]] | elimination_half-life = 2 h <!--Identifiers--> | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 23593-75-1 | ATC_prefix = A01 | ATC_suffix = AB18 | ATC_supplemental = {{ATC|D01|AC01}} {{ATC|G01|AF02}} {{ATCvet|J02|AB90}} | PubChem = 2812 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00257 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 2710 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = G07GZ97H65 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D00282 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 3764 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 104 <!--Chemical data--> | C=22 | H=17 | Cl=1 | N=2 | molecular_weight = 344,837 g/mol | smiles = Clc1ccccc1C(c2ccccc2)(c3ccccc3)n4ccnc4 | InChI = 1/C22H17ClN2/c23-21-14-8-7-13-20(21)22(25-16-15-24-17-25,18-9-3-1-4-10-18)19-11-5-2-6-12-19/h1-17H | InChIKey = VNFPBHJOKIVQEB-UHFFFAOYAO | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C22H17ClN2/c23-21-14-8-7-13-20(21)22(25-16-15-24-17-25,18-9-3-1-4-10-18)19-11-5-2-6-12-19/h1-17H | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = VNFPBHJOKIVQEB-UHFFFAOYSA-N }} '''Klotrimazól''' je širokospektralna [[protiglivična učinkovina]],<ref>http://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745435/klotrimazol?query=klotrimazol, Mikrobiološki slovar, vpogled: 8. 2. 2015.</ref> ki deluje [[fungistatik|fungistatično]] in je učinkovita proti [[dermatofit]]om in [[plesni]]m ter [[trihomonas]]om.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522724/klotrimazol?query=klotrimazol, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 2. 2015.</ref> Uporablja se na primer pri [[nožnična glivična okužba|nožničnih glivičnih okužbah]], [[kandidoza|kandidozi]] v ustih, [[glivična kožna bolezen|glivičnih kožnih boleznih]], [[atletsko stopalo|atletskem stopalu]] in [[dermatofitija dimelj|dermatofitiji dimelj]].<ref>{{navedi splet |title=Clotrimazole|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/meds/a682753.html |publisher=NIH |work=[[MedlinePlus]] |accessdate=19. 4. 2014}}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] ga uvršča na [[seznam nujnih zdravil]], ki zajema najpomembnejša zdravila, potrebna za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.<ref>{{navedi splet|title=WHO Model List of EssentialMedicines|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1|work=World Health Organization|accessdate=22. 4. 2014|date=oktober 2013}}</ref> V Sloveniji je na voljo pod zaščitenimi imeni '''Canesten''' (v različnih [[farmacevtska oblika|farmavcevtskih oblikah]]: krema, vaginalne tablete ...), '''Canifug''' (dermalno pršilo) in '''Lotriderm''' (krema s klotrimazolom in [[betametazon]]om).<ref name=cbz/> == Uporaba == [[Slika:Canesten.jpg|thumb|left|Canesten (vsebuje klotrimazol) – krema s protiglivnim delovanjem]] Klotrimazol je na voljo v [[zdravilo brez recepta|zdravilih brez recepta]] v različnih [[farmacevtska oblika|farmacevtskih oblikah]] (kreme, [[vaginalna tableta|vaginalne tablete]] ...) in v [[zdravilo na recept|zdravilih na recept]] (v obliki pastil za uporabo v ustni votlini – v Sloveniji take oblike ni na voljo<ref name=cbz>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_klotrimazol*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 8. 2. 2015.</ref>). Topično se uporablja pri nožničnih (kreme ali vaginalne tablete) ali kožnih glivičnih okužbah, pastile pa se uporabljajo pri kandidozi v ustni votlini pri bolnikih z [[nevtropenija|nevtropenijo]]. Pri kandidozi v ustni votlini se oobičajno uporablja petkrat na dan v obdobju 14 dni, pri kožnih glivičnih okužbah dvakrat dnevno dva do sedem tednov in pri nožničnih okužbah enkrat dnevno tri do sedem tednov.<ref>{{navedi splet|title=Clotrimazole: MedlinePlus Drug Information|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/meds/a682753.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists, Inc|accessdate=17. 4. 2014}}</ref> V kombinaciji z betametazonom v obliki kreme se uporablja pri različnih oblikah kožnih glivičnih okužb. Uporablja se pri otrocih in odraslih. === Nosečnost === Pri topični ali nožnični uporabi se sicer lahko absorbirajo v [[sistemski krvni obtok]] majhne količine učinkovine, vendar se lahko klotrimazol po potrebi varno uporablja tudi pri [[nosečnica]]h za zdravljenje glivičnih okužb.<ref name="#1">{{navedi splet|title=Diseases Characterized by Vaginal Discharge|url=http://www.cdc.gov/std/treatment/2010/vaginal-discharge.htm|publisher=CDC|accessdate=17 April 2014}}</ref> == Neželeni učinki == Pri oralni uporabi klotrimazola se lahko pojavijo [[srbenje]], [[slabost]] in [[bruhanje]]. Pri več kot 10 odstotkih bolnikov, ki uporabljajo oralne oblike klotrimazola, pride do motenj v delovanju [[jetra|jeter]], zato je ob uporabi klotrimazola potrebno redno spremljanje delovanje jeter. Pri nožnični uporabi se pri manj kot 10 odstotkih bolnic pojavi pekoč občutek v nožnici. Pri manj kot enem odstotku bolnic se pojavljajo naslednji [[neželeni učinek|neželeni učinki]]: [[poliurija]], srbenje, suhost ali oteklina v nožnici, [[nožnični izcedek]], pekoč občutek na [[spolni ud|spolnem udu]] spolnega partnerja bolnice, ki uporablja pripravek klotrimazola v nožnici.<ref>{{navedi splet|title=Clotrimazole: MedlinePlus Drug Information|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/meds/a682753.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists, Inc|accessdate=17 April 2014}}</ref> <ref name="#2">{{navedi splet|title=Clotrimazole|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00257|publisher=DrugBank|accessdate=17. 4. 2014|archive-date=2014-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140417070045/http://www.drugbank.ca/drugs/DB00257|url-status=dead}}</ref> <ref name="#3">{{navedi splet|url=http://online.lexi.com.proxy1.lib.tju.edu/lco/action/doc/retrieve/docid/patch_f/1772079|title=Clotrimazole (Oral)|publisher=Lexicomp Online|accessdate=17. 4. 2014}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kreme s klotrimazolom vsebujejo maščobne snovi, ki lahko zmanjšajo učinkovitost zaščite s [[kondom]]om ali [[diafragma|diafragmo]].<ref name="#1"/> == Součinkovanje z drugimi zdravili == Pri topični uporabi klotrimazola ni poznanih znatnih interakcij z drugimi zdravili,<ref name=drugbank>{{navedi splet|title=Clotrimazole|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00257|publisher=DrugBank|accessdate=17. 4. 2014|archive-date=2014-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140417070045/http://www.drugbank.ca/drugs/DB00257|url-status=dead}}</ref> vendar sočasna uporaba klotrimazola z drugimi lokalnimi pripravki ni priporočljiva.<ref>Žakelj, Simon (2006). Interakcije dermatoterapevtikov z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 57, str. 122-125.</ref> Pri oralni uporabi klotrimazola se pojavljajo součinkovanja z drugimi zdravili, saj je klotrimazol [[zaviralec citokromov P450]], predvsem izooblike [[CYP3A4]]. Posledično lahko pride do serumskih zvišanj koncentracij učinovin, ki se presnavljajo s citokromi P450.<ref name=drugbank/> == Mehanizem delovanja == Klotrimazol se veže na [[fosfolipid]]e v glivni [[celična opna|celični opni]] in zavre biosintezo [[ergosterol]]a in drugih [[sterol]]ov, ki so pomembni gradnih celične membrane. Posledično se spremeni prepustnost glivne [[celična stena|celične stene]], kar vodi v izgubljanje znotrajceličnih sestavin v okolje in v [[celična smrt|celično smrt]].<ref name="#3"/> <ref name="#2"/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Azolni antimikotiki]] [[Kategorija:Organokloridi]] {{normativna kontrola}} qfcchgxvd6mftfdek1jqmbyyhfomalh 0 400801 6709961 6489694 2026-07-12T02:37:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709961 wikitext text/x-wiki {{chembox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 404348953 | Name = Kalijev acetat | ImageFile = Potassium_acetate skeletal.png | ImageFileL1 = Acetate-anion-3D-balls.png | ImageFileR1 = Potassium-3D.png | ImageSize = 120px | ImageName = Skeletna formula kalijevega acetata | OtherNames = kalijeva sol, E261 | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo = 127-08-2 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEMBL = 1201058 | ATCCode_prefix = B05 | ATCCode_suffix = XA17 | PubChem = 31371 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|changed|chemspider}} | ChemSpiderID = 29104 | SMILES = CC(=O)[O-].[K+] | InChI = 1/C2H4O2.K/c1-2(3)4;/h1H3,(H,3,4);/q;+1/p-1 | InChIKey = SCVFZCLFOSHCOH-REWHXWOFAA | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|changed|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H4O2.K/c1-2(3)4;/h1H3,(H,3,4);/q;+1/p-1 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|changed|chemspider}} | StdInChIKey = SCVFZCLFOSHCOH-UHFFFAOYSA-M }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=2|H=3|O=2|K=1 | Appearance = bela kristalasta trdnina | Density = 1,8 g/cm³ (20 °C)<ref name=chemister>[http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=504 ''Properties of substance: potassium acetate''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518071552/http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=504 |date=2014-05-18 }}.</ref> <br> 1,57 g/cm³ (25 °C) | Solubility = 216,7 g/100 mL (0,1 °C)<br> 233,8 g/100 mL (10 °C)<br> 268,6 g/100 mL (25 °C)<br> 320,8 g/100 mL (40 °C)<br> 390,7 g/100 mL (96 °C)<ref name=sioc>{{navedi knjigo|last = Seidell|first = Atherton|last2 = Linke|first2 = William F.|year = 1952|title = Solubilities of Inorganic and Organic Compounds|publisher = Van Nostrand}}</ref> | SolubleOther = topen v [[etanol]]u in tekočem [[amonijak]]u,<br> netopen v [[Dietil eter|etru]] in [[aceton]]u | Solubility1 = 24,24 g/100 g (15 °C)<br> 53,54 g/100 g (73.4 °C)<ref name=chemister /> | Solvent1 = metanol | Solubility2 = 16,3 g/100 g<ref name=chemister /> | Solvent2 = etanol | Solubility3 = 0,06 g/kg (0 °C)<ref name=chemister /> | Solvent3 = žveplov dioksid | MeltingPtC = 292 | BoilingPt = razpade | pKa = 4.76 }} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinska]] }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = -722,6 kJ/mol<ref name=chemister /> | HeatCapacity = 109,38 J/mol·K<ref name=nist>[http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C127082&Mask=FFFF&Units=SI ''Acetic acid, potassium salt''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170420234507/http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C127082&Mask=FFFF&Units=SI |date=2017-04-20 }}.</ref> | DeltaGf = | Entropy = 150,82 J/mol·K<ref name=nist /> }} | Section7 = {{Chembox Hazards | NFPA-H = 2 | NFPA-F = 1 | NFPA-R = 0 | LD50 = 3250 mg/kg (oralno, podgana)<ref name=toxnet>[http://chem.sis.nlm.nih.gov/chemidplus/rn/127-08-2 ''Potassium acetate''].</ref> }} }} '''Kalijev acetat''' je [[kalij]]eva sol [[Ocetna kislina|ocetne kisline]] s [[Kemijska formula|formulo]] CH₃COOK. ==Pridobivanje== Kalijev acetat se lahko pripravi z nevtralizacijo bazične kalijeve spojine, na primer [[Kalijev hidroksid|kalijevega hidroksida]] ali [[kalijev karbonat|karbonata]], z [[Ocetna kislina|ocetno kislino]]: :CH₃COOH + KOH → CH₃COOK + H₂O Iz raztopine izkristalizira kot seskvihidrat (CH₃COOK•1½H₂O), ki se pri 41,3 °C pretvori v polhidrat (CH₃COOK•½H₂O).<ref name=toxnet/> Spojina se mora hraniti v dobro zaprti posodi v hladnem prostoru brez virov vžiga in [[Redoks reakcija|oksidantov]]. ==Uporaba== Kalijev acetat je [[katalizator]] proizvodnji [[poliuretan]]ov.<ref>H. Cheung, R.S. Tanke, G.P. Torrence. ''Acetic Acid''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2005. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a01_045.</ref> Uporablja se lahko kot sredstvo za [[Sistem proti zaledenitvi|odmrzovanje]] namesto drugih kloridnih soli, na primer [[kalcijev klorid |kalcijevega]] ali [[magnezijev klorid|magnezijevega klorida]]. Njegova prednost je majhna [[Korozija|korozivnost]], kar se izkorišča predvsem na letališčih vzletnih stezah, slabost pa višja cena. Uporaben je tudi za gašenje požarov (razred K), ker ohladi mesto požara in na gorečih oljih tvori zaščitno skorjo. ===Zgodovinska raba=== Kalijev acetat se je sprva uporabljal za pripravo tako imenovane ''[[Cadetova tekočina|Cadetove kadeče se tekočine]]'', ki je vsebovala prvi sintetični organokovinski spojini – [[kakodil |kakodil]] in [[kakodil oksid]]. Uporabljal se je tudi kot [[Diuretik|diuretik]] in sredstvo za alkaliziranje [[Sečila|sečil]], ker po absorpciji v telesnih tekočinah deluje alkalno. ===Aditiv=== Kalijev cetat kot [[Aditiv|prehranski dodatek]] deluje kot konzervans in [[pH|regulator kislosti]]. V [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] ima oznako E261.<ref>[http://www.food.gov.uk/science/additives/enumberlist ''Current EU approved additives and their E Numbers''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150413072109/http://www.food.gov.uk/science/additives/enumberlist |date=2015-04-13 }}. UK Food Standards Agency. Pridobljeno 27. oktobra 2011.</ref> Njegova uporaba je odobrena tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]<ref>[http://www.fda.gov/Food/FoodIngredientsPackaging/FoodAdditives/ucm191033.htm#ftnT ''Listing of Food Additives Status Part II'']. US Food and Drug Administration. Pridobljeno 27. oktobra 2011.</ref> in [[Avstralija|Avstraliji]]. <ref> [http://www.comlaw.gov.au/Details/F2011C00827 ''Standard 1.2.4 - Labelling of ingredients'']. Australia New Zealand Food Standards Code. Pridobljeno 27. oktobra 2011.</ref> Podobno deluje tudi kalijev hidrogen diacetat (KH(OOCCH₃)₂ , CAS 4251-29-0), ki ima enako E oznako. ===Medicina in biokemija=== V medicini se zaradi sposobnosti, da se razgradi v bikarbonat in pomaga nevtralizirati acidoze, uporablja kot del nadomestnih protokolov za zdravljenje [[diabetična ketoacidoza|diabetične ketoacidoze]]. V molekularni biologiji se uporablja za obarjanje dodecil sulfata (DS) in na DS-vezanih proteinov, ki omogoča odstranitev proteinov iz [[DNK]]. Uporablja se tudi kot sol za etanolsko obarjanje DNK. V zmeseh se uporablja za ohranjanje, fiksiranje in mumificiranje tkiv. Večina muzejev uporablja metodo, ki temelji na [[formaldehid]]u, katerega je že leta 1897 priporočil Kaiserling, z dodatkom kalijevega acetata.<ref>D. Ulmer (1994). [http://www.uqtr.ca/plast-journal/vol8/Ulmer_7a10.pdf/ Fixation. The Key to Good Tissue Preservation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907082342/http://www.uqtr.ca/plast-journal/vol8/Ulmer_7a10.pdf |date=2012-09-07 }}. Journal of the International Society for Plastination 8 (1): 7-10.</ref> Z namakanjem v kopeli, ki je vsebovala kalijev acetat, je bila pripravljena [[Lenin]]ova mumija.<ref>A. Nagorski. ''The Greatest Battle''. Simon and Schuster, 2007, str. 53.</ref> ==Skici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Kalijeve spojine]] [[Kategorija:Acetati]] {{normativna kontrola}} 72r0kghizzoiwf9ulv3knlv6b9ga109 0 401077 6709814 6560085 2026-07-11T16:47:22Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Levadiakosa F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Benjamin Verbič | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 179 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Levadiakos F.C.|Levadiakos]] | clubnumber = 77 | youthyears1 = | youthclubs1 = Vojnik<ref>{{navedi splet |last1=Viškovič |first1=Rok |title=Vzhajajoči nogometni zvezdnik, ki preigrava med branilci, všečki in oboževalkami |url=https://siol.net/sportal/nogomet/mladenic-iz-majhnega-kraja-pri-celju-ki-odlocno-koraka-na-poti-do-sanj-463193 |publisher=[[Siol]] |access-date=28 May 2021 |language=sl |date=24 March 2018}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2011–2015 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 103 | goals1 = 29 | years2 = 2012 | clubs2 = → [[NK Šampion|Šampion]] (pos.) | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = [[FC København|København]] | caps3 = 69 | goals3 = 16 | years4 = 2018–2022 | clubs4 = [[Dinamo Kijev]] | caps4 = 79 | goals4 = 27 | years5 = 2022 | clubs5 = → [[Legia Warsaw]] (pos.) | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2022–2024 | clubs6 = [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]] | caps6 = 48 | goals6 = 6 | years7 = 2025– | clubs7 = [[Levadiakos F.C.|Levadiakos]] | caps7 = | goals7 = | nationalyears1 = 2012 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013–2014 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2015– | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 61 | nationalgoals4 = 6 }} '''Benjamin Verbič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. november]] [[1993]], [[Celje]]. Člansko kariero je začel leta 2011 v klubu [[NK Celje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]], iz katerega se je preselil v FC København, posojen je bil tudi v [[NK Šampion]]. Verbič je debitiral v dresu [[Slovenska nogometna reprezentanca|članske reprezentance]] 30. marca na prijateljski tekmi v [[Doha|Dohi]] proti [[Katarska nogometna reprezentanca|Katarju]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/katancev-eksperiment-z-novinci-ni-obrodil-sadov/361711 |title=Katančev eksperiment z novinci ni obrodil sadov |accessdate=30. marca 2015 |date=30. marec 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref>, prvi reprezentančni gol je dosegel 11. novembra 2016 na kvalifikacijski tekmi na [[Malta|Malti]] proti [[Malteška nogometna reprezentanca|malteški reprezentanci]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenci-uspesno-opravili-misijo-na-malti/407341 |title=Slovenci uspešno opravili misijo na Malti|accessdate=12. novembra 2016 |date=11. november 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Danes igra za grški [[Levadiakos F.C.|Levadiakos]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Verbič, Benjamin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši Københavna]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa]] [[Kategorija:Nogometaši Panathinaikosa]] [[Kategorija:Nogometaši Levadiakosa F.C.]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 071jkfp6yhdq9s0vkdkp1c04nhhunjf 0 403552 6709977 6675062 2026-07-12T06:16:32Z Shabicht 3554 6709977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Beograjska trdnjava | image = <!-- WD --> | caption = Despotov stolp | locmapin = Beograd | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Beograd]] | area = | built = [[535]]–[[18. stoletje]] | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | občina = Stari grad | designation1 = Serbia | designation1_offname = Beogradska tvrđava | designation1_date = 1987 | designation1_number = CK 3<ref>{{navedi dokument| url=http://www.heritage.gov.rs/cirilica/Download/SK.xls |title=Centralni registar spomenika kulture |publisher=Republički zavod za zaštitu spomenika kulture - Beograd |accessdate=17.5.2015}}</ref> }} '''Beograjska trdnjava'''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |title=An official site of Belgrade Fortress |accessdate=2026-04-24 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115010213/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |url-status=dead }}</ref><ref name="TT">{{cite web |url=http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727013351/http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |archive-date=2011-07-27 |title=Ministarstvo kulture, informisanja i informacionog društva - Kulturno nasle e - Spomenici kulture}}</ref> ({{jezik-sr|Београдска тврђава}}, ''Beogradska tvrđava'') v Kalemegdanu obsega tako [[trdnjava|trdnjavo]] kot tamkajšnji [[park]]<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |title=Јавно Предузеће "Београдска тврђава" | trans-title = Public Enterprise "Beogradska Tvrđava" |access-date=2011-08-21 |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111009121956/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |archive-date=2011-10-09 }}</ref> ki stoji ob sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]] v središču srbskega glavnega mesta [[Beograd]]a. Je ena od glavnih mestnih znamenitosti in pomemben zgodovinski simbol Beograda. Celoten kompleks [[citadela|citadele]] in okoliškega območja, zdaj urejenega v park, je znan tudi kot '''Kalemegdan''' ({{langx|sr|Калемегдан}}, iz [[turščina|turške]] skovanke besed ''kale'' - trdnjava in ''megdan'' - bojno polje). Ima strateški položaj na naravnem platoju na koncu grebena, ki se spušča proti sotočju, tako da je zdaj znana tudi kot razgledna točka. Kot eden najpomembnejših predstavnikov beograjske kulturne dediščine je bila prvotno zaščitena takoj po drugi svetovni vojni, med prvimi uradno razglašenimi kulturnimi spomeniki v Srbiji.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević, Marina Nešković | title = Београдска тврђава од војног утврђења до споменика културе | trans-title = Belgrade Fortress from military fortification to cultural monument | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 21 May 2022}}</ref> Trdnjava je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture izjemnega pomena in je zaščitena s strani Republike Srbije. Je najbolj obiskana turistična znamenitost v Beogradu, Skadarlija je druga.<ref name="Politika">{{cite web|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/72010/Beograd/Skadarlija-vraca-izgubljeni-boemski-duh |author=Daliborka Mučibabić|title= Skadarlija vraća izgubljeni boemski duh|date=21 January 2010|publisher=Politika|language=sr|trans-title=Skadarlija recalls the Lost Bohemian Spirit}}</ref> Ker je vstop prost, se ocenjuje, da skupno število obiskovalcev (tujih, domačih, beograjskih državljanov) presega 2 milijona letno.<ref name="kamen">{{cite news | author = Dimitrije Bukvić | title = Kameni "mesojedi" ispod Kalemegdana | newspaper = Politika | language = sr | date = 29 December 2011 }}</ref><ref name="vrh">{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Od vrha Sahat kule do dna Rimskog bunara | newspaper = Politika | language = sr | date = 13 April 2014 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/289880/Od-vrha-Sahat-kule-do-dna-Rimskog-bunara}}</ref> == Lega == Beograjska trdnjava stoji na vrhu 125,5 metrov visokega<ref>[https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf Statistical Yearbook of Belgrade 2007 – Topography, climate and environment] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007083713/https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf |date=2011-10-07 }}</ref> končnega grebena Šumadijske geološke skale. Peščena sipina se razteza vsaj od mestnega odseka [[Tašmajdan]], ki izvira iz [[miocen]]skega obdobja in najstarejših stopenj starodavnega [[Panonska nižina|Panonskega morja]].<ref name=milioni>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Милиони година сачувани у стенама главног града | trans-title = Millions of years preserved in the rocks of the capital city | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 15 May 2022}}</ref> Greben, podoben [[klif]]u, gleda na Veliki vojni otok ({{langx|sr|Veliko ratno ostrvo}}) in sotočje Save z Donavo ter predstavlja eno najlepših naravnih razglednih točk v Beogradu. Meji na soseske Dorćol (sever in severovzhod), Stari Grad (vzhod) in Kosančićev venac (Savamala; jug). Omejujejo jo 3 ulice: Bulevar Vojvode Bojovića, Tadeuša Košćuška, Pariska ter železnica ob reki. == Zgodovina == === Klasična antika === {{glavni|Singidunum}} Beograjska trdnjava je jedro in najstarejši del urbanega območja Beograda. Stoletja je bilo mestno prebivalstvo skoncentrirano le znotraj obzidja trdnjave, zato zgodovina trdnjave do najnovejših časov odraža zgodovino samega Beograda. Prva omemba mesta je, ko ga je v 3. stoletju pred našim štetjem kot ''[[Singidunum]]'' ustanovilo keltsko pleme Skordiskov, ki je premagalo tračanska in dačanska plemena, ki so prej živela v trdnjavi in ​​okoli nje. Mesto-trdnjavo so kasneje osvojili [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], znano je bilo kot Singidunum in postalo del vojaške meje, kjer je [[Rimsko cesarstvo]] mejilo na »barbarsko Srednjo Evropo«. Singidunum je branila rimska legija IV. Flaviae, ki je zgradila utrjen tabor na hribu ob sotočju Donave in Save. V obdobju med letoma 378 in 441 je bil rimski tabor večkrat uničen v vpadih [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]]. Legenda pravi, da [[Atila]] leži na sotočju Save in Donave (pod trdnjavo). Leta 476 je Beograd ponovno postal meja med imperiji: [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]] ter slovansko-avarsko državo na severu. Keltska utrdba je bila primitivna in je stala na vrhu Terazijskega grebena, nad sotočjem Save v Donavo, kjer trdnjava stoji še danes. [[Kelti]] so živeli tudi v majhnih, odprtih in utrjenih naseljih okoli trdnjave, imenovanih ''oppida''.<ref name=stankovic>{{cite encyclopedia| editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Ker ni zagotovo znano, kje je bila keltska trdnjava, nekateri zgodovinarji menijo, da je bila precej blizu nekropol v [[Karaburma|Karaburmi]] in Rospi Ćupriji. Keltska naselja so pripadala [[Latenska kultura|latenski kulturi]].<ref name=vujovic>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Miroslav Vujović | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 1006 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Prvotni vojaški tabor so verjetno zasedali vojaki [[VIII. legija Augusta|VIII. legije Avguste] od leta 46 do 69. Zgodnji Singidunum je dosegel svoj vrhunec s prihodom [[IV. legija Flavia Felix|IV. legije Flavia Felix]], ki je bila leta 86 n. št. premeščena v mesto in tam ostala do sredine 5. stoletja. Prisotnost IV. legije je spodbudila gradnjo kvadratnega [[kastrum]]a (utrdbe), ki je zasedal zgornje mesto današnje trdnjave. Gradnja se je začela na prelomu 2. stoletja n. št., saj je bila od začetka 100-tega leta IV. legija Flavija Felix stalno nameščena v Singidunumu. Sprva je bila trdnjava postavljena kot zemeljski nasip in lesene [[palisada|palisade]], kmalu zatem pa je bila utrjena s kamnom kot prva kamnita utrdba v zgodovini Beograda. Ostanke je danes mogoče videti v bližini severovzhodnega vogala [[akropola|akropole]]. Legija je zgradila tudi [[pontonski most]] čez Savo, ki je povezoval Singidunum s Taurunumom.<ref name=vujovic/><ref name=mep>{{cite encyclopedia | editor = Borislav Blagojević | title = Мала енциклопедија Просвета, 4. иѕдање, књига 1, А-Ј | trans-title = Little encyclopedia Prosveta, 4th edition, Vol. 1, A-J | year = 1986 | page = 227 | publisher = Prosveta, Belgrade | isbn = 86-07-00001-2}}</ref><ref>{{cite web | title = Discover Belgrade - Ancient period | url = http://www.beograd.rs/en/discover-belgrade/201172-ancient-period/ | year = 2018 | publisher = City of Belgrade | language = sr}}</ref><ref name=popovic>{{cite encyclopedia | editor = Dragan Stanić | author = Marko Popović | title = Српска енциклопедија, том 1, књига 2, Београд-Буштрање | trans-title = Serbian Encyclopedia, Vol. I, Book 2, Beograd-Buštranje | year = 2011 | page = 37 | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | location = [[Novi Sad]], Belgrade | isbn = 978-86-7946-097-4}}</ref> Pravokotni kastrum je pokrival območje današnjega Gornjega mesta in parka Kalemegdan. Kastrum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega apnenca, in se je raztezal na površini od 16 do 20 ha, v obliki nepravilnega pravokotnika (približno 570 x 330 m). [[File:Сербия, Белград, Крепость Калемегдан 01.jpg|thumb|200px|Stambulska vrata]] === Srednji vek === Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je trdnjavo obnovil okoli leta 535.<ref name=stankovic/> V naslednjih stoletjih je trdnjava utrpela nenehno uničenje zaradi avarskih obleganj. [[Slovani]] (Srbi) in [[Avari]] so imeli svojo "državno zvezo" severno od Beograda, Srbi in druga slovanska plemena pa so se na območju Beograda ter v regijah zahodno in južno od Beograda končno naselili v začetku 7. stoletja. Ime ''Beograd'', ki ne le v srbščini, ampak v večini slovanskih jezikov pomeni 'belo mesto' ali 'bela trdnjava', so prvič omenili [[Bolgari]] leta 878. Trdnjava je nenehno menjavala gospodarje: tri stoletja Bolgarijo, nato Bizantince in nato spet Bolgare. Trdnjava je ostala bizantinska trdnjava do 12. stoletja, ko je padla v roke novo nastajajoče srbske države. Postala je obmejno mesto Srbskega kraljestva, kasneje cesarstva z Ogrsko. Madžarski kralj Béla I. je trdnjavo v 11. stoletju podaril Srbiji kot poročno darilo (njegov sin se je poročil s srbsko princeso Jeleno), vendar je dejansko ostala del Ogrske, razen v obdobju 1282–1319. [[File:Zindan kapija i most.jpg|thumb|200px|Zindanska vrata]] Po propadu srbske države po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] je bil Beograd leta 1402 izbran za prestolnico despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]]. Opravljena so bila obsežna dela na obzidju, ki je obdajalo veliko cvetoče mesto. Spodnje mesto na bregovih Donave je bilo glavno urbano središče z novo zgrajeno pravoslavno cerkev. Zgornje mesto z gradom je branilo mesto od znotraj. Beograd je postal pomembno trgovsko in kulturno središče ter pomembno priseljensko mesto, v katerega so se priseljenci naseljevali iz drugih delov Srbije, Dubrovnika, Bolgarije, Madžarske, Nemčije, Italije in Benečije. Prebivalstvo je zacvetelo, zato je bilo treba spodnje mesto trdnjave, ki je bilo najbolj prometen del mesta, znatno razširiti.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Наш град у доба деспота Стефана | trans-title = Depo has been sold | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 18 December 2020}}</ref> Beograd je ostal v srbskih rokah skoraj stoletje. Po despotovi smrti leta 1427 jo je bilo treba vrniti Ogrski. Poskus osvajanja trdnjave osmanskega sultana [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] leta 1456 je preprečil [[János Hunyadi]] (obleganje Beograda) in Ogrsko rešil pred osmansko oblastjo za 70 let. === Zgodnji moderni čas === Leta 1521, 132 let po bitki na Kosovskem polju, so trdnjavo, tako kot večino delov srbske države, osvojili Turki in ostala (s kratkimi obdobji avstrijske in srbske okupacije) pod oblastjo Osmanskega cesarstva do leta 1867, ko so se Turki umaknili iz Beograda in Srbije. V kratkem obdobju avstrijske vladavine (1718–1738) je bila trdnjava v veliki meri obnovljena in posodobljena. V 17. stoletju je bila priča veliki srbski selitvi in ​​dvema srbskima vstajama v 19. stoletju, v turškem obdobju. [[File:Belgrade Fortress, used to be one of the most powerful military strongholds of Europe (13810190784).jpg|thumb|left|200px|Notranja Stambolska vrata]] Med [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|avstrijsko okupacijo severne Srbije 1717–39]] je bilo v Beogradu ustanovljenih več bolnišnic. Mestna bolnišnica sv. Janeza je bila zgrajena znotraj obzidja trdnjave, vendar njena natančna lokacija ni znana. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je leta 1724 podpisal beograjski mestni statut (''Proklamacija o ureditvi nemškega Beograda''), ki omenja mestno bolnišnico, mestno lekarno, zdravnike in babice. Nemška občina je imela nizke dohodke, zato je morala prositi državo za pomoč in dobrodelnost. Bolnišnica je omenjena v popisu prebivalstva leta 1728. Že leta 1719 je bila bolnišnica, kasneje pa je postala rezidenca Thomasa Bergerja, vodje bolnišnice. Po njegovi smrti je njegova hči še naprej živela v stavbi. Bolnišnico (''Stattspital'') so leta 1724 preselili na drugo lokacijo, v novozgrajeno stavbo. Ob njej so zgradili majhno cerkev. Ta nova bolnišnica je bila precej majhna, z le dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zato ne more biti ista mestna bolnišnica.<ref name="magazin2">{{cite news |author=Dr. Ana Milošević, D.Stevanović |title=Beogradske bolnice kojih vise nema |newspaper=[[Politika]]-Magazin, No. 1037 |pages=27–29 |language=sr |date=13 August 2017}}</ref> Lazaret ali karantenska bolnišnica v dokumentih ni omenjena, vendar lahko domnevamo, da je morala biti ustanovljena med virusnimi izbruhi, kot je bilo takrat običajno. Postopek v primeru izbruhov je bil verjetno analogen obstoječemu postopku v Budi, glavnem mestu Ogrske. Danes neznana bolezen je leta 1730 opustošila Beograd. Virusna epidemija je ubila veliko ljudi. V samo dveh tednih so jezuiti pokopali 220 ljudi, sami pa so izgubili 3 misijonarje. Oktobra 1738 je mesto prizadel izjemno množičen izbruh [[kuga|kuge]]. Ko se je avstrijska vojska umikala pred napredujočimi Turki, so številni civilisti zbežali v trdnjavo, mnogi med njimi so bili kužni. Ker je bilo toliko ljudi v utesnjenem prostoru, triaža ni bila mogoča, zato se je kuga hitro širila. Poročila kažejo, da so mrtvi več dni ležali na ulicah, ker jih ni bilo nikogar, ki bi jih pokopal. Avstrijska garnizija je bila zdesetkana, trupla vojakov, ki so umrli zaradi kuge, pa so sežgali skupaj z njihovimi osebnimi stvarmi.<ref name="magazin2"/> [[File:Jakšićeva kula.jpg|right|thumb|200px|Jakšićev stolp]] Potem ko je Avstrija izgubila [[Rusko-turška vojna (1735–1739)|rusko-turško vojno 1737–1739]], je bila severna Srbija, vključno z Beogradom, vrnjena Turkom. Ena od določb [[Beograjski mir|beograjske pogodbe]] iz leta 1739 je določala, da mora Avstrija porušiti vse utrdbe ter vojaške in civilne stavbe, ki jih je zgradila med okupacijo. Številne baročne stavbe so bile porušene znotraj trdnjave. Vendar Avstrija ni porušila stavb zunaj obzidja trdnjave. Tako je hiša na ulici Cara Dušana 10, zgrajena med letoma 1724 in 1727 v soseski Dorćol, preživela in je danes najstarejša hiša v Beogradu.<ref name="magazin2"/> Izbruh kuge leta 1837 je skoraj privedel do vojne med vladajočim knezom [[Miloš Obrenović|Milošem Obrenovićem]] in Osmani v trdnjavi. Izbruh se je začel v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] leta 1836, ki takrat ni imelo nobenih zdravstvenih protokolov, knez Miloš pa je takoj blokiral meje in uvedel obvezno karanteno. Skupina okuženih osmanskih ''nizamov'' na poti v Beograd je bila ustavljena na meji v Aleksincu in postavljena v karanteno, večina pa jih je pobegnila in nadaljevala pot proti Beogradu, pri čemer je kugo širila na svoji poti (Ražanj, Paraćin, Jagodina, Ćićevac) in končno spomladi 1837 dosegla trdnjavo. Knez je ukazal popolno in močno obleganje trdnjave s strani srbskih gardistov, ki so trdnjavo za šest tednov popolnoma odrezali. Paša se je pritoževal in grozil iz notranjosti trdnjave, sprva je bolezen skrival in zanikal, vendar so se Osmani v trdnjavi v takšnih razmerah obotavljali začeti vojaški spopad. Obleganje je bilo uspešno, saj se kuga ni nikoli razširila na Beograd.<ref>{{cite news | author = Radoš Ljušić | title = Kako se knez Miloš borio protiv kolere i kuge | trans-title = How prince Miloš battled cholera and plague | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 March 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/449784/Pogledi/Kako-se-knez-Milos-borio-protiv-kolere-i-kuge}}</ref> Štiri zunanja mestna vrata s pripadajočim [[obzidje]]m in nasipom so bila porušena od leta 1862 (Savska, Vidinska in Varoška vrata) do leta 1866 (Stambolska vrata). Potem ko so Osmani leta 1867 v celoti zapustili notranjo trdnjavo, so oblast prevzele srbske čete, a ker je bila država še vedno le avtonomna (popolna neodvisnost je bila dosežena leta 1878), jo je Srbija le 'upravljala' in je sosednja Avstro-Ogrska ni priznala kot lastnico trdnjave.<ref name=vesara>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Београдска тврђава | trans-title = Belgrade Fortress | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 3 January 2019}}</ref> Prvi odred srbskih vojakov pod poveljstvom polkovnika Svetozarja Garašanina je 18. aprila 1867 slovesno zamenjal osmanske stražarje.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Светозар Гарашанин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Svetozar Garašanin) | page = 120 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Radomir J. Popović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Prvi ukrep srbskih oblasti, le 5 dni po odhodu Osmanov aprila 1867, je bila obnova [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkve Ružice]].<ref>{{cite news | author = Aleksandar Božović | title = Crkva Ružica u istočnom podgrađu Beogradske tvrđave | trans-title = Ružica Church in the eastern outer bailey of the Belgrade Fortress | newspaper = Nasleđe, No. 11 | pages = 11–28 | date = 2010 | url = http://scindeks.ceon.rs/article.aspx?artid=1450-605X1011011B}}</ref><ref>{{cite news| author = Goran Vesić | script-title=sr: Црква Ружица | trans-title = Ružica Church | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 November 2019}}</ref> Po umiku Osmanov so časopisi v Avstro-Ogrski nenehno objavljali zgodbe, ki so jih podpirali vojaški strokovnjaki, da je trdnjava postala strateško zastarela in da jo lahko avstrijska vojska, ker nima nobene vrednosti, uniči v 24 urah. Jeseni 1867 je meščane zbudil močan topniški ogenj. Vladajoči knez [[Mihajlo Obrenović]] je poslal dve bateriji na trdnjavo (kjer stoji sodobni Spomenik hvaležnosti Franciji) in jima ukazal, naj streljata na trdnjavsko obzidje, kjer je bil stari leseni most. Ogenj 300 salv iz topov ''De Bange'' je ves dan obstreljeval trdnjavo. Ni jasno, zakaj je knez to ukazal: odločil se je, da trdnjavo popolnoma poruši, saj so se takšne zgodbe širile med meščani; želel je Avstrijcem pokazati, da ima trdnjava svoje vrednote in pomen ter da je ni mogoče uničiti v enem dnevu (kljub vsemu obstreljevanju je bilo uničenih le 15 m obzidja); ali pa je to storil preprosto iz nagajanja Avstrijcem. Obstreljevanje je vznemirilo tudi prebivalce Zemuna na drugi strani Save, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske, nekatere granate, ki so zgrešile cilj, pa so zadele avstro-ogrsko ozemlje, zato je cesarska vlada Srbiji poslala uradno diplomatsko noto, v kateri je protestirala proti obstreljevanju in kneza spomnila, da je le "skrbnik" trdnjave.<ref name=vesara/> Po zavzetju trdnjave so srbske sile v ječah nenehno našle dele vislic, verig, obešal in kolov za nabijanje, ki so jih prej Osmani uporabljali za mučenje zapornikov. Uradna poročila srbske vojske vsebujejo trditve vojakov o »groznih, brezglavih in brezokončinskih prikaznih« in drugih gnusobah, ki so se potikale po trdnjavi. Vojska je izdala ukaz, da morajo vsi stražarji, kljub temu da ni več sovražnika, stražiti »vsaj v parih«. Mihajlov naslednik, knez in kasnejši kralj [[Milan Obrenović]], je ukazal izravnavo terena v vzhodnih delih trdnjave in zasaditev zelenja in dreves, ki so se sčasoma razvila v park Kalemegdan. === Sodobnost === Po tretjem hat-i šerifu leta 1833, ki ga je izdal osmanski sultan [[Mahmud II.]], je bilo število Turkov, ki so še živeli v Beogradu, omejeno na 6000, vključno z ženskami in otroki, ter močno turško garnizijo. V Gornjem mestu so smeli živeti samo Turki, v Spodnjem pa tako Turki kot Srbi. Vrata so varovali turški stražarji, razen ko je knez Miloš obiskal Spodnje mesto, ko so jih zamenjali srbski policisti. Bila sta dva upravitelja, en Turek in en Srb. Turški upravitelj je imel pristojnost le nad turškim prebivalstvom, v turško-srbskih zadevah pa je predsedoval srbski sodnik. Sredi 1830-ih je bilo v Spodnjem mestu 3000 hiš, od katerih jih je bilo 2500 v lasti Turkov, ki so jih oddajali Srbom.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Турско становништво талац Портине политике | trans-title = Turkish population was a hostage of Sublime Porte's politics | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 28 July 2023}}</ref> Kasneje, ko je bila trdnjava naseljena, je bila ena od četrti v upravni delitvi Beograda. Za upravne namene se je imenovala ''Grad'' ('mesto') in se je v tuje jezike še naprej prevajala kot 'trdnjava'. Po popisih je imelo leta 1890 2219 prebivalcev, leta 1895 2281, leta 1900 2777, leta 1905 2396 in leta 1910 454 prebivalcev.<ref>{{cite book | title = Претходни резултати пописа становништва и домаће стоке у Краљевини Србији 31 декембра 1910 године, Књига V, стр. 10 | trans-title = Preliminary results of the census of population and husbandry in Kingdom of Serbia on 31 December 1910, Vol. V, page 10 | date = 1911 | publisher = Управа државне статистике, Београд (Administration of the state statistics, Belgrade) }}</ref> Kalemegdan je bil lokacija drugega letališča v Srbiji, po letališču v soseski Banjica iz leta 1910. Polje v Donjem Gradu je bilo januarja 1911 prilagojeno za letala. Bilo je ob bregu reke Save, od starega turškega kopališča (danes Planetarij) do izliva Save v Donavo. Eden od pionirjev letalstva, [[Edvard Rusjan]], je umrl v letalski nesreči, potem ko je vzletel s tega letališča in ga je 9. januarja 1911 zadel sunek [[košava|košave]]. Ostanki Rusjanovega letala so bili prvotno razstavljeni v Donjem Gradu, njegov pogreb pa je bil eden največjih, kar jih je bilo zabeleženih v Beogradu. Ohranjeno rebro tega letala je postalo prvi eksponat v predhodniku sodobnega Letalskega muzeja Beograd. Danes območje uporabljajo padalci in jadralni padalci ter kot prizorišče letalskih prireditev za šport in ultralahko letalstvo.<ref>{{cite news | author = Slobodan Kljakić| title = Aeromiting nad Dojnim poljem | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 September 2012 }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|title= Istorija: Kalemgdan-Donji Grad (1911)|publisher= Belgrade Nikola Tesla Airport|language= sr|access-date= 2017-04-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20170606040905/http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|archive-date= 2017-06-06|url-status= dead}}</ref><ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Музеј ваздухопловства | trans-title = Aeronautical Museum | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 1 November 2019}}</ref> Junija 2021 je bilo napovedano, da bo spominska klop, posvečena Rusjanu, postavljena pod trdnjavo in da bo okoliško zeleno območje poimenovano Park Edvarda Rusjana.<ref>{{cite news | script-title=sr: Едварду Русјану спомен-клупа | trans-title = Memorial bench for Edvard Rusjan | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 7 June 2021}}</ref> Trdnjava in park sta bila med prvo svetovno vojno poškodovana. Srbska vojska ni imela ustreznega orožja za boj proti avstro-ogrskim topovnjačam, zato je mesto prosto streljala s Save. Mesto je bilo še posebej poškodovano med močnim bombardiranjem v letih 1914–1915. Diplomat in pisatelj Radoje Janković ga je leta 1914 opisal: »Kalemegdan je 'obrezan', drevesa v parku so razbita, starodavno obzidje Singidunuma zdrobljeno, vse je zadeto s težkim, modernim topništvom, z natančno odmerjene razdalje in še natančneje neizmerjenega sovraštva.«<ref>{{cite news | author = Radoje Janković, Gvozden Otašević | script-title=sr: Приче из Великог рата - Београд | trans-title = Stories from the Great War - Belgrade | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 10 October 2020}}</ref> Leta 1915 so se v Spodnjem mestu odvijali hudi boji, ko so se srbske sile pod vodstvom majorja Dragutina Gavrilovića vztrajno, a na koncu neuspešno, borile proti napadajoči avstro-ogrski vojski.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Гавриловић, Драгутин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Gavrilović, Dragutin) | page = 55 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Ljubodrag Dimić, Radivoje Bojović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Pred popolno okupacijo je avstro-ogrska vojska začasno vstopila v Beograd, od 3. do 14. decembra 1914. Že 4. decembra so v trdnjavskem Zgornjem mestu in na več drugih lokacijah po mestu postavili vislice za obešanje civilistov.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Елегантан чак и у изрешетановм огртачу | trans-title = Elegant, even in a pierced-through robe | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 23 December 2022}}</ref> Leta 1928 je gradbeno podjetje »Šumadija« predlagalo gradnjo žičnice, ki so jo poimenovali »zračni tramvaj«. Projekt je bil načrtovan tako, da bi Zemun povezal z beograjsko trdnjavo prek Velikega vojnega otoka. Interval kabin je bil določen na 2 minuti, celotna pot pa naj bi trajala 5 minut. Projekt ni bil nikoli uresničen, vendar je bila ideja o žičnici oživljena v 21. stoletju.<ref>{{cite news | author = Dejan Spalović | title = San o žičari od Bloka 44 do Košutnjaka | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 August 2012}}</ref> Načrtovane so bile tudi vzpenjače, ki bi povezovale Zgornje in Spodnje mesto. Celotno Spodnje mesto je bilo načrtovano za rušenje, načrti pa so vključevali velik zabaviščni park, muzeje, umetno jezero, živalski vrt in stadione namesto obstoječih vojašnic. Namesto vsega je bila železnica speljana okoli vznožja trdnjave, ki jo je popolnoma obkrožila in jo dejansko odrezala od reke Save, kar ni bilo splošno sprejeto med arhitekti in urbanisti tistega časa.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Пруга око Калемегдана | trans-title = Railway around Kalemegdan | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 February 2021}}</ref> Med obiskom berlinskih olimpijskih iger leta 1936 je bil jugoslovanski premier Milan Stojadinović navdušen nad objekti, zgrajenimi za igre, zlasti nad veličastnim olimpijskim stadionom. Spodbudil je Jugoslovanski olimpijski komite, da je Beograd nominiral za gostitelja olimpijskih iger leta 1948, in povabil Wernerja Marcha, arhitekta berlinskega stadiona, da obišče Beograd in oblikuje objekte za igre. March je maja 1938 prišel v Beograd in predlagal Spodnje mesto trdnjave kot lokacijo za olimpijski kompleks. Stojadinovićeva vlada je brez arhitekturnega natečaja ali ponudbe sprejela njegovo idejo in mu dala proste roke glede zasnove. Projekt je bil končan leta 1939, arhitekturni model pa je bil razstavljen oktobra 1940 na ''Razstavi nove nemške arhitekture'' v nemškem paviljonu na beograjskem sejmu.<ref name=anenerbe>{{cite news | author = Branko Bogdanović | script-title=sr: Шта је Аненербе тражио у Београду | trans-title = What Ahnenerbe searched for in Belgrade | newspaper = Politika-Magazin, No. 1174 | pages = 26–27 | language = sr | date = 29 March 2020}}</ref> V začetku leta 1940 je March začel s pripravljalnimi deli, saj je načrtoval tudi delno prenovo trdnjave zunaj športnega kompleksa. Spodbudil je arheološke raziskave in povabil nemškega arhitekturnega zgodovinarja Daniela Krenckerja, da preuči izkopavanja. V okviru nacistične širitve megaprojektov in povečanja nemške zgodovinske vloge in pomena v tej regiji je Krencker pohvalil Marchov projekt kot »umetniške sanje, ki predstavljajo redko in pomembno nemško kulturno dejanje, ki bo prispevalo k stari nemški slavi Beograda«. Le nekaj dni po tem, ko so nemški znanstveniki zapustili trdnjavo, je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Olimpijski kompleks je bil potisnjen na stran, kar je Nemce med vojno preusmerilo na arheološko raziskovanje trdnjave.<ref name=anenerbe/> Trdnjava je utrpela dodatno škodo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vojaški muzej je bil poškodovan v bombardiranju aprila 1941 in nato izropan. Takoj je bil predan pod nadzor načelnika nemških vojaških muzejev, popravljen in ponovno odprt za javnost julija 1941.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Стање културног блага после окупације | trans-title = State of cultural treasure after occupation | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 June 2022}}</ref> Po skoraj dveh tisočletjih neprekinjenih obleganj, bitk in osvajanj je trdnjava danes znana kot Beograjska trdnjava. Sedanje ime parka Kalemegdan izhaja iz dveh turških besed, ''kale'' (trdnjava) in ''meydan'' (polje), kar dobesedno pomeni 'trdnjavsko polje'. Po drugi svetovni vojni, preden so bila v gorah dlje od Beograda zgrajena smučišča, so Beograjčani pobočja Kalemegdana (torej Banovo Brdo, Košutnjak in Avala) uporabljali za smučanje.<ref>{{cite news | author = Ana Vuković | title = Avala izlazi na crtu Kopaoniku | trans-title = Avala dares Kopaonik | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 14 October 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/413234/Avala-izlazi-na-crtu-Kopaoniku}}</ref> Tudi takoj po vojni so bili nekateri deli trdnjave zaprti za javnost. V nekaterih delih je bila nameščena nova Jugoslovanska ljudska armada, drugi pa so bili zaprti zaradi streliva, ki je ostalo.<ref>{{cite news | author = Dušan Milenković | script-title=sr: Сећање на стари Калемегдан | trans-title = Memories of old Kalemegdan | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 November 2021}}</ref> Leta 2018 je bilo napovedano, da bo celoten odsek rečnega obrežja od Brankovega mostu na Savi do Pančevskega mostu na Donavi preoblikovan v linearni park po vzoru parka High Line v New Yorku in parka Zarjadje v Moskvi. Obkrožil bi Beograjsko trdnjavo. Aprila 2019 je bilo napovedano, da se bo park raztezal na 4,7 km in pokrival površino 47 ha.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Linijski park po uzoru na njujorški Haj lajn | trans-title = Linear park tailored after the New York's High Line | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 6 March 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/399541/Linijski-park-po-uzoru-na-njujorski-Haj-lajn}}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Novi park od Beton hale do Pančevačkog mosta | trans-title = New park from the Beton Hala to the Pančevo Bridge | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 April 2019 | url =http://www.politika.rs/sr/clanak/427093/Novi-park-od-Beton-hale-do-Pancevackog-mosta}}</ref> Avgusta 2021 je mesto razširilo projekt na 66 ha, vendar bo zeleni koridor dejansko predstavljalo le 22,8 ha, preostanek pa bodo zasebne stanovanjske stavbe, poslovni prostori in športna igrišča.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Чисте трасу будућег линијског парка на Дорћолу | trans-title = Route of the future linear park in Dorćol is being cleaned | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 14 October 2022}}</ref> To je povzročilo negativne komentarje strokovnjakov. Nova zasnova bi ljudi dejansko odgnala od reke, da bi hodili po sedanjem bulvarju, ki obkroža trdnjavo. Tudi sama trdnjava bo dodatno degradirana in razvrednotena, zato so arhitekti in arheologi namesto tega predlagali raziskave, raziskovanje in ohranitev vznožja trdnjave. Projekt parka je bil opisan kot dimna zavesa, katere dejanski namen je prodaja rečnih bregov zasebnim vlagateljem in zvišanje cen nepremičnin.<ref>{{cite news | author = FoNet | title = Ne davimo Beograd: Projektom "Linijski park" se prikriva privatizacija obala | trans-title = "Linear park" project is a smokescreen for the privatization of the riverbanks | publisher = N1 | language = sr | date = 2 July 2022 | url = https://rs.n1info.com/biznis/ne-davimo-beograd-projektom-linijski-park-se-prikriva-privatizacija-obala/}}</ref> Leta 2022 je nova mestna uprava pod vodstvom župana Aleksandra Šapića v mestni urbanistični načrt vključila selitev beograjskega živalskega vrta iz trdnjave. Februarja 2023 je Šapić napovedal selitev na del Ada Safari na otoku Ada Ciganlija. Mestni upravitelj Miroslav Čučković je selitev pojasnil: »Od ustanovitve nove mestne uprave ... smo sprejemali odločitve, ki so povezane z našo predanostjo prostorom, ki so se jim Beograjčani v vseh teh preteklih letih približevali. To so prostori, za katere menimo, da bi morali imeti neko novo vrsto vsebine in možnost neposrednega vlaganja vanje.«<ref>{{cite news | author1 = Politika | author2 = Nova.Rs | author3 = Beta | title = Evo gde beogradske vlasti nameravaju da presele Zoo vrt | trans-title = Location where Belgrade authorities plan to relocate the zoo | publisher = N1 | language = sr | date = 2 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/evo-gde-beogradske-vlasti-nameravaju-da-presele-zoo-vrt/}}</ref> Šapić je dodal, da je bila »sprejeta politična odločitev, da se to uredi«, in če bo šlo vse po načrtih, bi se selitev lahko končala v treh letih.<ref name=selidba>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Zoo vrt se seli na Adu Ciganliju | trans-title = Zoo moves to Ada Ciganlija | newspaper = Politika | pages = 01 & 13 | language = sr | date = 4 February 2023 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/535991/zoo-vrt-selidba}}</ref> Odziv javnosti in strokovnjakov na projekt je bil ogromen, predvsem zaradi prenagljenosti, arbitraže, nepomembnosti, zakonitosti in izbrane lokacije. Javnost je ugibala, da prebivalce novozgrajenega premožnega stanovanjskega kompleksa K-Distrikt nasproti živalskega vrta moti vonj ali da bi namesto živalskega vrta na tako izjemni lokaciji lahko zgradili kakšne bolj donosne objekte, saj so kot eden od razlogov navajali "neposredne naložbe".<ref>{{cite news | author = Mašina | title = Stručne organizacije protiv ishitrenog izmeštanja Beo Zoo vrta na Adu Ciganliju | trans-title = Expert organizations against hasty relocation of Beo Zoo to Ada Ciganlija | publisher = Mašina | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.masina.rs/strucne-organizacije-protiv-ishitrenog-izmestanja-beo-zoo-vrta-na-adu-ciganliju/}}</ref><ref>{{cite news | author = N1 Beograd | title = Ada Ciganlija nije dobra lokacija za Zoo vrt, neophodno usvojiti GUP | trans-title = Ada Ciganlija is not a good location for the zoo, it is necessary to adopt the General Urban Plan | publisher = N1 | language = sr | date = 5 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/gosti-n1-ada-ciganlija-nije-dobra-lokacija-za-zoo-vrt-neophodno-usvojiti-gup/}}</ref> Šapić se je nato nekoliko umaknil in izjavil, da gre le za "politično idejo", ki ni narejena na hitro, da bodo šele zdaj opravljene analize in raziskave za preverjanje izvedljivosti, da namesto živalskega vrta ne bo zgrajeno nič, temveč bo ohranjena trdnjava, in da za projekt ni določenega časovnega okvira.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Одлука о премештању Зоо-врта није донета "преко колена" | trans-title = Decision on relocation of the zoo was not made hastily | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 7 February 2023}}</ref><ref>{{cite news | author = Tanjug | title = Šapić: Odluka o Zoo vrtu nije doneta "preko kolena" | trans-title = Šapić: Decision on the zoo was not made hastily | publisher = Euronews.rs | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/77194/sapic-odluka-o-zoo-vrtu-nije-doneta-preko-kolena/vest}}</ref> == Opis == Beograjska trdnjava je na splošno razdeljena na štiri dele. Štirje deli, od katerih dva tvorita samo trdnjavo (Donji in Gornji Grad), dva pa današnji park Kalemegdan, so bili ločeni s Carigrajsko cesto, na mestu sodobne pešpoti ob umetniškem paviljonu Cvijeta Zuzorić. * zgornje mesto: del na vrhu platoja, spremenjen v park s promenadami in več spomeniki * spodnje mesto: obzidja na pobočjih grebena do bregov Save in Donave Park pokriva površino 60 [[hektar]]jev in ima dva dela, Veliki ter Mali Kalemegdan. Osrednji del Velikega Kalemegdana je Savska promenada, ki je povezana s spodnjo trdnjavo prek Velikega stopnišča. Malo stopnišče na drugi strani povezuje promenado s Pariško ulico, ki ločuje park od mesta. Del Malega Kalemegdana je tudi [[Beograjski živalski vrt]], odprt leta 1936. Na območju trdnjave stoji tudi več spomenikov in drugih spominskih objektov, med njimi [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|grobnica narodnih herojev]] in znameniti [[Ivan Meštrović|Meštrovićev]] kip ''[[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]]'', slednji je tudi sam po sebi beograjski simbol. === Spodnje mesto === [[File:Kalemegdan crkva.jpg|right|thumb|200px|[[Cerkev Rožica, Beograd]]]] [[slika:Pobednik na Kalemegdanu 3.jpg|thumb|left|''Zmagovalec'']] Donji Grad (Доњи Град); zavzema pobočje proti rečnim bregovom, od najvišje točke (grebena, kjer je ''Zmagovalec''). Med najnižjim delom in Donavo je Kula Nebojša (''Neosvojljivi, Neustrašni ali Drzni stolp''), ki je bil spremenjen v muzej grškega revolucionarja [[Rigas Feraios|Rigasa Feraiosa]], ki so ga Turki v tem stolpu zadavili in njegovo truplo vrgli v Donavo. Donji Grad, tako kot sosednja Savamala, pogosto trpi zaradi poplav, Kula Nebojša pa je utrpela veliko škodo med velikimi poplavami leta 2006. Na tem območju se nahajata tudi pravoslavni [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkvi Ružica]] (nekdanje avstrijsko skladišče orožja) in [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka]], pa tudi Beograjski planetarij. Sodobno cerkev Svete Petke je zasnoval arhitekt Momir Korunović. Gradnja se je začela v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja na mestu stare kapele. Posvečena je bila 27. oktobra 1937, na praznik Paraskeve Balkanske, ki se v srbščini imenuje Petka.<ref>{{ cite news | author = Dejan Aleksić | title = Zaboravljeni srpski Gaudi | trans-title = Forgotten Serbian Gaudi | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 22 April 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/402400/Zaboravljeni-srpski-Gaudi }}</ref> Med mandatom župana Dragana Đilasa (2008–2013) se je ponovno pojavila ideja o širitvi živalskega vrta v Donji Grad, kjer je bil pred drugo svetovno vojno, vendar so bili strokovnjaki proti. Urbanistični načrt za trdnjavo iz leta 1965 je že predvideval popolno selitev živalskega vrta izven trdnjave, na nekatere primestne lokacije, ki so v kasnejših načrtih vključevale Veliko Blato, Stepin Lug ali Jelezovac. Širitev živalskega vrta bi prekinila pešpoti med delom trdnjave ob Donavi in ​​Savi, ki so bile prekinjene že leta 1949, a so bile obnovljene leta 2009 z rekonstrukcijo in odprtjem Savskih vrat. Prav tako bi preprečila raziskovanje Donjega Gradu, ki je še vedno v veliki meri neraziskan, in bi znotraj samega živalskega vrta ostala Vrata Karla VI., mojstrovina Balthasarja Neumanna. Od leta 2017 živalski vrt ni bil preseljen, vendar je bila tudi ideja o širitvi opuščena. Poleg zaščite trdnjave kot kulturnega spomenika so deli Spodnjega mesta in pobočje, ki ga ločuje od Zgornjega mesta, zaščiteni kot naravni spomenik. Območje je bilo vključeno v prvo zaščito trdnjave leta 1946. Leta 1968 sta bili ločeno zaščiteni dve območji: »Primorski neogeni greben - profil pod spomenikom Pobednik na Kalemegdanu« in »Geološko-geografske plasti na lokaciji Kalemegdan, pri spomeniku Pobednik«. Srbska agencija za okolje je pripravila študijo o območju in jo leta 2017 predložila vladi. Februarja 2021 je vlada združila dve prej zaščiteni območji in razširila zaščiteno območje na 14,07 ha, s čimer je ustanovila naravni spomenik peščene sipine Kalemegdan. Območje je edinstvena geološka značilnost v Srbiji, saj so ostanki morskega grebena najstarejše faze v zgodovini Panonskega morja. Mednje spadajo sedimenti, ki izvirajo iz srednje, badenske faze miocenskega obdobja.<ref>{{cite news | author = Slavica Stuparušić | title = Kalemegdanski rt | trans-title = Kalemegdan's Promontory | newspaper = Politika | page = 30 | language = sr | date = 23 March 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/475557/%D0%9C%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D0%B8%D0%BA/%D0%9A%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%B3%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D1%80%D1%82#!}}</ref> Menijo, da imajo klifi tudi zgodovinski pomen – slovansko ime Beograd, Belo mesto, po eni od teorij izvira iz izpostavljenih belih plasti miocenskega apnenca, na katerih je bilo mesto zgrajeno.<ref name=milioni/> === Zgornje mesto === [[File:Kalemegdan Belgrade2.jpg|thumb|right|180px|Stolp despota Stefana]] Zgornje mesto (Горњи Град), zgornji del trdnjave, spremenjen v park, s čudovitimi sprehajalnimi potmi in kipom ''Zmagovalca'' ({{langx|sr|Pobednik}}), tako imenovanim 'rimskim vodnjakom' ({{langx|sr|Rimski bunar}}), ki so ga dejansko zgradili Avstrijci, Ljudskim observatorijem (od leta 1963) v stolpu despota Stefana, [[tűrbe]]jem (grobnico) Damada Alija Paše, vodnjakom Mehmeda Paše Sokolovića, teniškimi in košarkarskimi igrišči itd. Za oglede je prilagojeno tudi veliko avstrijsko '''skladišče smodnika''', zgrajeno med avstrijsko okupacijo Beograda 1718–39, potem ko so med obleganjem Beograda leta 1717 uničili staro. Objekt je pod 7 m visokim obzidjem.<ref name=ostecen>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Oštećena skulptura Herkulanke predata restauratorima | trans-title = Damaged Herkulanka sculpture handed over to the restorers | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 May 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/453993/Ostecena-skulptura-Herkulanke-predata-restauratorima}}</ref> Skladišče danes krasijo artefakti iz rimskega obdobja, ki so bili odkriti v trdnjavi ali okoli nje: nagrobniki, spomeniki, oltarji in Jonov sarkofag, ki izvira iz 3. stoletja našega štetja. Urejeno in odprto za obiskovalce je bilo leta 2014. [[File:Rimski bunar.JPG|left|thumb|200px|Vhod v Rimski vodnjak]] Sedanji objekt, imenovan '''Rimski vodnjak''', ni niti rimski niti (vodni) vodnjak. Je vzdolž jugozahodnega obzidja Zgornjega mesta, v bližini spomenika ''Zmagovalca'' in ''Kraljevih vrat''. Podzemni objekt je obstajal že v srednjem veku in ga omenja Konstantin iz Kostenca med vladavino despota Stefana Lazarevića v prvi polovici 15. stoletja. Očitno je šlo za ječo, saj je bila omenjena med obleganjem Beograda leta 1456, ko je v njej umrlo 30 madžarskih zarotnikov, potem ko je bil njihov načrt, da bi Turke spustili v trdnjavo in jim predali mesto, onemogočen. Turki naj bi jim plačali, a so jih odkrili in z vrvmi vrgli v jamo. Tam so jih pustili brez hrane in ko so zaradi lakote začeli izgubljati razum, so jim metali nože, da bi se med seboj pobili. Turški popotnik Evlija Čelebi je leta 1660 o objektu pisal kot o silosu za žito.<ref name=bunar>{{cite news | author = Aleksandra Mijalković, Miroslav Knežević | title = Tajna rimskog bunara u tri dimenzije | newspaper = Politika-Magazin, No. 1039 | pages = 26–27 | language = sr | date = 27 August 2017 }}</ref><ref name=zabran>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Rimski bunar više neće biti zabranjeni grad |trans-title=Roman Well will no Longer be a Forbidden Place| newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 18 September 2013 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/270446/Beograd/Rimski-bunar-vise-nece-biti-zabranjeni-grad }}</ref> Vodnjak ostaja ena najbolj skrivnostnih in zastrašujočih struktur v Beogradu. Okoli njega se je razvil cel kup mističnih zgodb, vključno z idejo, da je veliko starejši. Od trditev, da je obstajal v času vladavine despota Stefana Lazarevića oziroma pravzaprav v samem rimskem obdobju, saj so ga zgradili vojaki IV. legije Flavia, do trditev, da je "popek sveta" in da se spušča v Had, ki ga je Orfej uporabljal med iskanjem Evridike. '''Damad Ali Pašinn mavzolej''' stoji na osrednji planoti Zgornjega mesta in je eden redkih ohranjenih spomenikov islamske arhitekture v Beogradu. Ime je dobil po Damad Ali Paši, velikem vezirju Osmanskega cesarstva med letoma 1713 in 1716, v času vladavine sultana [[Ahmed III.|Ahmeda III.]] Mavzolej pa je mlajši. Zgrajen je bil leta 1784 nad grobom Izzeta Mehmeda Paše, še enega velikega vezirja in muhafiza oziroma guvernerja Beograda. '''Prirodoslovni muzej''' je na Velikem [[revelin]]u. Zgrajen je bil v 1830-ih ali 1840-ih. Prvotno je služil za nastanitev osmanskih gardistov, zato ni prostoren objekt, saj meri 100 m². Leta 1957 se je Muzej gozdarstva in lova preselil iz rezidence kneza Miloša v Topčiderju v stavbo. Leta 1973 je bil muzej priključen Prirodoslovnemu muzeju. Po uradni ukinitvi Muzeja gozdarstva in lova leta 1994 je stavba postala galerija Prirodoslovnega muzeja. Letno jo obišče 35.000 obiskovalcev.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Природњачки музеј - 125 година рада беѕ предаха | trans-title = Museum of Natural History - 125 years of non-stop work | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 December 2020}}</ref> === Veliki Kalemegdanski park === Veliki Kalemegdanski park ({{langx|sr|Велики Калемегдански парк}}) zavzema južni vogal trdnjave z geometrijskimi promenadami, Vojaškim muzejem, Muzejem gozdarstva in lova ter Spomenikom hvaležnosti Franciji. Na mestu Spomenika hvaležnosti Franciji je stal spomenik [[Đorđe Petrović|Karadžordžu]], ki je bil posvečen 21. avgusta 1913, delo Paška Vučetića. Na straneh podstavka je bil relief z različnimi figurami, posvetitve pa se je udeležil tudi Karadžordžev vnuk, kralj [[Peter I. Karadžordževič|Peter I.]]. Med avstro-ogrsko okupacijo Beograda v prvi svetovni vojni so Avstrijci načrtovali, da bodo na tem mestu postavili bronasti spomenik svojemu cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], zato so Karadžordžev spomenik stalili, da bi bron ponovno uporabili. Ko so leta 1918 spomenik Francu Jožefu prevažali v Beograd, so srbske sile zavzele ladjo in zasegle kip. Kasneje so ga stalili v tri cerkvene zvonove, od katerih največji še danes zvoni z zvonika cerkve Rožica.<ref>{{cite news | author = Dragan Perić | title = Политикин времеплов: Калемегдански цветњак за Карађорђа | trans-title = Politika's chronicle: Kalemegdan's flower garden for Karađorđe | newspaper = Politika-Magazin, No. 1064 | pages = 28 | language = sr | date = 18 February 2018}}</ref> == Pregled == Kalemegdan je najbolj priljubljen park med Beograjčani in za številne turiste, ki obiščejo Beograd, zaradi številnih vijugastih sprehajalnih poti, senčnih klopi, slikovitih fontan, kipov, zgodovinske arhitekture in slikovitih razgledov na reko (Sahat kula – stolp z uro; zaprt leta 2007 zaradi obnove, ponovno odprt aprila 2014, Zindan kapija – Zindanova vrata itd.). Nekdanji kanal, ki je bil v srednjem veku uporabljen za oskrbo mesta, je v celoti prekrit z zemljo, vendar se je ideja o njegovi ponovni vzpostavitvi pojavila v začetku 2000-ih. Beograjska trdnjava je znana po svojih kilometrih dolgih predorih, podzemnih hodnikih in katakombah, ki so še vedno večinoma neraziskani. V pravem pomenu besede je trdnjava danes zelena oaza v urbanem območju Beograda. Kot kombinacija več habitatov (park s starimi drevesi, trdnjava, razgled na reke in gozdnato Veliko Ratno Ostrvo) je Kalemegdan lahko zanimiv za tuje turiste – opazovalce ptic, saj ponuja posnetek lokalne ptičje favne. Pomembno je tudi kot počivališče za majhne ptice med selitvijo, pred ali po prečkanju rek Save in Donave. Kalemegdan ima svojo lastno ''eBird'' vročo točko in povezano spletno stran na ''Kalemegdan Hotspot''. '''Beogradska dirka''' skozi zgodovino, letni 6-kilometrski tek, poteka v parku in trdnjavi kot način za poudarjanje zgodovine in kulture območja.<ref>[http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm The Belgrade Race Through History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090207004438/http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm |date=February 7, 2009 }}. Belgrade Marathon. Retrieved on 2009-10-15.</ref> Beograjsko trdnjavo je srbska vlada nominirala za Unescov seznam svetovne dediščine. Arhitekti in urbanisti menijo, da bo morebitna vključitev na seznam trdnjavo zaščitila pred agresivno prehodno gradnjo. V tem primeru bo treba ohraniti obrise trdnjave in panoramski pogled nanjo. Zaznano vizualno onesnaženje zajema več objektov. Gigantski objekt, projekt studia [[Zaha Hadid|Zahe Hadid]] iz poznih 2000-ih, na severni strani trdnjave, po pobočju Donave. Projekt se kljub nekaterim pripravljalnim delom še ni začel. Drugi je bil spiralni projekt ''Cloud'' Souja Fujimota, ki naj bi povezal savsko pristanišče s trdnjavo, vendar je bil projekt opuščen po letu 2013, ko se je končal Đilasov županski mandat. Tretji projekt je kontroverzni projekt beograjske obale. {{wide image|Kalemegdan_-_panorama_Apr-2011wtmk.jpg|800px|Obzidje Beograjske trdnjave – panoramski pogled z reke}} Trdnjava na splošno deluje kot pomembna arheološka, ​​umetniška in zgodovinska zakladnica. Leta 2014 je obsegal: *19 spominskih doprsnih kipov pomembnih osebnosti iz srbske zgodovine, znanosti in umetnosti (Jovan Skerlić, Miloš Crnjanski, Jovan Dučić, Đura Daničić, Stevan Mokranjac) *18 registriranih arheoloških najdišč (podkvasti stolpi, ostanki Metropolitanske palače, rimski kastrum, stavba glavne straže) *6 spomenikov in obeležij (Zmagovalec, Spomenik hvaležnosti Franciji, spomenik despotu Stefanu Lazareviću) *4 restavracije in kavarne *4 športna igrišča *3 skulpture ("Genije smrti", "Utrujeni borec", "Partizan z otroki") *2 fontani ("Prebujenje", "Ribič") *2 pitnika ("Japanka", "Mehmed Paša Sokolović") *2 cerkvi (Ružica, Sveta Petka) *2 galeriji (Prirodoslovnega muzeja, Notranja Stamboljeva vrata) *2 muzeja (Vojaški muzej, Nebojševa kula) *Umetniški paviljon Cvijeta Zuzorić, Mestni zavod za varstvo kulturnih spomenikov, Beograd Planetarij, Luna park, beograjski živalski vrt, Ljudski observatorij, Glasbeni paviljon, Znanstveno-raziskovalni center Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti za trdnjavo, Spominska kostnica branilcem Beograda iz let 1914–15. *Grobnica ljudskih herojev, v kateri so posmrtni ostanki članov komunistične partije in vojnih herojev Ivana Milutinovića, Đura Đakovića, Iva Lole Ribarja in Moše Pijadeja. Grobnica za prve tri je bila zgrajena leta 1948 iz granitnih plošč, namenjenih gradnji cerkve svetega Save. Stevan Bodnarov je leta 1949 izklesal njihove doprsne kipe. Po njegovi smrti leta 1957 je bil v grobnici pokopan tudi Pijade, njegov doprsni kip, delo Slavoljuba Stankovića, pa je bil dodan leta 1959. Kompleks je bil leta 1983 razglašen za kulturni spomenik. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je grobnica pogosto vandalizirana.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja | trans-title = Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 December 2019 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja}}</ref><ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Гробница народних хероја на Калемегдану поново чиста | trans-title = Tomb of People's Heroes in Kalemegdan is clean again | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 11 December 2019}}</ref> Potem ko so jo v enem letu trikrat vandalizirali, so člani organizacij, ki se sklicujejo na komunistično dediščino, organizirali državljanske straže za varovanje grobnic v decembra 2020, vendar so se skrunitve nadaljevale tudi v letih 2021 in 2022. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bursać Džalto |first=Bojana |year=2014 |chapter=City identity and contemporary politics of memory |editor-last=Zimmerman |editor-first=Tanja |title=Balkan memories: Media constructions of national and transnational history |publisher=Transcript Verlag |isbn=9783839417126 |pages=49-55}} * {{navedi revijo |last=Ćorović |first=Aleksandra |year=2010 |title=Three Parks in Nineteenth-Century Belgrade |journal=Serbian Studies |volume=24 |issue=1-2 |pages=75-89}} * {{navedi knjigo |last=Norris |first=David A. |year=2008 |title=Belgrade: A cultural history |url=https://archive.org/details/belgradecultural0000norr_w5g9 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199704521}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Belgrade Fortress}} * {{official|http://www.beogradskatvrdjava.co.rs}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] {{normativna kontrola}} 2q3lwsvd0jaocku733wrfrt6b1qxqy5 6709978 6709977 2026-07-12T06:19:14Z Shabicht 3554 6709978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Beograjska trdnjava | image = <!-- WD --> | caption = Despotov stolp | locmapin = Beograd | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Beograd]] | area = | built = [[535]]–[[18. stoletje]] | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | občina = Stari grad | designation1 = Serbia | designation1_offname = Beogradska tvrđava | designation1_date = 1987 | designation1_number = CK 3<ref>{{navedi dokument| url=http://www.heritage.gov.rs/cirilica/Download/SK.xls |title=Centralni registar spomenika kulture |publisher=Republički zavod za zaštitu spomenika kulture - Beograd |accessdate=17.5.2015}}</ref> }} '''Beograjska trdnjava'''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |title=An official site of Belgrade Fortress |accessdate=2026-04-24 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115010213/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |url-status=dead }}</ref><ref name="TT">{{cite web |url=http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727013351/http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |archive-date=2011-07-27 |title=Ministarstvo kulture, informisanja i informacionog društva - Kulturno nasle e - Spomenici kulture}}</ref> ({{jezik-sr|Београдска тврђава}}, ''Beogradska tvrđava'') na Kalemegdanu obsega tako [[trdnjava|trdnjavo]] kot tudi tamkajšnji [[park]]<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |title=Јавно Предузеће "Београдска тврђава" | trans-title = Public Enterprise "Beogradska Tvrđava" |access-date=2011-08-21 |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111009121956/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |archive-date=2011-10-09 }}</ref> na polotoku pri sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]], v središču srbskega glavnega mesta [[Beograd]]a. Je ena od glavnih mestnih znamenitosti in pomemben zgodovinski simbol Beograda. Celoten kompleks [[citadela|citadele]] in okoliškega območja, zdaj urejenega v park, je znan tudi kot '''Kalemegdan''' ({{langx|sr|Калемегдан}}, iz [[turščina|turške]] skovanke besed ''kale'' - trdnjava in ''megdan'' - bojno polje). Ima strateški položaj na naravnem platoju na koncu grebena, ki se spušča proti sotočju, tako da je zdaj znana tudi kot razgledna točka. Kot eden najpomembnejših predstavnikov beograjske kulturne dediščine je bila prvotno zaščitena takoj po drugi svetovni vojni, med prvimi uradno razglašenimi kulturnimi spomeniki v Srbiji.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević, Marina Nešković | title = Београдска тврђава од војног утврђења до споменика културе | trans-title = Belgrade Fortress from military fortification to cultural monument | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 21 May 2022}}</ref> Trdnjava je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture izjemnega pomena in je zaščitena s strani Republike Srbije. Je najbolj obiskana turistična znamenitost v Beogradu, Skadarlija je druga.<ref name="Politika">{{cite web|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/72010/Beograd/Skadarlija-vraca-izgubljeni-boemski-duh |author=Daliborka Mučibabić|title= Skadarlija vraća izgubljeni boemski duh|date=21 January 2010|publisher=Politika|language=sr|trans-title=Skadarlija recalls the Lost Bohemian Spirit}}</ref> Ker je vstop prost, se ocenjuje, da skupno število obiskovalcev (tujih, domačih, beograjskih državljanov) presega 2 milijona letno.<ref name="kamen">{{cite news | author = Dimitrije Bukvić | title = Kameni "mesojedi" ispod Kalemegdana | newspaper = Politika | language = sr | date = 29 December 2011 }}</ref><ref name="vrh">{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Od vrha Sahat kule do dna Rimskog bunara | newspaper = Politika | language = sr | date = 13 April 2014 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/289880/Od-vrha-Sahat-kule-do-dna-Rimskog-bunara}}</ref> == Lega == Beograjska trdnjava stoji na vrhu 125,5 metrov visokega<ref>[https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf Statistical Yearbook of Belgrade 2007 – Topography, climate and environment] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007083713/https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf |date=2011-10-07 }}</ref> končnega grebena Šumadijske geološke skale. Peščena sipina se razteza vsaj od mestnega odseka [[Tašmajdan]], ki izvira iz [[miocen]]skega obdobja in najstarejših stopenj starodavnega [[Panonska nižina|Panonskega morja]].<ref name=milioni>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Милиони година сачувани у стенама главног града | trans-title = Millions of years preserved in the rocks of the capital city | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 15 May 2022}}</ref> Greben, podoben [[klif]]u, gleda na Veliki vojni otok ({{langx|sr|Veliko ratno ostrvo}}) in sotočje Save z Donavo ter predstavlja eno najlepših naravnih razglednih točk v Beogradu. Meji na soseske Dorćol (sever in severovzhod), Stari Grad (vzhod) in Kosančićev venac (Savamala; jug). Omejujejo jo 3 ulice: Bulevar Vojvode Bojovića, Tadeuša Košćuška, Pariska ter železnica ob reki. == Zgodovina == === Klasična antika === {{glavni|Singidunum}} Beograjska trdnjava je jedro in najstarejši del urbanega območja Beograda. Stoletja je bilo mestno prebivalstvo skoncentrirano le znotraj obzidja trdnjave, zato zgodovina trdnjave do najnovejših časov odraža zgodovino samega Beograda. Prva omemba mesta je, ko ga je v 3. stoletju pred našim štetjem kot ''[[Singidunum]]'' ustanovilo keltsko pleme Skordiskov, ki je premagalo tračanska in dačanska plemena, ki so prej živela v trdnjavi in ​​okoli nje. Mesto-trdnjavo so kasneje osvojili [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], znano je bilo kot Singidunum in postalo del vojaške meje, kjer je [[Rimsko cesarstvo]] mejilo na »barbarsko Srednjo Evropo«. Singidunum je branila rimska legija IV. Flaviae, ki je zgradila utrjen tabor na hribu ob sotočju Donave in Save. V obdobju med letoma 378 in 441 je bil rimski tabor večkrat uničen v vpadih [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]]. Legenda pravi, da [[Atila]] leži na sotočju Save in Donave (pod trdnjavo). Leta 476 je Beograd ponovno postal meja med imperiji: [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]] ter slovansko-avarsko državo na severu. Keltska utrdba je bila primitivna in je stala na vrhu Terazijskega grebena, nad sotočjem Save v Donavo, kjer trdnjava stoji še danes. [[Kelti]] so živeli tudi v majhnih, odprtih in utrjenih naseljih okoli trdnjave, imenovanih ''oppida''.<ref name=stankovic>{{cite encyclopedia| editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Ker ni zagotovo znano, kje je bila keltska trdnjava, nekateri zgodovinarji menijo, da je bila precej blizu nekropol v [[Karaburma|Karaburmi]] in Rospi Ćupriji. Keltska naselja so pripadala [[Latenska kultura|latenski kulturi]].<ref name=vujovic>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Miroslav Vujović | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 1006 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Prvotni vojaški tabor so verjetno zasedali vojaki [[VIII. legija Augusta|VIII. legije Avguste] od leta 46 do 69. Zgodnji Singidunum je dosegel svoj vrhunec s prihodom [[IV. legija Flavia Felix|IV. legije Flavia Felix]], ki je bila leta 86 n. št. premeščena v mesto in tam ostala do sredine 5. stoletja. Prisotnost IV. legije je spodbudila gradnjo kvadratnega [[kastrum]]a (utrdbe), ki je zasedal zgornje mesto današnje trdnjave. Gradnja se je začela na prelomu 2. stoletja n. št., saj je bila od začetka 100-tega leta IV. legija Flavija Felix stalno nameščena v Singidunumu. Sprva je bila trdnjava postavljena kot zemeljski nasip in lesene [[palisada|palisade]], kmalu zatem pa je bila utrjena s kamnom kot prva kamnita utrdba v zgodovini Beograda. Ostanke je danes mogoče videti v bližini severovzhodnega vogala [[akropola|akropole]]. Legija je zgradila tudi [[pontonski most]] čez Savo, ki je povezoval Singidunum s Taurunumom.<ref name=vujovic/><ref name=mep>{{cite encyclopedia | editor = Borislav Blagojević | title = Мала енциклопедија Просвета, 4. иѕдање, књига 1, А-Ј | trans-title = Little encyclopedia Prosveta, 4th edition, Vol. 1, A-J | year = 1986 | page = 227 | publisher = Prosveta, Belgrade | isbn = 86-07-00001-2}}</ref><ref>{{cite web | title = Discover Belgrade - Ancient period | url = http://www.beograd.rs/en/discover-belgrade/201172-ancient-period/ | year = 2018 | publisher = City of Belgrade | language = sr}}</ref><ref name=popovic>{{cite encyclopedia | editor = Dragan Stanić | author = Marko Popović | title = Српска енциклопедија, том 1, књига 2, Београд-Буштрање | trans-title = Serbian Encyclopedia, Vol. I, Book 2, Beograd-Buštranje | year = 2011 | page = 37 | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | location = [[Novi Sad]], Belgrade | isbn = 978-86-7946-097-4}}</ref> Pravokotni kastrum je pokrival območje današnjega Gornjega mesta in parka Kalemegdan. Kastrum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega apnenca, in se je raztezal na površini od 16 do 20 ha, v obliki nepravilnega pravokotnika (približno 570 x 330 m). [[File:Сербия, Белград, Крепость Калемегдан 01.jpg|thumb|200px|Stambulska vrata]] === Srednji vek === Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je trdnjavo obnovil okoli leta 535.<ref name=stankovic/> V naslednjih stoletjih je trdnjava utrpela nenehno uničenje zaradi avarskih obleganj. [[Slovani]] (Srbi) in [[Avari]] so imeli svojo "državno zvezo" severno od Beograda, Srbi in druga slovanska plemena pa so se na območju Beograda ter v regijah zahodno in južno od Beograda končno naselili v začetku 7. stoletja. Ime ''Beograd'', ki ne le v srbščini, ampak v večini slovanskih jezikov pomeni 'belo mesto' ali 'bela trdnjava', so prvič omenili [[Bolgari]] leta 878. Trdnjava je nenehno menjavala gospodarje: tri stoletja Bolgarijo, nato Bizantince in nato spet Bolgare. Trdnjava je ostala bizantinska trdnjava do 12. stoletja, ko je padla v roke novo nastajajoče srbske države. Postala je obmejno mesto Srbskega kraljestva, kasneje cesarstva z Ogrsko. Madžarski kralj Béla I. je trdnjavo v 11. stoletju podaril Srbiji kot poročno darilo (njegov sin se je poročil s srbsko princeso Jeleno), vendar je dejansko ostala del Ogrske, razen v obdobju 1282–1319. [[File:Zindan kapija i most.jpg|thumb|200px|Zindanska vrata]] Po propadu srbske države po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] je bil Beograd leta 1402 izbran za prestolnico despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]]. Opravljena so bila obsežna dela na obzidju, ki je obdajalo veliko cvetoče mesto. Spodnje mesto na bregovih Donave je bilo glavno urbano središče z novo zgrajeno pravoslavno cerkev. Zgornje mesto z gradom je branilo mesto od znotraj. Beograd je postal pomembno trgovsko in kulturno središče ter pomembno priseljensko mesto, v katerega so se priseljenci naseljevali iz drugih delov Srbije, Dubrovnika, Bolgarije, Madžarske, Nemčije, Italije in Benečije. Prebivalstvo je zacvetelo, zato je bilo treba spodnje mesto trdnjave, ki je bilo najbolj prometen del mesta, znatno razširiti.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Наш град у доба деспота Стефана | trans-title = Depo has been sold | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 18 December 2020}}</ref> Beograd je ostal v srbskih rokah skoraj stoletje. Po despotovi smrti leta 1427 jo je bilo treba vrniti Ogrski. Poskus osvajanja trdnjave osmanskega sultana [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] leta 1456 je preprečil [[János Hunyadi]] (obleganje Beograda) in Ogrsko rešil pred osmansko oblastjo za 70 let. === Zgodnji moderni čas === Leta 1521, 132 let po bitki na Kosovskem polju, so trdnjavo, tako kot večino delov srbske države, osvojili Turki in ostala (s kratkimi obdobji avstrijske in srbske okupacije) pod oblastjo Osmanskega cesarstva do leta 1867, ko so se Turki umaknili iz Beograda in Srbije. V kratkem obdobju avstrijske vladavine (1718–1738) je bila trdnjava v veliki meri obnovljena in posodobljena. V 17. stoletju je bila priča veliki srbski selitvi in ​​dvema srbskima vstajama v 19. stoletju, v turškem obdobju. [[File:Belgrade Fortress, used to be one of the most powerful military strongholds of Europe (13810190784).jpg|thumb|left|200px|Notranja Stambolska vrata]] Med [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|avstrijsko okupacijo severne Srbije 1717–39]] je bilo v Beogradu ustanovljenih več bolnišnic. Mestna bolnišnica sv. Janeza je bila zgrajena znotraj obzidja trdnjave, vendar njena natančna lokacija ni znana. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je leta 1724 podpisal beograjski mestni statut (''Proklamacija o ureditvi nemškega Beograda''), ki omenja mestno bolnišnico, mestno lekarno, zdravnike in babice. Nemška občina je imela nizke dohodke, zato je morala prositi državo za pomoč in dobrodelnost. Bolnišnica je omenjena v popisu prebivalstva leta 1728. Že leta 1719 je bila bolnišnica, kasneje pa je postala rezidenca Thomasa Bergerja, vodje bolnišnice. Po njegovi smrti je njegova hči še naprej živela v stavbi. Bolnišnico (''Stattspital'') so leta 1724 preselili na drugo lokacijo, v novozgrajeno stavbo. Ob njej so zgradili majhno cerkev. Ta nova bolnišnica je bila precej majhna, z le dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zato ne more biti ista mestna bolnišnica.<ref name="magazin2">{{cite news |author=Dr. Ana Milošević, D.Stevanović |title=Beogradske bolnice kojih vise nema |newspaper=[[Politika]]-Magazin, No. 1037 |pages=27–29 |language=sr |date=13 August 2017}}</ref> Lazaret ali karantenska bolnišnica v dokumentih ni omenjena, vendar lahko domnevamo, da je morala biti ustanovljena med virusnimi izbruhi, kot je bilo takrat običajno. Postopek v primeru izbruhov je bil verjetno analogen obstoječemu postopku v Budi, glavnem mestu Ogrske. Danes neznana bolezen je leta 1730 opustošila Beograd. Virusna epidemija je ubila veliko ljudi. V samo dveh tednih so jezuiti pokopali 220 ljudi, sami pa so izgubili 3 misijonarje. Oktobra 1738 je mesto prizadel izjemno množičen izbruh [[kuga|kuge]]. Ko se je avstrijska vojska umikala pred napredujočimi Turki, so številni civilisti zbežali v trdnjavo, mnogi med njimi so bili kužni. Ker je bilo toliko ljudi v utesnjenem prostoru, triaža ni bila mogoča, zato se je kuga hitro širila. Poročila kažejo, da so mrtvi več dni ležali na ulicah, ker jih ni bilo nikogar, ki bi jih pokopal. Avstrijska garnizija je bila zdesetkana, trupla vojakov, ki so umrli zaradi kuge, pa so sežgali skupaj z njihovimi osebnimi stvarmi.<ref name="magazin2"/> [[File:Jakšićeva kula.jpg|right|thumb|200px|Jakšićev stolp]] Potem ko je Avstrija izgubila [[Rusko-turška vojna (1735–1739)|rusko-turško vojno 1737–1739]], je bila severna Srbija, vključno z Beogradom, vrnjena Turkom. Ena od določb [[Beograjski mir|beograjske pogodbe]] iz leta 1739 je določala, da mora Avstrija porušiti vse utrdbe ter vojaške in civilne stavbe, ki jih je zgradila med okupacijo. Številne baročne stavbe so bile porušene znotraj trdnjave. Vendar Avstrija ni porušila stavb zunaj obzidja trdnjave. Tako je hiša na ulici Cara Dušana 10, zgrajena med letoma 1724 in 1727 v soseski Dorćol, preživela in je danes najstarejša hiša v Beogradu.<ref name="magazin2"/> Izbruh kuge leta 1837 je skoraj privedel do vojne med vladajočim knezom [[Miloš Obrenović|Milošem Obrenovićem]] in Osmani v trdnjavi. Izbruh se je začel v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] leta 1836, ki takrat ni imelo nobenih zdravstvenih protokolov, knez Miloš pa je takoj blokiral meje in uvedel obvezno karanteno. Skupina okuženih osmanskih ''nizamov'' na poti v Beograd je bila ustavljena na meji v Aleksincu in postavljena v karanteno, večina pa jih je pobegnila in nadaljevala pot proti Beogradu, pri čemer je kugo širila na svoji poti (Ražanj, Paraćin, Jagodina, Ćićevac) in končno spomladi 1837 dosegla trdnjavo. Knez je ukazal popolno in močno obleganje trdnjave s strani srbskih gardistov, ki so trdnjavo za šest tednov popolnoma odrezali. Paša se je pritoževal in grozil iz notranjosti trdnjave, sprva je bolezen skrival in zanikal, vendar so se Osmani v trdnjavi v takšnih razmerah obotavljali začeti vojaški spopad. Obleganje je bilo uspešno, saj se kuga ni nikoli razširila na Beograd.<ref>{{cite news | author = Radoš Ljušić | title = Kako se knez Miloš borio protiv kolere i kuge | trans-title = How prince Miloš battled cholera and plague | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 March 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/449784/Pogledi/Kako-se-knez-Milos-borio-protiv-kolere-i-kuge}}</ref> Štiri zunanja mestna vrata s pripadajočim [[obzidje]]m in nasipom so bila porušena od leta 1862 (Savska, Vidinska in Varoška vrata) do leta 1866 (Stambolska vrata). Potem ko so Osmani leta 1867 v celoti zapustili notranjo trdnjavo, so oblast prevzele srbske čete, a ker je bila država še vedno le avtonomna (popolna neodvisnost je bila dosežena leta 1878), jo je Srbija le 'upravljala' in je sosednja Avstro-Ogrska ni priznala kot lastnico trdnjave.<ref name=vesara>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Београдска тврђава | trans-title = Belgrade Fortress | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 3 January 2019}}</ref> Prvi odred srbskih vojakov pod poveljstvom polkovnika Svetozarja Garašanina je 18. aprila 1867 slovesno zamenjal osmanske stražarje.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Светозар Гарашанин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Svetozar Garašanin) | page = 120 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Radomir J. Popović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Prvi ukrep srbskih oblasti, le 5 dni po odhodu Osmanov aprila 1867, je bila obnova [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkve Ružice]].<ref>{{cite news | author = Aleksandar Božović | title = Crkva Ružica u istočnom podgrađu Beogradske tvrđave | trans-title = Ružica Church in the eastern outer bailey of the Belgrade Fortress | newspaper = Nasleđe, No. 11 | pages = 11–28 | date = 2010 | url = http://scindeks.ceon.rs/article.aspx?artid=1450-605X1011011B}}</ref><ref>{{cite news| author = Goran Vesić | script-title=sr: Црква Ружица | trans-title = Ružica Church | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 November 2019}}</ref> Po umiku Osmanov so časopisi v Avstro-Ogrski nenehno objavljali zgodbe, ki so jih podpirali vojaški strokovnjaki, da je trdnjava postala strateško zastarela in da jo lahko avstrijska vojska, ker nima nobene vrednosti, uniči v 24 urah. Jeseni 1867 je meščane zbudil močan topniški ogenj. Vladajoči knez [[Mihajlo Obrenović]] je poslal dve bateriji na trdnjavo (kjer stoji sodobni Spomenik hvaležnosti Franciji) in jima ukazal, naj streljata na trdnjavsko obzidje, kjer je bil stari leseni most. Ogenj 300 salv iz topov ''De Bange'' je ves dan obstreljeval trdnjavo. Ni jasno, zakaj je knez to ukazal: odločil se je, da trdnjavo popolnoma poruši, saj so se takšne zgodbe širile med meščani; želel je Avstrijcem pokazati, da ima trdnjava svoje vrednote in pomen ter da je ni mogoče uničiti v enem dnevu (kljub vsemu obstreljevanju je bilo uničenih le 15 m obzidja); ali pa je to storil preprosto iz nagajanja Avstrijcem. Obstreljevanje je vznemirilo tudi prebivalce Zemuna na drugi strani Save, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske, nekatere granate, ki so zgrešile cilj, pa so zadele avstro-ogrsko ozemlje, zato je cesarska vlada Srbiji poslala uradno diplomatsko noto, v kateri je protestirala proti obstreljevanju in kneza spomnila, da je le "skrbnik" trdnjave.<ref name=vesara/> Po zavzetju trdnjave so srbske sile v ječah nenehno našle dele vislic, verig, obešal in kolov za nabijanje, ki so jih prej Osmani uporabljali za mučenje zapornikov. Uradna poročila srbske vojske vsebujejo trditve vojakov o »groznih, brezglavih in brezokončinskih prikaznih« in drugih gnusobah, ki so se potikale po trdnjavi. Vojska je izdala ukaz, da morajo vsi stražarji, kljub temu da ni več sovražnika, stražiti »vsaj v parih«. Mihajlov naslednik, knez in kasnejši kralj [[Milan Obrenović]], je ukazal izravnavo terena v vzhodnih delih trdnjave in zasaditev zelenja in dreves, ki so se sčasoma razvila v park Kalemegdan. === Sodobnost === Po tretjem hat-i šerifu leta 1833, ki ga je izdal osmanski sultan [[Mahmud II.]], je bilo število Turkov, ki so še živeli v Beogradu, omejeno na 6000, vključno z ženskami in otroki, ter močno turško garnizijo. V Gornjem mestu so smeli živeti samo Turki, v Spodnjem pa tako Turki kot Srbi. Vrata so varovali turški stražarji, razen ko je knez Miloš obiskal Spodnje mesto, ko so jih zamenjali srbski policisti. Bila sta dva upravitelja, en Turek in en Srb. Turški upravitelj je imel pristojnost le nad turškim prebivalstvom, v turško-srbskih zadevah pa je predsedoval srbski sodnik. Sredi 1830-ih je bilo v Spodnjem mestu 3000 hiš, od katerih jih je bilo 2500 v lasti Turkov, ki so jih oddajali Srbom.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Турско становништво талац Портине политике | trans-title = Turkish population was a hostage of Sublime Porte's politics | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 28 July 2023}}</ref> Kasneje, ko je bila trdnjava naseljena, je bila ena od četrti v upravni delitvi Beograda. Za upravne namene se je imenovala ''Grad'' ('mesto') in se je v tuje jezike še naprej prevajala kot 'trdnjava'. Po popisih je imelo leta 1890 2219 prebivalcev, leta 1895 2281, leta 1900 2777, leta 1905 2396 in leta 1910 454 prebivalcev.<ref>{{cite book | title = Претходни резултати пописа становништва и домаће стоке у Краљевини Србији 31 декембра 1910 године, Књига V, стр. 10 | trans-title = Preliminary results of the census of population and husbandry in Kingdom of Serbia on 31 December 1910, Vol. V, page 10 | date = 1911 | publisher = Управа државне статистике, Београд (Administration of the state statistics, Belgrade) }}</ref> Kalemegdan je bil lokacija drugega letališča v Srbiji, po letališču v soseski Banjica iz leta 1910. Polje v Donjem Gradu je bilo januarja 1911 prilagojeno za letala. Bilo je ob bregu reke Save, od starega turškega kopališča (danes Planetarij) do izliva Save v Donavo. Eden od pionirjev letalstva, [[Edvard Rusjan]], je umrl v letalski nesreči, potem ko je vzletel s tega letališča in ga je 9. januarja 1911 zadel sunek [[košava|košave]]. Ostanki Rusjanovega letala so bili prvotno razstavljeni v Donjem Gradu, njegov pogreb pa je bil eden največjih, kar jih je bilo zabeleženih v Beogradu. Ohranjeno rebro tega letala je postalo prvi eksponat v predhodniku sodobnega Letalskega muzeja Beograd. Danes območje uporabljajo padalci in jadralni padalci ter kot prizorišče letalskih prireditev za šport in ultralahko letalstvo.<ref>{{cite news | author = Slobodan Kljakić| title = Aeromiting nad Dojnim poljem | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 September 2012 }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|title= Istorija: Kalemgdan-Donji Grad (1911)|publisher= Belgrade Nikola Tesla Airport|language= sr|access-date= 2017-04-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20170606040905/http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|archive-date= 2017-06-06|url-status= dead}}</ref><ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Музеј ваздухопловства | trans-title = Aeronautical Museum | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 1 November 2019}}</ref> Junija 2021 je bilo napovedano, da bo spominska klop, posvečena Rusjanu, postavljena pod trdnjavo in da bo okoliško zeleno območje poimenovano Park Edvarda Rusjana.<ref>{{cite news | script-title=sr: Едварду Русјану спомен-клупа | trans-title = Memorial bench for Edvard Rusjan | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 7 June 2021}}</ref> Trdnjava in park sta bila med prvo svetovno vojno poškodovana. Srbska vojska ni imela ustreznega orožja za boj proti avstro-ogrskim topovnjačam, zato je mesto prosto streljala s Save. Mesto je bilo še posebej poškodovano med močnim bombardiranjem v letih 1914–1915. Diplomat in pisatelj Radoje Janković ga je leta 1914 opisal: »Kalemegdan je 'obrezan', drevesa v parku so razbita, starodavno obzidje Singidunuma zdrobljeno, vse je zadeto s težkim, modernim topništvom, z natančno odmerjene razdalje in še natančneje neizmerjenega sovraštva.«<ref>{{cite news | author = Radoje Janković, Gvozden Otašević | script-title=sr: Приче из Великог рата - Београд | trans-title = Stories from the Great War - Belgrade | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 10 October 2020}}</ref> Leta 1915 so se v Spodnjem mestu odvijali hudi boji, ko so se srbske sile pod vodstvom majorja Dragutina Gavrilovića vztrajno, a na koncu neuspešno, borile proti napadajoči avstro-ogrski vojski.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Гавриловић, Драгутин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Gavrilović, Dragutin) | page = 55 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Ljubodrag Dimić, Radivoje Bojović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Pred popolno okupacijo je avstro-ogrska vojska začasno vstopila v Beograd, od 3. do 14. decembra 1914. Že 4. decembra so v trdnjavskem Zgornjem mestu in na več drugih lokacijah po mestu postavili vislice za obešanje civilistov.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Елегантан чак и у изрешетановм огртачу | trans-title = Elegant, even in a pierced-through robe | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 23 December 2022}}</ref> Leta 1928 je gradbeno podjetje »Šumadija« predlagalo gradnjo žičnice, ki so jo poimenovali »zračni tramvaj«. Projekt je bil načrtovan tako, da bi Zemun povezal z beograjsko trdnjavo prek Velikega vojnega otoka. Interval kabin je bil določen na 2 minuti, celotna pot pa naj bi trajala 5 minut. Projekt ni bil nikoli uresničen, vendar je bila ideja o žičnici oživljena v 21. stoletju.<ref>{{cite news | author = Dejan Spalović | title = San o žičari od Bloka 44 do Košutnjaka | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 August 2012}}</ref> Načrtovane so bile tudi vzpenjače, ki bi povezovale Zgornje in Spodnje mesto. Celotno Spodnje mesto je bilo načrtovano za rušenje, načrti pa so vključevali velik zabaviščni park, muzeje, umetno jezero, živalski vrt in stadione namesto obstoječih vojašnic. Namesto vsega je bila železnica speljana okoli vznožja trdnjave, ki jo je popolnoma obkrožila in jo dejansko odrezala od reke Save, kar ni bilo splošno sprejeto med arhitekti in urbanisti tistega časa.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Пруга око Калемегдана | trans-title = Railway around Kalemegdan | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 February 2021}}</ref> Med obiskom berlinskih olimpijskih iger leta 1936 je bil jugoslovanski premier Milan Stojadinović navdušen nad objekti, zgrajenimi za igre, zlasti nad veličastnim olimpijskim stadionom. Spodbudil je Jugoslovanski olimpijski komite, da je Beograd nominiral za gostitelja olimpijskih iger leta 1948, in povabil Wernerja Marcha, arhitekta berlinskega stadiona, da obišče Beograd in oblikuje objekte za igre. March je maja 1938 prišel v Beograd in predlagal Spodnje mesto trdnjave kot lokacijo za olimpijski kompleks. Stojadinovićeva vlada je brez arhitekturnega natečaja ali ponudbe sprejela njegovo idejo in mu dala proste roke glede zasnove. Projekt je bil končan leta 1939, arhitekturni model pa je bil razstavljen oktobra 1940 na ''Razstavi nove nemške arhitekture'' v nemškem paviljonu na beograjskem sejmu.<ref name=anenerbe>{{cite news | author = Branko Bogdanović | script-title=sr: Шта је Аненербе тражио у Београду | trans-title = What Ahnenerbe searched for in Belgrade | newspaper = Politika-Magazin, No. 1174 | pages = 26–27 | language = sr | date = 29 March 2020}}</ref> V začetku leta 1940 je March začel s pripravljalnimi deli, saj je načrtoval tudi delno prenovo trdnjave zunaj športnega kompleksa. Spodbudil je arheološke raziskave in povabil nemškega arhitekturnega zgodovinarja Daniela Krenckerja, da preuči izkopavanja. V okviru nacistične širitve megaprojektov in povečanja nemške zgodovinske vloge in pomena v tej regiji je Krencker pohvalil Marchov projekt kot »umetniške sanje, ki predstavljajo redko in pomembno nemško kulturno dejanje, ki bo prispevalo k stari nemški slavi Beograda«. Le nekaj dni po tem, ko so nemški znanstveniki zapustili trdnjavo, je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Olimpijski kompleks je bil potisnjen na stran, kar je Nemce med vojno preusmerilo na arheološko raziskovanje trdnjave.<ref name=anenerbe/> Trdnjava je utrpela dodatno škodo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vojaški muzej je bil poškodovan v bombardiranju aprila 1941 in nato izropan. Takoj je bil predan pod nadzor načelnika nemških vojaških muzejev, popravljen in ponovno odprt za javnost julija 1941.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Стање културног блага после окупације | trans-title = State of cultural treasure after occupation | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 June 2022}}</ref> Po skoraj dveh tisočletjih neprekinjenih obleganj, bitk in osvajanj je trdnjava danes znana kot Beograjska trdnjava. Sedanje ime parka Kalemegdan izhaja iz dveh turških besed, ''kale'' (trdnjava) in ''meydan'' (polje), kar dobesedno pomeni 'trdnjavsko polje'. Po drugi svetovni vojni, preden so bila v gorah dlje od Beograda zgrajena smučišča, so Beograjčani pobočja Kalemegdana (torej Banovo Brdo, Košutnjak in Avala) uporabljali za smučanje.<ref>{{cite news | author = Ana Vuković | title = Avala izlazi na crtu Kopaoniku | trans-title = Avala dares Kopaonik | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 14 October 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/413234/Avala-izlazi-na-crtu-Kopaoniku}}</ref> Tudi takoj po vojni so bili nekateri deli trdnjave zaprti za javnost. V nekaterih delih je bila nameščena nova Jugoslovanska ljudska armada, drugi pa so bili zaprti zaradi streliva, ki je ostalo.<ref>{{cite news | author = Dušan Milenković | script-title=sr: Сећање на стари Калемегдан | trans-title = Memories of old Kalemegdan | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 November 2021}}</ref> Leta 2018 je bilo napovedano, da bo celoten odsek rečnega obrežja od Brankovega mostu na Savi do Pančevskega mostu na Donavi preoblikovan v linearni park po vzoru parka High Line v New Yorku in parka Zarjadje v Moskvi. Obkrožil bi Beograjsko trdnjavo. Aprila 2019 je bilo napovedano, da se bo park raztezal na 4,7 km in pokrival površino 47 ha.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Linijski park po uzoru na njujorški Haj lajn | trans-title = Linear park tailored after the New York's High Line | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 6 March 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/399541/Linijski-park-po-uzoru-na-njujorski-Haj-lajn}}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Novi park od Beton hale do Pančevačkog mosta | trans-title = New park from the Beton Hala to the Pančevo Bridge | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 April 2019 | url =http://www.politika.rs/sr/clanak/427093/Novi-park-od-Beton-hale-do-Pancevackog-mosta}}</ref> Avgusta 2021 je mesto razširilo projekt na 66 ha, vendar bo zeleni koridor dejansko predstavljalo le 22,8 ha, preostanek pa bodo zasebne stanovanjske stavbe, poslovni prostori in športna igrišča.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Чисте трасу будућег линијског парка на Дорћолу | trans-title = Route of the future linear park in Dorćol is being cleaned | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 14 October 2022}}</ref> To je povzročilo negativne komentarje strokovnjakov. Nova zasnova bi ljudi dejansko odgnala od reke, da bi hodili po sedanjem bulvarju, ki obkroža trdnjavo. Tudi sama trdnjava bo dodatno degradirana in razvrednotena, zato so arhitekti in arheologi namesto tega predlagali raziskave, raziskovanje in ohranitev vznožja trdnjave. Projekt parka je bil opisan kot dimna zavesa, katere dejanski namen je prodaja rečnih bregov zasebnim vlagateljem in zvišanje cen nepremičnin.<ref>{{cite news | author = FoNet | title = Ne davimo Beograd: Projektom "Linijski park" se prikriva privatizacija obala | trans-title = "Linear park" project is a smokescreen for the privatization of the riverbanks | publisher = N1 | language = sr | date = 2 July 2022 | url = https://rs.n1info.com/biznis/ne-davimo-beograd-projektom-linijski-park-se-prikriva-privatizacija-obala/}}</ref> Leta 2022 je nova mestna uprava pod vodstvom župana Aleksandra Šapića v mestni urbanistični načrt vključila selitev beograjskega živalskega vrta iz trdnjave. Februarja 2023 je Šapić napovedal selitev na del Ada Safari na otoku Ada Ciganlija. Mestni upravitelj Miroslav Čučković je selitev pojasnil: »Od ustanovitve nove mestne uprave ... smo sprejemali odločitve, ki so povezane z našo predanostjo prostorom, ki so se jim Beograjčani v vseh teh preteklih letih približevali. To so prostori, za katere menimo, da bi morali imeti neko novo vrsto vsebine in možnost neposrednega vlaganja vanje.«<ref>{{cite news | author1 = Politika | author2 = Nova.Rs | author3 = Beta | title = Evo gde beogradske vlasti nameravaju da presele Zoo vrt | trans-title = Location where Belgrade authorities plan to relocate the zoo | publisher = N1 | language = sr | date = 2 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/evo-gde-beogradske-vlasti-nameravaju-da-presele-zoo-vrt/}}</ref> Šapić je dodal, da je bila »sprejeta politična odločitev, da se to uredi«, in če bo šlo vse po načrtih, bi se selitev lahko končala v treh letih.<ref name=selidba>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Zoo vrt se seli na Adu Ciganliju | trans-title = Zoo moves to Ada Ciganlija | newspaper = Politika | pages = 01 & 13 | language = sr | date = 4 February 2023 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/535991/zoo-vrt-selidba}}</ref> Odziv javnosti in strokovnjakov na projekt je bil ogromen, predvsem zaradi prenagljenosti, arbitraže, nepomembnosti, zakonitosti in izbrane lokacije. Javnost je ugibala, da prebivalce novozgrajenega premožnega stanovanjskega kompleksa K-Distrikt nasproti živalskega vrta moti vonj ali da bi namesto živalskega vrta na tako izjemni lokaciji lahko zgradili kakšne bolj donosne objekte, saj so kot eden od razlogov navajali "neposredne naložbe".<ref>{{cite news | author = Mašina | title = Stručne organizacije protiv ishitrenog izmeštanja Beo Zoo vrta na Adu Ciganliju | trans-title = Expert organizations against hasty relocation of Beo Zoo to Ada Ciganlija | publisher = Mašina | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.masina.rs/strucne-organizacije-protiv-ishitrenog-izmestanja-beo-zoo-vrta-na-adu-ciganliju/}}</ref><ref>{{cite news | author = N1 Beograd | title = Ada Ciganlija nije dobra lokacija za Zoo vrt, neophodno usvojiti GUP | trans-title = Ada Ciganlija is not a good location for the zoo, it is necessary to adopt the General Urban Plan | publisher = N1 | language = sr | date = 5 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/gosti-n1-ada-ciganlija-nije-dobra-lokacija-za-zoo-vrt-neophodno-usvojiti-gup/}}</ref> Šapić se je nato nekoliko umaknil in izjavil, da gre le za "politično idejo", ki ni narejena na hitro, da bodo šele zdaj opravljene analize in raziskave za preverjanje izvedljivosti, da namesto živalskega vrta ne bo zgrajeno nič, temveč bo ohranjena trdnjava, in da za projekt ni določenega časovnega okvira.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Одлука о премештању Зоо-врта није донета "преко колена" | trans-title = Decision on relocation of the zoo was not made hastily | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 7 February 2023}}</ref><ref>{{cite news | author = Tanjug | title = Šapić: Odluka o Zoo vrtu nije doneta "preko kolena" | trans-title = Šapić: Decision on the zoo was not made hastily | publisher = Euronews.rs | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/77194/sapic-odluka-o-zoo-vrtu-nije-doneta-preko-kolena/vest}}</ref> == Opis == Beograjska trdnjava je na splošno razdeljena na štiri dele. Štirje deli, od katerih dva tvorita samo trdnjavo (Donji in Gornji Grad), dva pa današnji park Kalemegdan, so bili ločeni s Carigrajsko cesto, na mestu sodobne pešpoti ob umetniškem paviljonu Cvijeta Zuzorić. * zgornje mesto: del na vrhu platoja, spremenjen v park s promenadami in več spomeniki * spodnje mesto: obzidja na pobočjih grebena do bregov Save in Donave Park pokriva površino 60 [[hektar]]jev in ima dva dela, Veliki ter Mali Kalemegdan. Osrednji del Velikega Kalemegdana je Savska promenada, ki je povezana s spodnjo trdnjavo prek Velikega stopnišča. Malo stopnišče na drugi strani povezuje promenado s Pariško ulico, ki ločuje park od mesta. Del Malega Kalemegdana je tudi [[Beograjski živalski vrt]], odprt leta 1936. Na območju trdnjave stoji tudi več spomenikov in drugih spominskih objektov, med njimi [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|grobnica narodnih herojev]] in znameniti [[Ivan Meštrović|Meštrovićev]] kip ''[[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]]'', slednji je tudi sam po sebi beograjski simbol. === Spodnje mesto === [[File:Kalemegdan crkva.jpg|right|thumb|200px|[[Cerkev Rožica, Beograd]]]] [[slika:Pobednik na Kalemegdanu 3.jpg|thumb|left|''Zmagovalec'']] Donji Grad (Доњи Град); zavzema pobočje proti rečnim bregovom, od najvišje točke (grebena, kjer je ''Zmagovalec''). Med najnižjim delom in Donavo je Kula Nebojša (''Neosvojljivi, Neustrašni ali Drzni stolp''), ki je bil spremenjen v muzej grškega revolucionarja [[Rigas Feraios|Rigasa Feraiosa]], ki so ga Turki v tem stolpu zadavili in njegovo truplo vrgli v Donavo. Donji Grad, tako kot sosednja Savamala, pogosto trpi zaradi poplav, Kula Nebojša pa je utrpela veliko škodo med velikimi poplavami leta 2006. Na tem območju se nahajata tudi pravoslavni [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkvi Ružica]] (nekdanje avstrijsko skladišče orožja) in [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka]], pa tudi Beograjski planetarij. Sodobno cerkev Svete Petke je zasnoval arhitekt Momir Korunović. Gradnja se je začela v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja na mestu stare kapele. Posvečena je bila 27. oktobra 1937, na praznik Paraskeve Balkanske, ki se v srbščini imenuje Petka.<ref>{{ cite news | author = Dejan Aleksić | title = Zaboravljeni srpski Gaudi | trans-title = Forgotten Serbian Gaudi | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 22 April 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/402400/Zaboravljeni-srpski-Gaudi }}</ref> Med mandatom župana Dragana Đilasa (2008–2013) se je ponovno pojavila ideja o širitvi živalskega vrta v Donji Grad, kjer je bil pred drugo svetovno vojno, vendar so bili strokovnjaki proti. Urbanistični načrt za trdnjavo iz leta 1965 je že predvideval popolno selitev živalskega vrta izven trdnjave, na nekatere primestne lokacije, ki so v kasnejših načrtih vključevale Veliko Blato, Stepin Lug ali Jelezovac. Širitev živalskega vrta bi prekinila pešpoti med delom trdnjave ob Donavi in ​​Savi, ki so bile prekinjene že leta 1949, a so bile obnovljene leta 2009 z rekonstrukcijo in odprtjem Savskih vrat. Prav tako bi preprečila raziskovanje Donjega Gradu, ki je še vedno v veliki meri neraziskan, in bi znotraj samega živalskega vrta ostala Vrata Karla VI., mojstrovina Balthasarja Neumanna. Od leta 2017 živalski vrt ni bil preseljen, vendar je bila tudi ideja o širitvi opuščena. Poleg zaščite trdnjave kot kulturnega spomenika so deli Spodnjega mesta in pobočje, ki ga ločuje od Zgornjega mesta, zaščiteni kot naravni spomenik. Območje je bilo vključeno v prvo zaščito trdnjave leta 1946. Leta 1968 sta bili ločeno zaščiteni dve območji: »Primorski neogeni greben - profil pod spomenikom Pobednik na Kalemegdanu« in »Geološko-geografske plasti na lokaciji Kalemegdan, pri spomeniku Pobednik«. Srbska agencija za okolje je pripravila študijo o območju in jo leta 2017 predložila vladi. Februarja 2021 je vlada združila dve prej zaščiteni območji in razširila zaščiteno območje na 14,07 ha, s čimer je ustanovila naravni spomenik peščene sipine Kalemegdan. Območje je edinstvena geološka značilnost v Srbiji, saj so ostanki morskega grebena najstarejše faze v zgodovini Panonskega morja. Mednje spadajo sedimenti, ki izvirajo iz srednje, badenske faze miocenskega obdobja.<ref>{{cite news | author = Slavica Stuparušić | title = Kalemegdanski rt | trans-title = Kalemegdan's Promontory | newspaper = Politika | page = 30 | language = sr | date = 23 March 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/475557/%D0%9C%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D0%B8%D0%BA/%D0%9A%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%B3%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D1%80%D1%82#!}}</ref> Menijo, da imajo klifi tudi zgodovinski pomen – slovansko ime Beograd, Belo mesto, po eni od teorij izvira iz izpostavljenih belih plasti miocenskega apnenca, na katerih je bilo mesto zgrajeno.<ref name=milioni/> === Zgornje mesto === [[File:Kalemegdan Belgrade2.jpg|thumb|right|180px|Stolp despota Stefana]] Zgornje mesto (Горњи Град), zgornji del trdnjave, spremenjen v park, s čudovitimi sprehajalnimi potmi in kipom ''Zmagovalca'' ({{langx|sr|Pobednik}}), tako imenovanim 'rimskim vodnjakom' ({{langx|sr|Rimski bunar}}), ki so ga dejansko zgradili Avstrijci, Ljudskim observatorijem (od leta 1963) v stolpu despota Stefana, [[tűrbe]]jem (grobnico) Damada Alija Paše, vodnjakom Mehmeda Paše Sokolovića, teniškimi in košarkarskimi igrišči itd. Za oglede je prilagojeno tudi veliko avstrijsko '''skladišče smodnika''', zgrajeno med avstrijsko okupacijo Beograda 1718–39, potem ko so med obleganjem Beograda leta 1717 uničili staro. Objekt je pod 7 m visokim obzidjem.<ref name=ostecen>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Oštećena skulptura Herkulanke predata restauratorima | trans-title = Damaged Herkulanka sculpture handed over to the restorers | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 May 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/453993/Ostecena-skulptura-Herkulanke-predata-restauratorima}}</ref> Skladišče danes krasijo artefakti iz rimskega obdobja, ki so bili odkriti v trdnjavi ali okoli nje: nagrobniki, spomeniki, oltarji in Jonov sarkofag, ki izvira iz 3. stoletja našega štetja. Urejeno in odprto za obiskovalce je bilo leta 2014. [[File:Rimski bunar.JPG|left|thumb|200px|Vhod v Rimski vodnjak]] Sedanji objekt, imenovan '''Rimski vodnjak''', ni niti rimski niti (vodni) vodnjak. Je vzdolž jugozahodnega obzidja Zgornjega mesta, v bližini spomenika ''Zmagovalca'' in ''Kraljevih vrat''. Podzemni objekt je obstajal že v srednjem veku in ga omenja Konstantin iz Kostenca med vladavino despota Stefana Lazarevića v prvi polovici 15. stoletja. Očitno je šlo za ječo, saj je bila omenjena med obleganjem Beograda leta 1456, ko je v njej umrlo 30 madžarskih zarotnikov, potem ko je bil njihov načrt, da bi Turke spustili v trdnjavo in jim predali mesto, onemogočen. Turki naj bi jim plačali, a so jih odkrili in z vrvmi vrgli v jamo. Tam so jih pustili brez hrane in ko so zaradi lakote začeli izgubljati razum, so jim metali nože, da bi se med seboj pobili. Turški popotnik Evlija Čelebi je leta 1660 o objektu pisal kot o silosu za žito.<ref name=bunar>{{cite news | author = Aleksandra Mijalković, Miroslav Knežević | title = Tajna rimskog bunara u tri dimenzije | newspaper = Politika-Magazin, No. 1039 | pages = 26–27 | language = sr | date = 27 August 2017 }}</ref><ref name=zabran>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Rimski bunar više neće biti zabranjeni grad |trans-title=Roman Well will no Longer be a Forbidden Place| newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 18 September 2013 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/270446/Beograd/Rimski-bunar-vise-nece-biti-zabranjeni-grad }}</ref> Vodnjak ostaja ena najbolj skrivnostnih in zastrašujočih struktur v Beogradu. Okoli njega se je razvil cel kup mističnih zgodb, vključno z idejo, da je veliko starejši. Od trditev, da je obstajal v času vladavine despota Stefana Lazarevića oziroma pravzaprav v samem rimskem obdobju, saj so ga zgradili vojaki IV. legije Flavia, do trditev, da je "popek sveta" in da se spušča v Had, ki ga je Orfej uporabljal med iskanjem Evridike. '''Damad Ali Pašinn mavzolej''' stoji na osrednji planoti Zgornjega mesta in je eden redkih ohranjenih spomenikov islamske arhitekture v Beogradu. Ime je dobil po Damad Ali Paši, velikem vezirju Osmanskega cesarstva med letoma 1713 in 1716, v času vladavine sultana [[Ahmed III.|Ahmeda III.]] Mavzolej pa je mlajši. Zgrajen je bil leta 1784 nad grobom Izzeta Mehmeda Paše, še enega velikega vezirja in muhafiza oziroma guvernerja Beograda. '''Prirodoslovni muzej''' je na Velikem [[revelin]]u. Zgrajen je bil v 1830-ih ali 1840-ih. Prvotno je služil za nastanitev osmanskih gardistov, zato ni prostoren objekt, saj meri 100 m². Leta 1957 se je Muzej gozdarstva in lova preselil iz rezidence kneza Miloša v Topčiderju v stavbo. Leta 1973 je bil muzej priključen Prirodoslovnemu muzeju. Po uradni ukinitvi Muzeja gozdarstva in lova leta 1994 je stavba postala galerija Prirodoslovnega muzeja. Letno jo obišče 35.000 obiskovalcev.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Природњачки музеј - 125 година рада беѕ предаха | trans-title = Museum of Natural History - 125 years of non-stop work | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 December 2020}}</ref> === Veliki Kalemegdanski park === Veliki Kalemegdanski park ({{langx|sr|Велики Калемегдански парк}}) zavzema južni vogal trdnjave z geometrijskimi promenadami, Vojaškim muzejem, Muzejem gozdarstva in lova ter Spomenikom hvaležnosti Franciji. Na mestu Spomenika hvaležnosti Franciji je stal spomenik [[Đorđe Petrović|Karadžordžu]], ki je bil posvečen 21. avgusta 1913, delo Paška Vučetića. Na straneh podstavka je bil relief z različnimi figurami, posvetitve pa se je udeležil tudi Karadžordžev vnuk, kralj [[Peter I. Karadžordževič|Peter I.]]. Med avstro-ogrsko okupacijo Beograda v prvi svetovni vojni so Avstrijci načrtovali, da bodo na tem mestu postavili bronasti spomenik svojemu cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], zato so Karadžordžev spomenik stalili, da bi bron ponovno uporabili. Ko so leta 1918 spomenik Francu Jožefu prevažali v Beograd, so srbske sile zavzele ladjo in zasegle kip. Kasneje so ga stalili v tri cerkvene zvonove, od katerih največji še danes zvoni z zvonika cerkve Rožica.<ref>{{cite news | author = Dragan Perić | title = Политикин времеплов: Калемегдански цветњак за Карађорђа | trans-title = Politika's chronicle: Kalemegdan's flower garden for Karađorđe | newspaper = Politika-Magazin, No. 1064 | pages = 28 | language = sr | date = 18 February 2018}}</ref> == Pregled == Kalemegdan je najbolj priljubljen park med Beograjčani in za številne turiste, ki obiščejo Beograd, zaradi številnih vijugastih sprehajalnih poti, senčnih klopi, slikovitih fontan, kipov, zgodovinske arhitekture in slikovitih razgledov na reko (Sahat kula – stolp z uro; zaprt leta 2007 zaradi obnove, ponovno odprt aprila 2014, Zindan kapija – Zindanova vrata itd.). Nekdanji kanal, ki je bil v srednjem veku uporabljen za oskrbo mesta, je v celoti prekrit z zemljo, vendar se je ideja o njegovi ponovni vzpostavitvi pojavila v začetku 2000-ih. Beograjska trdnjava je znana po svojih kilometrih dolgih predorih, podzemnih hodnikih in katakombah, ki so še vedno večinoma neraziskani. V pravem pomenu besede je trdnjava danes zelena oaza v urbanem območju Beograda. Kot kombinacija več habitatov (park s starimi drevesi, trdnjava, razgled na reke in gozdnato Veliko Ratno Ostrvo) je Kalemegdan lahko zanimiv za tuje turiste – opazovalce ptic, saj ponuja posnetek lokalne ptičje favne. Pomembno je tudi kot počivališče za majhne ptice med selitvijo, pred ali po prečkanju rek Save in Donave. Kalemegdan ima svojo lastno ''eBird'' vročo točko in povezano spletno stran na ''Kalemegdan Hotspot''. '''Beogradska dirka''' skozi zgodovino, letni 6-kilometrski tek, poteka v parku in trdnjavi kot način za poudarjanje zgodovine in kulture območja.<ref>[http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm The Belgrade Race Through History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090207004438/http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm |date=February 7, 2009 }}. Belgrade Marathon. Retrieved on 2009-10-15.</ref> Beograjsko trdnjavo je srbska vlada nominirala za Unescov seznam svetovne dediščine. Arhitekti in urbanisti menijo, da bo morebitna vključitev na seznam trdnjavo zaščitila pred agresivno prehodno gradnjo. V tem primeru bo treba ohraniti obrise trdnjave in panoramski pogled nanjo. Zaznano vizualno onesnaženje zajema več objektov. Gigantski objekt, projekt studia [[Zaha Hadid|Zahe Hadid]] iz poznih 2000-ih, na severni strani trdnjave, po pobočju Donave. Projekt se kljub nekaterim pripravljalnim delom še ni začel. Drugi je bil spiralni projekt ''Cloud'' Souja Fujimota, ki naj bi povezal savsko pristanišče s trdnjavo, vendar je bil projekt opuščen po letu 2013, ko se je končal Đilasov županski mandat. Tretji projekt je kontroverzni projekt beograjske obale. {{wide image|Kalemegdan_-_panorama_Apr-2011wtmk.jpg|800px|Obzidje Beograjske trdnjave – panoramski pogled z reke}} Trdnjava na splošno deluje kot pomembna arheološka, ​​umetniška in zgodovinska zakladnica. Leta 2014 je obsegal: *19 spominskih doprsnih kipov pomembnih osebnosti iz srbske zgodovine, znanosti in umetnosti (Jovan Skerlić, Miloš Crnjanski, Jovan Dučić, Đura Daničić, Stevan Mokranjac) *18 registriranih arheoloških najdišč (podkvasti stolpi, ostanki Metropolitanske palače, rimski kastrum, stavba glavne straže) *6 spomenikov in obeležij (Zmagovalec, Spomenik hvaležnosti Franciji, spomenik despotu Stefanu Lazareviću) *4 restavracije in kavarne *4 športna igrišča *3 skulpture ("Genije smrti", "Utrujeni borec", "Partizan z otroki") *2 fontani ("Prebujenje", "Ribič") *2 pitnika ("Japanka", "Mehmed Paša Sokolović") *2 cerkvi (Ružica, Sveta Petka) *2 galeriji (Prirodoslovnega muzeja, Notranja Stamboljeva vrata) *2 muzeja (Vojaški muzej, Nebojševa kula) *Umetniški paviljon Cvijeta Zuzorić, Mestni zavod za varstvo kulturnih spomenikov, Beograd Planetarij, Luna park, beograjski živalski vrt, Ljudski observatorij, Glasbeni paviljon, Znanstveno-raziskovalni center Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti za trdnjavo, Spominska kostnica branilcem Beograda iz let 1914–15. *Grobnica ljudskih herojev, v kateri so posmrtni ostanki članov komunistične partije in vojnih herojev Ivana Milutinovića, Đura Đakovića, Iva Lole Ribarja in Moše Pijadeja. Grobnica za prve tri je bila zgrajena leta 1948 iz granitnih plošč, namenjenih gradnji cerkve svetega Save. Stevan Bodnarov je leta 1949 izklesal njihove doprsne kipe. Po njegovi smrti leta 1957 je bil v grobnici pokopan tudi Pijade, njegov doprsni kip, delo Slavoljuba Stankovića, pa je bil dodan leta 1959. Kompleks je bil leta 1983 razglašen za kulturni spomenik. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je grobnica pogosto vandalizirana.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja | trans-title = Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 December 2019 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja}}</ref><ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Гробница народних хероја на Калемегдану поново чиста | trans-title = Tomb of People's Heroes in Kalemegdan is clean again | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 11 December 2019}}</ref> Potem ko so jo v enem letu trikrat vandalizirali, so člani organizacij, ki se sklicujejo na komunistično dediščino, organizirali državljanske straže za varovanje grobnic v decembra 2020, vendar so se skrunitve nadaljevale tudi v letih 2021 in 2022. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bursać Džalto |first=Bojana |year=2014 |chapter=City identity and contemporary politics of memory |editor-last=Zimmerman |editor-first=Tanja |title=Balkan memories: Media constructions of national and transnational history |publisher=Transcript Verlag |isbn=9783839417126 |pages=49-55}} * {{navedi revijo |last=Ćorović |first=Aleksandra |year=2010 |title=Three Parks in Nineteenth-Century Belgrade |journal=Serbian Studies |volume=24 |issue=1-2 |pages=75-89}} * {{navedi knjigo |last=Norris |first=David A. |year=2008 |title=Belgrade: A cultural history |url=https://archive.org/details/belgradecultural0000norr_w5g9 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199704521}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Belgrade Fortress}} * {{official|http://www.beogradskatvrdjava.co.rs}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] {{normativna kontrola}} mr47vpibznaktu6906zr1h4fpf464e0 0 409397 6709790 6077942 2026-07-11T16:07:54Z Sporti 5955 pos. 6709790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Stanislav Turk | image = | image_size = | fullname =Stanislav Turk | birth_date = <!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> | height =192 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]], [[Vezni igralec (nogomet) |Vezni igralec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2013–2017 | caps1 = 27 | goals1 = 1 | clubs1 = [[NK Krško|Krško]] | years2 = 2015–2017 | caps2 = 7 | goals2 = 1 | clubs2 = [[NK Brežice|Brežice 1919]] (pos.) | years3 = 2017–2018 | caps3 = | goals3 = | clubs3 = [[1. FC Normannia Gmünd]] | years4 = 2018–2019 | caps4 = | goals4 = | clubs4 = [[FC United Zürich]] | years5 = 2019 | caps5 = | goals5 = | clubs5 = [[FC Köniz II]] | years6 = 2019 | caps6 = | goals6 = | clubs6 = [[FC Münsingen]] | years7 = 2019–2023 | caps7 = | goals7 = | clubs7 = [[FC Spiez]] | years8 = 2023–2024 | caps8 = | goals8 = | clubs8 = [[FC Bosporus]] | totalcaps = |totalgoals = }} '''Stanislav Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. november]] [[1993]], [[Novo mesto]]. == Življenjepis == Stanislav Turk je začel z igranjem nogometa pri sedmih letih v domačem NK Šentjernej. Potem so ga videli pri NK Krško in od 11. leta je član tega prvoligaša. Od poletja 2015 igra kot posojen igralec Krškega pri tretjeligašu iz Brežic. Njegov igralni položaj je desni ali levi bočni branilec, lahko pa igra tudi kot zadnji zvezni igralec. <ref> [http://www.prvaliga.si/Klubi/Mostvo/igralec.asp?idi=59163&id=364&all=1/Stanislav Turk v moštvu Krškega]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Turk, Stanislav}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Normannia Gmünda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Uniteda Zürich]] [[Kategorija:Nogometaši FC Köniza II]] [[Kategorija:Nogometaši FC Münsingena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Spieza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bosporusa]] 4pjqqd6mhr623syike9oo1ux63k2cqc 0 422616 6709793 4737150 2026-07-11T16:11:49Z Ljuba24b 92351 /* Švica */ np 6709793 wikitext text/x-wiki [[File:BurgStahleckNW.jpg|thumb|Carinski grad Stahleck v Bacharachu]] [[Image:PfalzgrafensteinSüdansichtTotale.JPG|thumb|Grad Pfalzgrafenstein]] '''Cestninski grad''' (nemško ''Zollburg'') je [[grad]], ki je v [[srednji vek|srednjem veku]] in zgodnjem [[novi vek|novem veku]] varoval [[carinarnica|carinarnico]] in je bil namenjen njenemu nadzoru. Običajno bi jih našli po [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Cestninski gradovi so vedno stali v bližini pomembne trgovske poti na dolge razdalje, na primer čez alpske prelaze ali ob [[Ren]]u. Taki gradovi so imeli vedno strateški položaj, kot je [[mejni prehod]], prehod reke ali gorski prelaz, v njem je bila prisotna oborožena straža. Cestninsko mesto je bilo pogosto povezano z obzidjem samega gradu. Cestninski gradovi so pripadali pristojnim teritorialnim gospodom <ref name="regional">[http://www.regionalgeschichte.net/hauptportal/bibliothek/glossar/alphabet/b/burg-definition.html regionalgeschichte.net], accessed on 7 June 2009.</ref> ali [[vazal]]om, ki so imeli dolžnost in pravico pobiranja cestnine s pooblastilom teh gospodov. Večina cestninskih gradov je imela tudi dodatne upravne in druge naloge, kot nadzor mejnih prehodov oziroma bivališče. Tak primer je grad Stahleck nad Bacharachom na Renu. Nekateri, kot je grad Pfalzgrafenstein sredi Rena blizu Kauba, pa so bili samo carinska točka in so le zbirali cestnino. == Primeri == ===Avstrija=== [[Grad Aggstein]], [[Aschach an der Donau]], [[Grad Hohenwerfen]] ===Francija=== [[Château d'Annecy]], [[Châteauneuf-du-Pape]] ===Nemčija=== [[Grad Katz]], [[Grad Maus]], [[Grad Pfalzgrafenstein]], [[Rüdesheim ob Renu]], [[Grad Scherenburg]], [[Grad Stahleck]] ===Italija=== [[Pont-Saint-Martin, dolina Aosta]], [[Grad Reifenstein]], [[Sarriod de la Tour]], [[Valeggio_sul_Mincio]] ===Slovaška=== [[Grad Strečno]] ===Švica=== [[Grad Chillon]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * de Fabianis, Valeria, ed. (2013). Castles of the World. New York: Metro Books. ISBN 978-1-4351-4845-1 * Horst Wolfgang Böhme, Reinhard Friedrich, Barbara Schock-Werner (ed.): ''Wörterbuch der Burgen, Schlösser und Festungen''. Philipp Reclam, Stuttgart 2004, ISBN 3-15-010547-1, p. 272. [[Kategorija:Gradovi]] [[Kategorija:Grajska arhitektura]] [[Kategorija:Meje]] l20id5j9xw5eld0w8ekj7691dh58wdb 0 423922 6709809 6457404 2026-07-11T16:39:04Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709809 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Vidmar | height = 187 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | youthyears1 = 2000–2004 | youthclubs1 = [[NK Krim|Krim]] | youthyears2 = 2004–2005 | youthclubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpija]] | youthyears3 = 2005–2008 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2008–2015 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 181 | goals1 = 0 | years2 = 2008–2009 | clubs2 = → [[NK Kamnik|Kamnik]] (pos.) | caps2 = 16 | goals2 = 0 | years3 = 2016–2022 | clubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps3 = 93 | goals3 = 0 | years4 = 2022 | clubs4 = → [[Ionikos F.C.|Ionikos]] (pos.) | caps4 = 1 | goals4 = 0 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2023–2025 | clubs6 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2019 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Nejc Vidmar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. marec]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Vidmar je slovenski [[nogometni vratar]], ki je nazadnje branil za [[ND Slovan|Slovan]] v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. ligi Slovenije]]. Poleg tega igra tudi za slovensko Flag Football ekipo Ljubljana Frogs. ==Mednarodna kariera== Nejc Vidmar je prejel prvi vpoklic v člansko [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]] za tekme dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EURO 2016 proti [[Ukrajina|Ukrajini]]. <ref>{{navedi novice|title=Katanec selects Slovenia squad for Ukraine play-off|url=http://www.internationalsoccerteams.com/team-news/europe/katanec-selects-slovenia-squad-for-ukraine-play-off/|accessdate=17 November 2015|publisher=internationalsoccerteams.com|date=11 November 2015|archive-date=2016-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160221052120/http://www.internationalsoccerteams.com/team-news/europe/katanec-selects-slovenia-squad-for-ukraine-play-off/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Nejc}} [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kamnika]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Ionikosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] ocozxymc0uimsib71wy42a1vryqvrtv 0 429943 6709929 4807414 2026-07-11T21:42:20Z ~2026-32552-67 260877 6709929 wikitext text/x-wiki '''Suhadol''' je lahko ime več naselij: * [[Suhadol, Laško|Suhadol]], naselje v občini Laško; * [[Suhadol, Slovenske Konjice|Suhadol]], naselje v občini Slovenske Konjice; * [[Dolenji Suhadol]], naselje v občini Novo mesto; * [[Gorenji Suhadol]], naselje v občini Novo mesto. == Glej tudi == * [[Suhodol]] * priimke [[Suhadolc]], [[Suhadolnik]] itd. {{Georaz}} 4ag0ozepe8w2m649mqptorgo4rt9q0j 6709930 6709929 2026-07-11T21:42:48Z ~2026-32552-67 260877 6709930 wikitext text/x-wiki '''Suhadol''' je lahko ime več naselij: * [[Suhadol, Laško|Suhadol]], naselje v občini Laško; * [[Suhadol, Slovenske Konjice|Suhadol]], naselje v občini Slovenske Konjice; * [[Dolenji Suhadol]], naselje v mestni občini Novo mesto; * [[Gorenji Suhadol]], naselje v mestni občini Novo mesto. == Glej tudi == * [[Suhodol]] * priimke [[Suhadolc]], [[Suhadolnik]] itd. {{Georaz}} dgkvrd2d75up9mkg6pspa5n2yky9r1m 0 432728 6709839 6255165 2026-07-11T17:47:10Z Ljuba24b 92351 np 6709839 wikitext text/x-wiki {{Švicarsko mesto |ime= Val Müstair |slika= Santa Maria Val Muestair.JPG |slika grba= CHE Val Müstair COA.svg |veličina grba=100px |kanton=Graubünden |okraj= Engiadina Bassa/Val Müstair |širina-stopinje=46 |širina-minute=36 |dolžina-stopinje=10 |dolžina-minute=25 |poštna številka=7537 |jezik=[[nemščina]] / [[retoromanščina]] |prebivalstvo=1539 |leto popisa=dec. 2015 |površina=198.65 |višina= |župan= |stran= http://www.muenstertal.ch |zemljevid= Swiss_Canton_Map_GR.png | }} '''Val Müstair''' je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu [[Graubünden]]. Nastala je 1. januarja 2009 z združitvijo krajev Tschierv, Fuldera, Lü, Valchava, Santa Maria Val Müstair in [[Müstair]]. Občina Val Müstair ima okoli 1.500 prebivalcev.<ref>Švicarski zvezni statistični urad [https://www.pxweb.bfs.admin.ch/Selection.aspx?px_language=de&px_db=px-x-0102010000_104&px_tableid=px-x-0102010000_104\px-x-0102010000_104.px&px_type=PX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010143432/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/Selection.aspx?px_language=de&px_db=px-x-0102010000_104&px_tableid=px-x-0102010000_104%5Cpx-x-0102010000_104.px&px_type=PX |date=2017-10-10 }}</ref> == Geografija == Val Müstair ({{jezik-de|Münstertal}}, {{jezik-it|Val Monastero}}) je gorska dolina v švicarskih [[Alpe|Alpah]]. Povezuje prelaz [[Fuorn]] (2149 m) z italijansko pokrajino [[Južna Tirolska]] in dolino [[Vinšgau]] (''Vinschgau'' - 914 m). [[Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair|Benediktinski samostan sv. Janeza]] v Müstairu je kraj na seznamu [[UNESCO]]-ve svetovne dediščine in ga je verjetno ustanovil [[Karel Veliki]] ter si deli zgodovino s svojo sosedo, opatijo [[Marienberg]]. Najpomembnejše vasi v Val Müstair so: Tschierv (1660 m), Valchava (1412 m), Sta. Maria (1375 m), Müstair (1247 m) (vse v Švici) in Taufers im Münstertal na Južnem Tirolskem. Ni drugih naseljenih povezanih dolin, vendar obstaja cesta čez prelaz Umbrail (in [[prelaz Stelvio]]), ki je povezan s krajem Sta. Maria. Največji del doline je del švicarskega kantona Graubünden. Majhen del leži v italijanski pokrajini Južna Tirolska. Meja se nahaja na približno 1245 metrov med Müstairom (1247 m) in Taufers im Münstertal (1240 m). [[Reka]] v dolini je Rom (''Il Rom'' ali ''Rombach''). == Poimenovanja == V nasprotju s skupnim pojmom, kje je začetek doline kot ''zgornja dolina'' in konec kot ''spodnja dolina'', so v Val Müstair te označene kot ''notranja'' in ''zunanja''. To se pogosto kaže v imenih lokacij. Dolina je tradicionalno razdeljen na tri tretjine: *''Terzal d'Aint'' (notranja tretjina) s kraji Tschierv, Fuldera in Lü *''Terzal d'Immez'' (srednja tretjina) s kraji Valchava in Sta. Maria *''Terzal d'Oura'' (zunanja tretjina) s krajem Müstair Ta delitev ustreza prvim trem planotam, ki se pojavljajo v švicarskem delu doline. == Jezik == Večina prebivalstva v novi občini govori [[retoromanščina|retoromanščino]], z veliko nemško govorečo manjšino. == Dediščina državnega pomena == Benediktinski samostan svetega Janeza je švicarski spomenik državnega pomena in na Unescovem seznamu svetovne dediščine. <ref>[http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar.html Swiss inventory of cultural property of national and regional significance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090501142322/http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar.html |date=2009-05-01 }} 21.11.2008 version, accessed 13-Oct-2009</ref> == Podnebje == Vas Müstair ima v povprečju 86,7 dni dežja na leto in v povprečju prejme 690 mm padavin. Najbolj moker mesec je avgust, v tem času Müstair prejme povprečno 86 mm padavin. V tem mesecu je padavin v povprečju 9,3 dni. Mesec z največ padavinami je maj, s povprečjem 10 dni, vendar s samo 80 mm. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 33 mm padavin in 9,3 dnevi. <ref name=weather>{{navedi splet | url =http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | title =Temperature and Precipitation Average Values-Table, 1961-1990 | accessdate =8 May 2009 | publisher =Federal Office of Meteorology and Climatology - MeteoSwiss | language =de, fr, it | archive-date =2009-06-27 | archive-url =https://web.archive.org/web/20090627163841/http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | url-status =dead }}, the Müstair village weather station elevation is 1248 meters above sea level.</ref> Vas Sta. Maria Val Müstair, ki leži na višji nadmorski višini ima v povprečju 94,6 dni dežja na leto in v povprečju prejme 801 mm padavin. == Turizem == [[Slika:Val Muestair.jpg|thumb|right|250px|Dolina Val Müstair]] Naselja so izhodišča za več lepih pohodnih poti tako poleti kot pozimi, v hribe ali po dolini. Jeseni 2009 - Mednarodno leto astronomije - je bil odprt nov javni [[observatorij]] ''Alpine Astrovillage Lü-Stailas''. Center je opremljen z vrhunskim robotskim [[teleskop]]om za neposredno opazovanje, kot tudi za [[astrofotografija|astrofotografijo]]. Oprema se uporablja tudi za uvodne tečaje amaterskih [[astronom]]ov. Astrovillage se nahaja na terasi na višini 2.000 m. <ref>{{navedi splet|title=Alpine Astrovillage|url=http://www.alpineastrovillage.net/#!home-e/cwu4|accessdate=2016-05-16}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Val Müstair}} *[http://www.muenstertal.ch Turissem Val Müstair]—Tourist office *[http://www.muestair.ch Convent of St. John] *[http://www.swissgeo.ch/ Online map] *[http://www.alpineastrovillage.net/ Alpine Astro Village] *[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D1567.php Zgodovinski leksikon Švice] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Švici]] [[Kategorija:Mesta kantona Graubünden]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2009]] {{normativna kontrola}} a552fhbhoxobexs6rfq49hxq6985pcw 0 432771 6709840 6276775 2026-07-11T17:47:33Z Ljuba24b 92351 np 6709840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine}} '''Benediktinski samostan sv. Janeza''' (nemško ''Benediktinerinnenkloster St. Johann'', retoromansko ''Claustra benedictina da Sin Jon'') je starodaven [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] v švicarski vasi [[Müstair]], v dolini [[Val Müstair]], v kantonu [[Graubünden]]. Zaradi svoje izjemno dobro ohranjeno dediščine karolinške umetnosti, je bil uvrščen na seznam [[UNESCO]]-ve svetovne dediščine leta 1983. [http://whc.unesco.org/en/list/269] == Zgodovina == [[File:Benediktinerkloster St. Johann Skulptur.JPG|thumb|upright|left|Kip Karla Velikega v samostanski cerkvi]] Karolinška renesansa je globoko povezana z uspehi [[Karel Veliki|Karla Velikega]] kot kralja in mecena, bil je gonilna sila vsega kar vidimo v samostanu sv. Janeza. Zgodovina, umetnost in izobraževanje so zares uspevali v času miru, čeprav so bile vojne pogosto najpomembnejši dejavnik tehnoloških sprememb. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so bili stalni konflikti med frankovskimi kraljestvi ovira za umetniški napredek. Pod uspešnim vladarjem Karlom Velikim pa je uvedba novega mirnodobnega meniškega reda začela utirati pot [[freska]]m in [[arhitektura|arhitekturi]], kot jo vidimo v samostanu sv. Janeza. <ref>J. Hubert, The Carolingian Renaissance (George Braziller, New york 1970) p.XI</ref> Kot predan [[kristjan]] je Karel Veliki želel dal možnost svojim ljudem, ki se izobražujejo o nauku cerkve. Eden od načinov da to doseže je bil patronat nad mnogimi samostani po vsem frankovskem kraljestvu. Samostani so služili za usposabljanje [[misijonar]]jev, ki naj bi jih poslali na novo osvojena področja imperija in skrbeli za pokristjanjevanje. <ref>M.M. Hilderbrant, the External School in Carolingian Society (Brill, Leiden 1992) p.61</ref> Njegovi cilji so bili v glavnem osredotočeni na izobraževanje, njegova naloga kot kralja pa zagotoviti podlago za vzgojo duhovščine, da bi lahko v zameno izobraževali ljudi. Ti samostani so služil kot prostor za veliko umetnost in arhitekturo karolinške renesanse. Karolinški obrtniki so bili znani kot usposobljeni [[slikar]]ji, [[draguljar]]ji in [[zlatar]]ji. Njihove sposobnosti za obsežno in veličastno dekoracijo so bile pogosto uporabljene za okraševanje [[rokopis]]ov, ki so jih napisali menihi v samostanu sv. Janeza. Takšni usposobljeni in napredni umetniki so na poslikavah poudarjali pomen miru. Kot je mogoče videti iz samostanskih fresk je bilo slikarstvo pomemben del karolinške renesanse. Slog slikanja je bil mešanica rimskega, krščanskega in germanskega sloga. Način, na katerega so predstavljene figure je jasno rimski, predmeti so zelo pogosto krščanski, geometrijske oblike in figure živali so iz germanske narave. Upodobitve iz [[evangelij]]ev, kot tudi [[kralj David]], so bile še posebej priljubljene, kot tudi nekateri karolinški kralji in seveda ''Kristus v slavi''. <ref>Frasett p.102</ref> Domnevajo, da je bil samostan ustanovljen okoli leta 780, ustanovil ga je škof iz [[Chur]]a <ref name=ICOMOS>[http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/269.pdf ICOMOS Evaluation for UNESCO]</ref>, morda po ukazu Karla Velikega.<ref>Müstair Abbey [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D11610.php]</ref> Zgrajen je bila v valu gradenj samostanov, tudi bližnjih v krajih Cazis, Mistail, Pfäfers in [[samostan Disentis]]. Samostan se je nahajal ob prehodu skozi Val Müstair in prelazom čez Alpe iz Italije in je bil utrjen za nadzor nad prehodom. V letu 881 je prešel popolnoma pod nadzor škofa iz Chura. V zgodnjih letih v začetku 9. stoletja, je bila v cerkvi naslikana vrsta fresk. Kasneje, v 11. in 12. stoletju, je samostan doživel drugo širitev in dodali ali pobarvali so nove freske čez stare freske. Te so odkrili šele v 20. stoletju. V 10. stoletju je bil zgrajen cerkveni stolp. Med širjenjem v 11. stoletju, je škof iz Chura v samostanu razširil svoje prebivališče. Dodan je bil [[stanovanjski stolp]], [[križni hodnik]] in dodana dvojna [[kapela]] sv. Urha in sv. Nikolaja. Med širitvijo je bila dvonadstropna rezidenčna škofova kapela tudi okrašena z bogatimi štukaturami in freskami. V nekem trenutku v 12. stoletju so samostan [[menih]]ov spremenili samostan za [[nuna|nune]]. Ta sprememba se prvič omenja leta 1167, vendar se je to zgodilo že prej. Prva po imenu znana opatinja je bila Adelheid, potrjeno med letoma 1211 in 1233. [[Švabska vojna]], ki je bil poskus [[Habsburžani|Habsburžanov]] uveljaviti nadzor nad Graubündenom in ključnimi alpskimi prelazi, se je začela v samostanu. <ref name="Riezler">Riezler, Sigmund: ''[http://www.historicum.net/no_cache/persistent/artikel/1070/ Die Grafen von Fürstenberg im Schweizerkriege 1499] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110817024429/http://www.historicum.net/no_cache/persistent/artikel/1070/ |date=2011-08-17 }}''; Tübingen 1883. from historicum.net. Detailed chronological account of events.</ref> 20. januarja 1499 so habsburške čete zasedle okoliško dolino in oropale samostan, vendar so se kmalu umaknile, ko so prišle sile [[Tri lige|Treh lig]] v [[bitja za Calvenu|bitki pri Calvenu]]. Po napadu je bilo podpisano premirje. Vendar je to premirje trajalo le nekaj dni, ko je izbruhnil spor med Tremi ligami Stare Švicarske konfederacije in habsburškimi vojaki. Ti napadi so se hitro stopnjevali v švabsko vojno, ki se je končalo septembra 1499 s pogodbo iz Basla o dodelitvi navidezne neodvisnosti Švicarski konfederaciji. Okoli leta 1500 je bila spremenjena samostanska cerkev z eno samo ladjo iz karolinškega obdobja, v triladijsko poznogotsko cerkev. Kmalu zatem, leta 1524 in 1526 po Ilanzerskem zakonu, je Zveza Božje hiše oslabila tedanjo škofovo moč, kar je imelo posredni učinek na zmanjšanje samostanskih prihodkov. Zato je bila v nadaljevanju omejena tudi gradnja. V duhu [[tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] je med letoma 1600 in 1614 škof izdal vrsto reform, ki so urejale versko življenje. Reforme so vključene nove predpise o tem, kdo bi lahko prejeli zakramente in objavo brevirja. Tudi drugi predpisi, kot so zahteve benediktinskih pravil po skupnih spalnih območjih, so nastali v tem obdobju. Skozi zgodovino samostana sv. Janeza je bilo več nasprotovanj med škofom iz Chura, Sive lige in habsburško vladarsko hišo. Samostanski voditelj, opatinja in vladni predstavnik, ''vogt'', sta bila često izbrana od ene od teh treh sil. == Opis == Na vhodu na pokopališče je kapela Svetega križa, ki izstopa s svojimi okroglimi obokanimi slepimi nišami. Triperesna deteljica kot oblika kora je nastala v 8. stoletju; to kaže dendrokronološko datiranje tramov, ki še vedno podpirajo nadstropje. To je najstarejši leseni strop iz tramov v Evropi. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.muestair.ch/klosteranlage/geschichte-und-forschung/hoehepunkte-in-der-ueber-1200jaehrigen-klostergeschichte/785-heiligkreuzkapelle/|titel=785: Heiligkreuzkapelle: älteste datierte tragende Balkendecke Europas|autor=|hrsg=|werk=|datum=|sprache=|zugriff=30.11.2016}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161201014915/http://www.muestair.ch/klosteranlage/geschichte-und-forschung/hoehepunkte-in-der-ueber-1200jaehrigen-klostergeschichte/785-heiligkreuzkapelle/ |date=2016-12-01 }} {{Navedi splet |url=http://www.muestair.ch/klosteranlage/geschichte-und-forschung/hoehepunkte-in-der-ueber-1200jaehrigen-klostergeschichte/785-heiligkreuzkapelle/ |title=arhivska kopija |accessdate=2017-04-14 |archive-date=2016-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161201014915/http://www.muestair.ch/klosteranlage/geschichte-und-forschung/hoehepunkte-in-der-ueber-1200jaehrigen-klostergeschichte/785-heiligkreuzkapelle/ |url-status=dead }}</ref> Kleti je bila v 16. stoletju uporabljena kot kostnica, nadstropje pa verjetno kot pogrebna kapela. Center kompleksa je samostanska cerkev po poreklu iz začetkov karolinškega obdobja. Prvič je bila zgrajena kot preprosta [[dvoranska cerkev]] s tremi [[apsida]]mi in ravnim lesenim stropom iz leta 775. Stene so bile okrašene s čudovitimi freskami. [[Prezbiterij]] je bil višji za tri stopnje in ločen s pregrado, ki je bila verjetno narejena iz Laasskega marmorja. Celoten prostor je bil osvetljen le skozi tri apsidalna okna, tri okna na zahodu in dve visoki okni v ladji. Glavna ladja je imela na severni in južni strani nižja stranska oltarja, ki sta imela svojo vežo in sta bila ločena od ostale cerkve. S tem je celoten cerkveni kompleks dobil petapsidalen tloris. Na vzhodni fasadi cerkve je videti šiv, ki označuje prvotno višino karolinške strešne konstrukcije je bila zgrajena čez kasnejšo danes gotsko. Sčasoma so karolinške freske prebarvali in nanje pozabili. Gotski mrežasti oboki so bili zgrajeni 1492, približno en meter nižje od prvotnega lesenega stropa, tako da je zdaj del fresk skrit s steno oboka. Namestitev trezorja narisal tudi namestitev stolpcev z vami, ki se preoblikuje v cerkveno dvorano na triladijska dvorana cerkve. Freske so odkrili leta 1947 in izpostavljeni 1951<ref>Aleksis Dind, Jürgen Groll, Kloster St. Johann Müstair, Schnell und Steiner, Regensburg, 2008, str. 16/17, 24</ref>. Na zahodu gospodarskega poslopja stojita dva stolpa z vrati. Ta segajo v leto 1500 in imajo zunaj polkrožen, znotraj pa koničast obok. Južni stolp ima stensko sliko osla na rdečem ozadju, ki piha na dude plemenitaša. Tri figure predstavljajo ''Brezmadežno, sv. Benedikta in sv. Sholastike''. Rokokojskega dela avtor je Christian Greiner. Dvojna kapela sv. Urha in sv. Nikolaja ima opazen zgodnje baročno opremo in [[Sgraffito]] okras in črno pobarvane okenske okvire. V spodnji kapeli je kupolast kor s štukaturnim okrasom štirih angelov. Zahodno od dvojne kapele je trinadstropen stanovanjski stolp obdan z dvonadstropno dvoransko zgradbo. == Poslikave == [[File:St Johann - 18.jpg|thumb|300px|Večerja Heroda Antipasa s plesočo Salome]] Med obnovitvenimi deli v 20. stoletju, so odkrili nekaj romanskih fresk iz 1160-ih. Druge freske so datirane v čas vladanja Karla Velikega. UNESCO je to priznal kot »Največja seriji figurativnih fresk v Švici, naslikana okoli leta 800, skupaj z romanskimi freskami in štukaturami«. <ref name="UNESCO List">[http://whc.unesco.org/en/list/269 UNESCO List] accessed 28 April 2008</ref> Figure v freskah so uravnotežene, predstavljene v simetrični kompoziciji, kar po vsej cerkvi ustvarja občutek zgodbe in ritma. Umetnikova hitra uporaba barve in svetlobe sta sredstvo, ki opozarja na nekatere slike pred drugimi in kaže na zapletenost in sofisticirano spretnost izvajalca. Jasna je povezava med freskami tukaj v Müstairu in tistimi v lombardski cerkvi Santa Maria di Castelseprio, zato nekateri znanstveniki verjamejo, da so bili umetniki bodisi lokalci ali vsaj seznanjeni s tem delom. <ref>Marco Abate (editor), World heritage: Monumental Sites (Skira Editore, Italy 2003) p. 288</ref> Eden od glavnih razlogov za priljubljenost slik je bilo dejstvo, da ni bila potrebna pismenost. Zgodbe krščanstva in sporočila, ki so jih duhovniki želeli deliti, so postala lažje dostopna množicam. Samostan sv Janeza ima nekaj najpomembnejših svetopisemskih zgodb. Te zgodbe imajo večje posledice na sodobnega gledalca kot kažejo, saj veljajo kot najpomembnejši elementi krščanstva. Prvotna enoladijska cerkev s petimi apsidami ima več pomembnih zgodnje srednjeveških fresk iz okoli leta 800. Slike so organizirane v pet vrst, ki se raztezajo od južnega zidu čez zahodno steno na severno steno. Zgornja vrsta prikazuje prizore iz ''življenja kralja Davida'' iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V naslednjih treh vrstah so prizori iz ''mladosti, življenja in Kristusovega pasijona''. V spodnji vrsti so prizori ''križanja sv. Andreja''. Na zahodni steni so vrste povezane s sliko ''Poslednje sodbe''. <ref name="Kulturfuhrer">{{navedi knjigo|title=Kulturführer Schweiz|language=de|editor-first1=Niklaus |editor-last1=Flüeler |editor-first2=Lukas |editor-last2=Gloor |editor-first3=Isabelle |editor-last3=Rucki |publisher=Limmatdruck AG|location=Spreitenbach|year=1982|pages=254–5}}</ref> Slike so izvedene v omejenem številu barv, vključno z oker, rdečo in rjavo barvo in so pomoč v »razumevanju razvoja nekaterih krščanskih ikonografskih tem, kot je ''Poslednja sodba''«. Pomen ''Poslednje sodbe'' je bistven element moči cerkve nad svojim občestvom. Kar freska upodablja je konec sveta in sodba, ki bo doletela vse človeštvo. Tukaj so ljudje dobili oceno za svoje grehe. Čeprav bi bilo neumno pričakovati, da so vsi, ki so obiskovali cerkev razumeli, kaj je upodobljeno na stenah, lahko sklepamo o sporočilih, da je cerkev poskušala prikazati pomen priznanja in občutek samoocenjevanja ko gre za vprašanje morale. Veliko fresk je naslikanih preko starejših in le nekatere so obnovili. V apsidi in vzhodni steni so prebarvane v 12. stoletju z romanskimi freskami prikazovale različne svetopisemske teme, vključno ''večerjo Heroda Antipa'' (kjer njegova hči plešoč vodi k eksekuciji Janeza Krstnika), ''pametne in neumne device, apostole in sv. Štefana''. == Galerija == <gallery> File:Benediktinerkloster St. Johann.JPG|Benediktinski samostan sv. Janeza File:St Johann - 3.jpg| File:Muestair Kloster.jpg| File:Kloster Muestair.jpg| File:St Johann - 6.jpg|Samostanska cerkev File:St Johann - 7.jpg|Samostanska cerkev s stanovanjskim stolpom v ozadju File:Kreuzkapelle.JPG|Kapela sv. Križa File:MonasterosanGiovanniInterno.JPG|Triladijska cerkev File:St Johann - 8.jpg|Srednja apsida File:St Johann - 10.jpg|Kristus Pantokrator File:St Johann - 11.jpg|Apsida z ''večerjo Heroda Antipasa'' in kip Karla Velikega File:St Johann - 17.jpg|Južna apsida File:St Johann - 21.jpg|Karolinške freske na severni steni File:Meister von Müstair 001.jpg| Karolinške freske: Apostoli, detajl File:Meister von Müstair 002.jpg| Karolinške freske: ''Kristus zdravi gluhoneme'' File:Benediktinerkloster St. Johann Relief.JPG|Štuko relief na severni steni cerkve </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category |Monastery of Saint John in Müstair}} *[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D11610.php Müstair (Kloster)] *[http://www.muestair.ch/ Kloster Müstair] limited information in English {{Unescova svetovna dediščina v Švici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Kraji svetovne dediščine v Švici]] [[Kategorija:Samostani v Švici]] [[Kategorija:Muzeji v Švici]] [[Kategorija:Benediktinski samostani|Müstair]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Švici]] 8no1h2bzwi00tqo0u9p50yr163abt9l 0 437976 6709948 6416598 2026-07-11T23:10:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709948 wikitext text/x-wiki {{taxobox |name = Japonski dresnik |image = Reynoutria japonica MdE 2.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |ordo = [[Caryophyllales]] (klinčkovci) |familia = [[Polygonaceae]] (dresnovke) |genus = ''[[Fallopia]] (dresnik)'' |species = '''''F. japonica''''' |binomial = ''Fallopia japonica'' |binomial_authority = [[Martinus Houttuyn|(Houtt.)]] Ronse Decr. 1988 |synonyms_ref=<ref name=TPL>{{navedi splet |url=http://www.theplantlist.org/tpl1.1/record/kew-2428745 |title=The Plant List, ''Reynoutria japonica'' Houtt. |publisher=Royal Botanic Gardens Kew and Missouri Botanic Garden |accessdate=20. februarja 2017 |archive-date=2019-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190816135101/http://www.theplantlist.org/tpl1.1/record/kew-2428745 |url-status=dead }}</ref> |synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Sinonimi</small> |''Polygonum cuspidatum'' <small>Siebold & Zucc.</small> |''Reynoutria japonica'' <small>Houtt. 1777</small> |''Polygonum japonicum'' <small>(Houtt.) S.L.Welsh 2008, illegitimate homonym not Meisner 1856</small> |''Fallopia compacta'' <small>(Hook.f.) G.H.Loos & P.Keil</small> |''Fallopia japonica'' <small>(Houtt.) Ronse Decr.</small> |''Pleuropterus cuspidatus'' <small>(Siebold & Zucc.) H.Gross</small> |''Pleuropterus zuccarinii'' <small>(Small) Small</small> |''Polygonum compactum'' <small>Hook.f.</small> |''Polygonum hachidyoense'' <small>Makino</small> |''Polygonum reynoutria'' <small>Makino</small> |''Polygonum sieboldii'' <small>de Vriese ex L.H.Bailey 1901 not Meisner 1856</small> |''Polygonum zuccarinii'' <small>Small</small> |''Reynoutria compacta'' <small>(Hook.f.) Nakai</small> |''Reynoutria hachidyoensis'' <small>(Makino) Nakai</small> |''Reynoutria hachijoensis'' <small>Nakai ex Jotani</small> |''Reynoutria hastata'' <small>Nakai ex Ui</small> |''Reynoutria henryi'' <small>Nakai</small> |''Reynoutria uzenensis'' <small>(Honda) Honda</small> |''Tiniaria japonica'' <small>(Houtt.) Hedberg</small> |}}}} '''Japonski dresnik''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fallopia japonica''''') je invazivna trajnica, z grmičasto razrastjo, ki izvira iz Japonske. Sodi med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta, za katero v Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene.<ref name= "MOP">{{navedi splet|url=http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|title=JAPONSKI DRESNIK (FALLOPIA JAPONICA)|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|accessdate=7. septembra 2017|archive-date=2017-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170907123644/http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|url-status=dead}}</ref> ==Opis== Japonski dresnik je od dva do tri metre visok grm, ki zraste iz podzemnih delov vsako vegetacijsko sezono. Pozimi nadzemni deli odmrejo, podzemne korenike, ki so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, pa prezimijo. Zanj je značilno kolenčasto členjeno votlo steblo, ki spominja na steblo bambusa. Pri košenju iz korenik na različnih mestih poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo in niso votla.<ref>{{navedi splet |url=http://www.phlorum.com/services/japanese-knotweed/domestic-knotweed-removal/knotweed-identification/ |title=How To Identify Japanese Knotweed, Knotweed Identification Card & Pictures |newspaper=Phlorum.com |date= |author= |accessdate=26. junija 2017 |archive-date=2017-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728073021/http://www.phlorum.com/services/japanese-knotweed/domestic-knotweed-removal/knotweed-identification/ |url-status=dead }}</ref> Nad kolenci izraščajo celorobi, široko jajčasti [[List (rastlina)|listi]], ki so dolgi od 5 do 15, redkeje 20 cm in široki do 10 cm. Imajo prisekano dno in naglo zožen vrh ter so na steblo nameščeni premenjalno. Nad listi steblo obdajajo v cevasto tvorbo, škornjico, preoblikovani prilisti. [[Slika:Knotweed.jpg|thumb|right|250px|Steblo in listi]] Japonski dresnik v Sloveniji vzcveti konec julija in ima drobne belkaste do zelenkaste [[cvet|cvetove]], ki so združeni v pokončna latasta [[socvetje|socvetja]]. Cvetovi so enospolni, z zakrnelimi, vendar opaznimi zasnovami organov drugega spola. Cvetnih listov je pet, zunanji trije se s širokimi robovi stikajo in obdajajo razvijajoč [[plod]], trikotni orešek, ki je zrel črno obarvan.<ref name= "Zdrav" /> ==Širjenje po svetu== V Evropo so japonski dresnik iz Japonske zanesli Nizozemci leta 1823. Nato so ga kot okrasno rastlino začeli kultivirati v vrtovih in parkih. Prvi zapisi o japonskem dresniku v naravi se pojavijo leta 1892. Kasneje se je rastlina sadila za utrjevanje brežin in preprečevanje [[erozija|erozije]], pa tudi kot krmna in medonosna rastlina.<ref name= "Zdrav">{{navedi splet|url=http://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=861|title=Dresnik|publisher=Gozdarski inštitut Slovenije|accessdate=7. septembra 2017}}</ref> ===Razširjenost v Sloveniji=== V Sloveniji je pojav japonskega dresnika prvi omenil [[August von Hayek]], ki je pojav te rastline zabeležil ob Savinji pri Celju leta 1908. Leta 1937 se je rastlina pojavila v Ljubljani in ob Bohinjskem jezeru. V letih 1981 in 1982 je o širjenju japonskega dresnika po Sloveniji pisal botanik [[Vinko Strgar]]. Danes je japonski dresnik pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti ob rekah in potokih. Redkeje se pojavlja v submediteranskem in alpskem fitogeografskem območju.<ref name= "Zdrav" /> ==Uporabnost== Mlada stebla rastline so užitna in se v domovini rastline uporabljajo v človeški prehrani. Poganjki so kisli, njihov okus pa je podoben okusu [[rabarbara|rabarbare]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.newtritionink.de/ |title=Pilot project of Bionic Knotweed Control in Wiesbaden, Germany |publisher=Newtritionink.de |accessdate=2014-06-30 |archive-date=2014-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140821215044/http://www.newtritionink.de/ |url-status=dead }}</ref> Rastlina se uporablja tudi v tradicionalni kitajski ter japonski medicini za zdravljenje glivičnih obolenj, kožnih vnetij in pri kardiovaskularnih boleznih. Ena izmed aktivnih učinkovin rastline naj bi bila [[resveratrol]] in njegov glukozid [[piceid]].<ref name=Wenzel2005rev>{{cite journal | author = Wenzel E, Somoza V | title = Metabolism and bioavailability of trans-resveratrol | journal = Mol Nutr Food Res | volume = 49 | issue = 5 | pages = 472–81 | date = May 2005 | pmid = 15779070 | doi = 10.1002/mnfr.200500010 | last2 = Somoza }}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Dresnovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1777]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] {{normativna kontrola}} 4ooqh4htueojix5ve1zqercvbqjns4a 0 443589 6710094 6611144 2026-07-12T11:44:07Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6710094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Konrad II. Nemški | image = <!-- WD --> | image_size =200px | caption =Konrad II. v kroniki Ekkeharda iz Aure | succession = cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] | reign = 26. marec 1027<br> – 4. junij 1039 | coronation = 26. marec 1027<br>stara bazilika sv. Petra, [[Rim]] | predecessor = [[Henrik II. Sveti]] | successor = [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] | succession1 = [[rimsko-nemški kralj]] | reign1 = 8. september 1024<br> – 4. junij 1039 | coronation1 = 8. september 1024<br> [[Stolnica svetega Martina, Mainz]] | predecessor1 = [[Henrik II. Sveti]] | successor1 = [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] | succession2 = kralj Italije<br>(formalno kralj Lombardije) | reign2 = 31. marec 1026<br> – 4. junij 1039 | coronation2 = 31. marec 1026<br>[[Bazilika svetega Ambroža, Milano]] | predecessor2 = [[Henrik II. Sveti]] | successor2 = [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] | succession3 = kralj Burgundije<br>(formalno kralj Arlesa) | reign3 = 6. september 1032<br> – 4. junij 1039 | predecessor3 =Rudolf III. Burgundski | successor3 = [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] | house = [[Salijci]] | spouse = Gisela Švabska (1016–1039) | issue = [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]<br>Beatrix<br>Matilda Frankovska | father = Henrik, grof Speyerja | mother = Adelajda Alzaška | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | religion =[[katoličan]] }} '''Konrad II.''', poznan tudi kot '''Konrad Starejši''' ali '''Konrad Salijec''', cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[rimsko-nemški kralj]], italijanski in burgundski kralj, * ~ [[990]], [[Speyer]], † [[4. junij]] [[1039]], [[Utrecht]]. Po izumrtju dinastije [[Liudolfinci|Liudolfincev]] so nemški knezi za novega kralja izvolili Konrada II. iz rodu [[Salijci|Salijcev]] (1024), potomca hčerke [[Oton I. Veliki|Otona Velikega]]. Konrad II. je z obhodom kraljestva dosegel, da so ga priznali tudi tisti plemiči, ki so mu sprva nasprotovali. Na prvem pohodu v Italijo se je pustil izvoliti za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (1027) in uveljavil cesarsko avtoriteto v Italiji. Na vzhodu se je bojeval proti slovanskim sosedom in [[Ogrska|Ogrom]]. Drugič je odšel v Italijo (decembra 1036) v vlogi razsodnika v uporu proti samopašnemu [[Milano|milanskemu]] nadškofu Aribertu. Postavil se je na stran nižjega plemstva in izdal prvo cesarsko listino, ki obravnava [[Fevdalna posest|fevdalne]] odnose in je kasneje pripomogla k razvoju sloja [[ministerial]]ov. Iz južne Italije je izgnal nasilnega [[kapua]]nskega kneza Pandulfa IV. in legaliziral vladavino [[Normani#V južni Italiji|Normanov]] v [[Aversa|Aversi]]. Uveljavil je vladavino [[Salijci|Salijcev]] v kraljevini Burgundiji in v cesarstvu pripravil vse potrebno za nasledstvo svojega sina [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] ==Poreklo in poroka z Gizelo Švabsko== Konrad II. izhaja iz [[Salijci|salijske]] plemiške rodbine, ki je imela [[alod]]ijalne posesti na območju [[Worms]]a. Na državni nivo se je prvi povzpel Konradov ded Konrad Rdeči, ki je postal vojvoda [[Lotaringija|Lotaringije]] in se je poročil z Liutgardo, hčerko [[Vzhodnofrankovska država|vzhodnofrankovskega]] kralja in cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I. Velikega]]. Konradov sin [[Oton I. Koroški|Oton]] je zvesto služil trem cesarjem, naslednikom Otona Velikega, [[Oton II.|Otonu II.]], [[Oton III.|Otonu III.]] in [[Henrik II. Sveti|Henriku II.]], in postal [[Vojvodina Koroška|vojvoda Koroške]]. Ker pa je njegov prvi sin Henrik, oče našega Konrada, umrl pred očetom, je po Otonovi smrti (1004) vse očetove položaje (wormsko grofijo in vojvodino Koroško) podedoval drugi sin, Henrikov mlajši brat [[Konrad I. Koroški]], medtem ko je našemu Konradu pripadel le majhen del alodijalnih in fevdnih ozemelj rodbine. Zgledalo je, da so se Konradove možnosti za družbeni vzpon povečale, ko je njegov stric Konrad I. Koroški leta 1011 umrl in je naš Konrad prevzel skrb za njegovega mladoletnega sina Konrada (*~1003 - †1039), svojega mlajšega bratranca. Zgodovinarji so dva bratranca poimenovali s '''Konrad Starejši''' in '''Konrad Mlajši'''. Vendar je kralj Henrik II. vojvodino Koroško odvzel Salijcem in jo dal v fevd svojemu pristašu [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalberu Eppensteinskemu]]. Konrad Starejši se je leta 1016 poročil z že dvakrat ovdovelo, lepo in pametno Gizelo. Gizela je bila hči [[Herman II. Švabski|Hermana II. Švabskega]], ki se je leta 1002 neuspešno potegoval za mesto nemškega kralja. Prvič je bila poročena s saškim grofom Brunom iz Braunschweiga in po njegovi smrti z Babenberžanom Ernstom I. Ernst je leta 1012 postal vojvoda Švabski in leta 1015 umrl v nesreči pri lovu. Iz zakona sta izšla sinova Ernst II. in Herman IV. Kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je vojvodino Švabsko podelil Ernstu II. Konrad je kot njegov očim lahko upal na upravljanje vojvodine v času mladoletnosti pastorka. Toda Henrik II. ni bil naklonjen Salijcem in je po poroki Gizeli odvzel upravljanje vojvodine in ga zaupal bratu umrlega vojvode, Poppu, ki je leta 1016 postal [[trier]]ski nadškof. Slabi odnosi med cesarjem in Salijci so še stopnjevali. Konrada, Starejši in Mlajši, sta se povezala s kralju sovražnimi knezi. Skupaj so leta 1019 blizu [[Ulm]]a premagali vojvodo Adalbera Koroškega, zaradi česar je moral Konrad Starejši v pregnanstvo; še pred smrtjo Henrika II. pa je prišlo med njima do pobotanja. Kljub neuresničenim pričakovanjem glede švabske vojvodine pa je bila ženitev z Gizelo za Konrada koristna. Gizela je v njuno zvezo prinesla veliko osebnih posesti in odlične prednike. Gizelina mati Gerberga je bila hči burgundskega kralja Konrada Burgundskega in vnukinja zahodnofrankovskega karolinškega vladarja [[Ludvik IV. Francoski|Ludvika IV.]] Pa tudi Gizelin oče, Herman II., je bil neposrednem potomec [[Karolingi|Karolingov]]. Konrad in Gizela sta imela skupnega prednika v vzhodnofrankovskem kralju [[Henrik I. Nemški|Henriku I.]], Konrad v peti in Gizela v četrti generaciji. Zaradi bližine sorodstva je bil njun zakon po cerkvenih zakonih problematičen. V prvem letu zakona se jima je rodil sin [[Henrik III. Nemški|Henrik]], zadnji Gizelin otrok, kateremu je bilo namenjeno, da postane očetov naslednik. ==Izvolitev in kronanje za kralja== Julija 1024 je kot zadnji iz dinastije Liudolfincev brez naslednika umrl kralj in cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] Osem tednov so o njegovem nasledstvu potekala intenzivna pogajanja v ozkem krogu velikašev. Na zboru v Kambi (nekdanjem kraju na desnem bregu [[Ren]]a nasproti Oppenheima), kjer so se plemiči zbrali, da bi izvolili novega kralja, pa so izbirali samo še med dvema salijskima bratrancema, ki sta bila v sorodu z [[Otoni]] ([[Liudolfinci]]). Konrada Starejšega, ki je veljal za hrabrega in poštenega, je podpiral najmočnejši med cerkvenimi prelati, [[Mainz|majnški]] nadškof Aribo, ki je srečanje tudi vodil, in poleg njega številni škofje in bavarski vojvoda [[Henrik V. Bavarski|Henrik V.]], medtem ko so Konrada Mlajšega podpirali predvsem cerkveni in posvetni veljaki iz [[Lotaringija|Lotaringije]]. [[Sasi]] so stali ob strani. Odločilno je bilo srečanje obeh kandidatov na štiri oči, po katerem je Konrad Mlajši izjavil, da bo podprl bratranca, na ve se za kako ceno. Potem ko so Lotaringijci pod vodstvom [[köln]]skega nadškofa Pilgrima prizorišče volitev zapustili, je bil Konrad Starejši soglasno izvoljen za novega kralja. Henrikova vdova Kunigunda mu je izročila državne simbole. Na dan Marijinega rojstva (8. septembra) je novi nemški kralj Konrad II. v [[Mainz]]u sprejemal poklone plemstva; nadškof Aribo ga je kronal za [[Rimsko-nemški kralj|kralja]]. Ni znano, zakaj nadškof Aribo, najmočnejši podpornik novega kralja, ni hotel kronati njegove žene Gizele; verjetno zaradi za cerkev nedopustne bližine sorodstva. Novi vladar se je takoj izkazal za spretnega politika. Aribo je za podporo pri volitvah nagradil z imenovanjem za italijanskega kanclerja (kot majnški nadškof je bil nemški kancler avtomatično) in je za kronanje žene zaprosil kölnskega nadškofa Pilgrima, ki se je med tem odvrnil od Lotaringijcev in je nalogo toliko raje sprejel, da se je lahko odkupil za začetno nasprotovanje. Odtlej se je pravica kronanja nemških kraljev za stalno preselila v [[Köln]]. ==Obhod kraljestva in utrditev oblasti== V skladu s takratnim načinom vladanja se je Konrad II. po kronanju odpravil na obhod kraljestva (''iter regis per regna''), na katerem si je skušal zagotoviti splošno priznanje izvolitve in zgladiti nekatera nasprotja in odpore. Zagotovil je, da bodo načela vladanja ostala nespremenjena in da bo spoštoval pravice in položaje, ki jih je delil njegov predhodnik. Dvorne pisarne je dodelil dvema svojima podpornikoma pri izvolitvi, škofoma Brunu Augsburškemu (bratu cesarja Henrika II.) in Wernerju Strasbourškemu. Z Gizelinega kronanja v Kölnu je vladarski par odšel v [[Aachen]], kjer se je novi kralj po tradiciji v [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinski kapeli]] usedel na prestol [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Toda Lotaringijcev mu na zboru v Aachnu ni uspelo pridobiti. Vladarski par je pot nadaljeval preko [[Liège|Lièga]] in [[Nijmegen|Nijmegna]] v [[Vreden]], kjer sta ga prisrčno sprejeli hčerki cesarja [[Oton II.|Otona II.]], opatinji Adelajda I. iz Quedlinburga in Zofija iz Gandersheima. To je verjetno omehčalo dotedanjo zadržanost saškega plemstva, ki je kraljevemu paru v [[Minden|Mindnu]] pripravilo slavnostno božično praznovanje, na katerem so bili prisotni številni pomembni škofje<ref>Dokazano so bili prisotni: majnški nadškof Aribo, kölnski nadškof Pilgrim, magdeburški nadškof Hunfried, hamburško-bremenski nadškof Unvan, augsburški škof Bruno, verdenski škof Wigger in domačin, mindenski škof Sigibert.</ref> in plemiči pod vodstvom saškega vojvoda Bernharda II. Konrad jim je obljubil, da bo spoštoval staro saško pravo, oni pa so ga priznali za kralja. Konrad in Bernhard sta dogovor spoštovala; Konrad II. je bil edini vladar v 11. stoletju, proti kateremu ni bil zabeležen noben upor saškega plemstva. Po dveh mesecih je par nadaljeval pot preko [[Paderborn]]a, opatije [[Corvey]], [[Hildesheim]]a, [[Goslar]]ja v [[Magdeburg]]. Marca 1025 je zapustil Saško in potoval preko [[Fulda|Fulde]] na [[Švabska|Švabsko]]. V [[Augsburg]]u je 18. aprila praznoval veliko noč. Tam je izbruhnil spor z bratrancem Konradom Mlajšim, verjetno zaradi neizpolnjenih obljub, ki mu jih je starejši bratranec dal pred volitvami v Kambi. Konrad svojemu mlajšemu bratrancu tudi tokrat ni ustregel. Ta je svoje nezadovoljstvo gojil naprej in s somišljeniki pletel zaroto proti kralju. Kralj pa je nadaljeval pot v [[Regensburg]], kjer je v začetku maja 1025 sklical dvorni zbor. Preko [[Bamberg]]a, [[Würzburg]]a in Triburja je prišel v [[Konstanca, Nemčija|Konstanco]], kjer je 6. junija praznoval binkošti. Sem so se mu prišli poklonit nekateri italijanski prelati in plemiči, najpomembnejši med njimi milanski nadškof Aribert.<ref>Wolfram, str. 77-78, 205.</ref> Položaj v Italiji je bil negotov. Skupina italijanskih plemičev je ponudila [[Langobardi|langobardsko]] krono francoskemu kralju [[Robert II. Francoski|Robertu II.]], za njegovega sina Huga. Ko je Robert ponudbo odklonil, so se obrnili na vojvodo Viljema Akvitanskega. Položaj so mu ponudili pod pogojem, da jim prizna pravico, da sami postavljajo langobardske škofe. Ker je bilo pogoj za krščansko usmerjenega kneza nesprejemljiv, je tudi ta možnost odpadla. V Konstanci so se oglasili tudi poslanci iz [[Pavia|Pavie]], ki je bila v preteklosti sedež kraljeve oblasti v Italiji. Ob novici o smrti cesarja Henrika II. so prebivalci Pavie do tal porušili cesarsko palačo, ki je bila tam še iz časa [[Teodorik Veliki|Teodorika Velikega]]. Konradu so se skušali za to opravičiti, češ da niso naredili nikomur škode, ko pa je bil cesar mrtev. Konrad opravičila ni sprejel, ni pa se želel podrobneje ukvarjati s tem vprašanjem. Pavia je ostala v opoziciji, kralj pa je nadaljeval svojo pot preko [[Zürich]]a v [[Basel]], kjer je 23. junija sklical dvorni zbor. Postavil je svojega škofa in s tem takoj pokazal, da namerava uveljavljati pravice svojega predhodnika<ref>Henrik II. je leta 1007 od kralja Rudolfa III. dobil Basel v fevd.</ref>. V Baslu je končal obhod kraljestva, ki je trajal deset mesecev. Med tem sta tudi vojvodi Spodnje iz Zgornje Lotaringije, Gozelo in Friderik II., sprevidela, da brez francoske pomoči (ki je nista dobila) v uporu proti Konradu ne bosta uspela, in sta se mu za božič 1025 v Aachnu poklonila kot zadnja. ==Prvi pohod v Italijo== Potem ko je sina Henrika imenoval za svojega naslednika in ga skupaj z regentstvom prepustil v varstvo augsburškemu škofu Brunu, je Konrad II. februarja 1026 odrinil iz Augsburga proti jugu. Spremljala ga je vojska več tisoč konjenikov v oklepih in, med drugimi veljaki, [[Mainz|majnški]] in kölnski nadškof (Aribo in Pilgrim). Pavie niso mogli zavzeti; v pokrajini so pustili le nekaj vojakov, ki so delali tam škodo in ovirali trgovanje. Nadškof Aribert je 23. marca 1026 Konrada v Milanu kronal z lombardsko krono. V severni Italiji se je Konrad mudil z urejanjem zadev skoraj celo leto, dokler se opozicija ni nehala upirati. Po smrti kraljevega zaupnika, [[Vercelli]]vercelskega]] škofa Leona, je vodenje kralju prijazne stranke prevzel [[Milano|milanski]] nadškof Aribert. Konrad je pot nadaljeval proti [[Rim]]u. [[Papež Janez XIX.]] je 26. marca 1027 v Rimu kronal Konrada in Gizelo za cesarja in cesarico [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kronanje je bilo eno najbolj svečanih v srednjem veku. Prisotni so bili kralj Velikega severnega kraljestva <ref>združevalo je Anglijo, Dansko, Norveško in del Švedske.</ref> [[Knut Veliki]], burgundski kralj Rudolf III., opat Clunyja [[Sveti Odilo|Odilo]], najmanj 70 prelatov, med njimi nadškofi Mainza, Kölna, Trierja, Magdeburga, Salzburga, Milana in Ravene. S svojim varuhom je prišel tudi kraljevi sin Henrik. Udeležba kralja Rudolfa je pomenila zbližanje z Burgundijo. Konrad je delil privilegije italijanskim samostanom in škofijam. Ne da bi se poglabljal v rimske razmere, je v aprilu na kratko obiskal še južno Italijo. Tam so se mu poklonili knezi [[Kapua|Capue]], [[Benevento (pokrajina)|Beneventa]] in [[Salerno (pokrajina)|Salerna]]. Nato se je v naglici vrnil v Nemčijo, kjer so se uprli nemški knezi. Mimogrede je dal v Regensburgu (24. junija 1027) bavarskim plemičem izvoliti svojega, še ne desetletnega sina, za vojvodo [[Vojvodina Bavarska|Bavarske]], katere vojvoda, [[Henrik V. Bavarski|Henrik V.]], je v času Konradove odsotnosti umrl. Ob tem je spregledal mnoge, ki so imeli do položaja več pravice. ==Vstaja Ernsta II. Švabskega== Že med Konradovim obhodom kraljestva je njegov pastorek Ernst II. Švabski skupaj s Konradom Mlajšim pletel zaroto proti kralju. Po materini intervenciji mu je očim odpustil in Ernst ga je spremljal v Italijo. Med cesarjevo odsotnostjo sta se Konrad Mlajši in grof Altdorfa<ref>danes Weingarten.</ref> Welf II. odkrito uprla. Welf se je spopadel z regentom Brunom Augsburškim. Cesar je poslal Ernsta iz Italija na Švabsko, da bi vzpostavil deželni mir in ga v naprej nagradil u opatijo [[Kempten im Allgau|Kempten]]. (Prvič po karolinškem času se je zgodilo, da je posvetni knez dobil v fevd državni samostan.) Toda Ernst se je ponovno priključil upornikom. Vdrl je v [[Alzacija|Alzacijo]] in začel zasedati tamkajšnje gradove. Kralj je po povratku iz Italije (v drugi polovici julija 1027) pozval zarotnike na dvorni zbor v [[Ulm]]u. Ernst se je odzval v upanju, da ga bodo zvesti [[vazal]]i podprli. Toda ti so na zboru izjavili, da so mu sicer zvesti, a ne, kadar se bori proti kralju. Nazadnje so se vsi uporniki podredili kralju, tudi Welf II. Jeseni 1027 se je kralju podredil tudi Konrad Mlajši. Kralj je Ernstu odvzel vojvodino Švabsko in Konradu Mlajšemu [[Vojvodina Koroška|vojvodino Koroško]]. Ernsta je dal zapreti v grad Giebichenstein (v mestu [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]]) in tudi Konrad je dobil zaporno kazen. Za veliko noč 1028 so knezi v Aachnu izvolili enajstletnega Henrika za novega nemškega kralja; sledilo je kronanje, postal je kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] Cesar je odpustil Ernstu njegove grehe in mu vrnil vojvodino Švabsko. A ni trajalo dolgo, ko so ponovno izbruhnili spopadi med cesarjem in Ernstovimi najzvestejšimi vazali pod vodstvom Wernerja iz Kyburga. Ko je cesar od Ernsta zahteval, da kot švabski vojvoda upornike izžene, ta ni hotel prelomiti prisege zvestobe, ki so si jo uporniki obljubili. Konrad II. ga je zaradi veleizdaje prepustil knežjemu sodišču, ki ga je odstavilo. Škofi so Ernsta in njegove sodelavce izobčili. Celo mati se ni več zavzemala zanj. Zaman si je skušal Ernst pridobiti za zaveznika cesarjevega nasprotnika v Burgundiji Oda, grofa [[Blois]]a. 17. avgusta 1030 sta Ernst in Werner umrla v spopadu z zasledovalci. Vojvodino Švabsko je dobil Ernstov petnajstletni brat Herman IV. ==Dogodki na vzhodu== ====Poljska==== Poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je v času cesarjev Otona III. in Henrika II. zelo povečal svojo vojvodino, ki ni bila vključena v Sveto rimsko cesarstvo. Henriku II. je tudi uspel iztrgati obe [[Lužica|Lužici]]. Po smrti Henrika II. je izkoristil trenutno nemoč novega vladarja in se okronal za poljskega kralja, a je že naslednje leto (junija 1025) umrl. Za kralja se je dal kronati tudi njegov naslednik [[Mješko II.]]; leta 1028 je pustošil po Saški. Konrad II. je naslednje leto vdrl v Lužico in češki princ Bretislav s češko vojsko iz [[Moravska|Moravske]] na Poljsko, a se protinapad zaradi težko prehodnega ozemlja ni posrečil. Spomladi 1030 je Mješko ponovno prestopil mejo in opustošil ozemlje med [[Laba|Labo]] in [[Sala|Salo]]. Šele septembra se je z manjšo saško enoto Konradu posrečilo Mješka premagati. Z mirom, ki je sledil, je uspel dobiti nazaj obe Lužici. Med tem pa se je Mješkov starejši polbrat Bezprym s pomočjo kijevskega velikega kneza [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] polastil oblasti, vendar so ga že po enem letu (spomladi 1032) ubili. Mješko II. se je vrnil na Poljsko, kar je cesarja vznemirilo, tako da je ponovno pripravil vojaški pohod na Poljsko, ki pa ga je prekinil, ko je zvedel, da vojska Otona, grofa Boisa, zaseda Burgundijo. Pa tudi Mješko je želel spor zgladiti. Na dvornem zboru v [[Merseburg]]u (julija 1033) ga je Konrad priznal za vladarja Poljske, a ne kot kralja. Po Mješkovi smrti leta (1034) je Poljska zašla v anarhijo. Mješkov sin [[Kazimir I. Poljski|Kazimir]] se je zatekel k svojemu stricu, kölnskemu nadškofu Hermanu II. ====Češka==== Konradu II. se je zdelo, da češki vojvoda Oldřich ni dovolj lojalen. Zato je koncem leta 1033 (ali začetkom 1034) poslal sina Henrika z vojsko nad [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], da jo je pokori. Po Oldřichovi smrti (1035) je njegov sin Bretislav sprejel cesarjevo nadoblast in dobil vojvodino v [[fevd]]; ves čas je bil cesarju lojalen. ====Ogrska==== Verjetno so obmejni spopadi na ogrsko-bavarski meji pripravili Konrada II. do tega, da je poleti 1030 poslal sina Henrika z vojsko proti kraljestvu [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] Težave na poti in lakota so prisilili Henrika, da se je začel vračati. Ogri so ga premagali blizu [[Dunaj]]a. Trinajstleni Henrik je pod vplivom svojega vzgojitelja, [[Freisinška škofija|freisinškega škofa]] Egilberta, brez predhodnega posvetovanja z očetom sklenil mir (bil je bavarski vojvoda in nemški kralj), v katerem je Ogrom prepustil pas ozemlja med [[Fischa|Fischo]] in [[Leitha|Leitho]]. (kasneje je kot cesar ozemlje dobil nazaj). ==Pridobitev Burgundskega kraljestva== Burgundski kralj Rudolf III., ki ni imel otrok, je že leta 1006 obljubil kraljestvo sinu svoje sestre Gizele, cesarju Henriku II.; obljubo je obnovil leta 1016 in ponovno 1018. A Henrik je umrl pred stricem. Konrad II. je kot njegov naslednik na položaju trdil, da kraljestvo pripada njemu, čeprav po običajih dedovanja za to ni imel pravice. Najbližji Rudolfov sorodnik je bil njegov nečak Odo II., grof [[Blois]]a. Že avgusta 1027 sta se s posredovanjem Konradove žene Gizele, Rudolfove nečakinje, v bližini Basla srečala Rudolf III. in Konrad II. Domenjeno je bilo, da »kraljestvo Burgundija preide na kralja-cesarja pod enakimi pogoji (''eodem pacto'') kot na njegovega predhodnika cesarja Henrika.«<ref>Wipo, c 21.</ref>. Toda takoj po Rudolfovi smrti (septembra 1032) je Odo z vojsko zasedel velik del zahodnega dela Burgundije. Konrad, ki se je tedaj bojeval na Poljskem, je takoj z vojsko odhitel proti Burgundiji. V drugi polovici januarja 1033 je prodrl preko Basla in [[Solothurn]]a v [[Payerne]], kjer se je 2. februarja pustil okronati za burgundskega kralja. Ni pa uspel zavzeti Neuenburga/Neuchâtela in Murtna/Morata. Zaradi izredno hude zime se je moral umakniti v [[Zürich]]. Tudi tu ga del meščanov ni priznaval. Vendar sta dva nadaljnja vojaška pohoda poleti 1033 in 1034 pripeljala do odločitve. Osvojitev Burgundije je bila z demonstrativnim aktom potrjena 1. avgusta 1034 v katedrali v [[Ženeva|Ženevi]]. Konradova pravica je veljala tudi za njegovega sina Henrika III. Vendar [[Salijci]] omejene oblasti Rudolfincev nad Burgundijo niso dograjevali. Zadovoljili so se s povečanjem vplivnega območja cesarstva in s tem zvečanjem svojega cesarskega dostojanstva. Obvladovali pa so odslej tudi zahodne alpske prelaze, kar bi lahko povečalo zanesljivost oblasti v Italiji.<ref>Erkens, str. 170.</ref> Ko je vojvoda Zgornje Lotaringije Friderik leta 1032 umrl brez naslednika, je Konrad II. podelil oblast nad vojvodino [[Spodnja Lorena|spodnjelotarinškemu]] vojvodi Gozelu. ==Spor z Adalberom in vrnitev vojvodine Koroške Konradu Mlajšemu== Še leta 1027 je koroški vojvoda iz rodbine Eppensteinov [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] (domnevno Konradov svak) na frankfurtski sinodi nosil meč Konrada II., kar je bil znak posebnega zaupanja. Po letu 1028 pa ga ne najdemo več v Konradovem spremstvu. Na Koroškem je začel voditi samostojno politiko in skušal v vojni in mirovni politiki proti Ogrom delovati po svoje. Na dvornem zboru v [[Bamberg]]u (18. maja 1035) mu je Konrad II. to očital in od prisotnih knezov zahteval, da ga obsodijo na odvzem [[Vojvodina Koroška|vojvodine Koroške]] in mejne grofije [[Verona|Verone]]. Knezi so oklevali in zahtevali prisotnost kralja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] Toda tudi ta se je branil izpolniti cesarjevo zahtevo zaradi prisege, ki jo je pred tem brez očetove vednosti dal Adalberu. Konradovo opominjanje, prošnje in grožnje niso zalegle. Šele ko je padel pred sinom na kolena, se je Henrik uklonil. Samoponižanje cesarja naj bi pomenilo, da je postavil korist vladavine pred osebno čast. Henrik je tedaj razkril vsebino prisege: na prigovarjanje freisinškega škofa Egilberta je Adalberu obljubil, da ne bo v nobenih okoliščinah dovolil, da se mu odvzame posest. A cesar se na to ni oziral. Adalbero je bil skupaj s svojimi sinovi obsojen na izgon. Na dvornem zboru v [[Augsburg]]u (februar 1036) je koroško vojvodino dobil [[Konrad II. Koroški|Konrad Mlajši]]. Po njegovi smrti, leta 1039, je tudi vojvodino Koroško prevzel kralj Henrik. ==Konradov drugi pohod v Italijo== Leta 1035 je velik del severne Italije razburkal obsežen upor nižjih [[vazal]]ov (''valvazorjev'') proti milanskemu škofu Aribertu in z njim povezanim prelatom in plemičem. Verjetno sta kar obe sprti strani klicali cesarja, da kot vrhovni razsodnik poseže v spor. To je bil glavni razlog, da se je Konrad II. decembra 1036 ponovno podal na pot v Italijo. Na državnem zboru v Pavii so nasprotniki (iz vrst nižjega plemstva in nadškofu nasprotnih škofov in plemičev) Aribertu očitali številne pravne nepravilnosti pri pridobivanju posesti, dobrin in pravnih naslovov. Presenetljivo<ref>ker je bilo v nasprotju z [[Otoni|otonsko]] politiko v Italiji, ki se je opirala na najvišje prelate</ref> se je Kondrad II. postavil na stran nižjih vazalov in dal nadškofa Ariberta zaradi veleizdaje obsoditi in zapreti. Brez sinodalne obsodbe ga je odstavil in za novega nadškofa imenoval člana dvorne kapele. Istočasno je izdal ukaz, da mora neupravičeno pridobljene dobrine vrniti. Aribertu se je posrečilo pobegniti iz zapora. Zatekel se je v [[Milano]], kjer so prebivalci navdušeno stopili na njegovo stran. Milančani so se tedaj prvič uprli cesarju. Tudi predstojniki škofij [[Vercelli]], [[Cremona]] in [[Piacenza]] so Ariberta podprli. Konrad je dal te škofe zapreti in jih kot veleizdajalce brez sodne odločitve (''sine iudico'') poslal v izgnanstvo. Od sina Henrika je zahteval, da pripelje s severa nove čete. Medtem se je podal v [[Ravena|Raveno]], kjer je praznoval veliko noč. V Raveni je izdal privilegije za ravensko opatijo in nek beneški samostan. 7. maja 1037 je cesarska vojska pri Piacenzi prekoračila [[Pad]] in napredovala proti Milanu. Zaupajoč svoji številčni premoči so se Milančani spustili v odprt boj zunaj mesta. A spopad ni prinesel odločitve. Konrad je začel mesto oblegati. Med obleganjem je 28. maja 1037 izdal zakon o fevdih (''Constitutio de feudis''), s katerim je vsem vazalom in posebno ''valvazorjem'' zagotovil dednost in nedotakljivost njihovih [[fevd]]ov. Zakon je postal slaven, ker je bil prva cesarska listina, ki je obravnavala fevdno-pravna vprašanja. Skušal je omejiti samovoljno ravnanje velikih cerkvenih in posvetnih fevdnih gospodov, ki so razpolagali z državnim imetjem. Z njo je cesar želel od upornega nadškofa odvrniti čim več vazalov. Cesarjevo ostro postopanje ni bilo v skladu s tedanjimi pogledi na cerkvenopravne zadeve in mnogi sodobniki so dejanje obsojali. To je želel za svoje osebne interese izkoristiti Odo II., grof Bloisa. Vdrl je v Lotaringijo. Aribert mu je po odposlancih poslal čast langobardskega kralja. Vendar je Odo 15. novembra 1037 blizu [[Bar-le-Duc|Bara]] izgubil bitko proti lotarinškemu vojvodi Gozelu in v bitki padel. Čeprav Milana ni mogel zavzeti, se je cesar spomladi 1038 odpravil proti jugu Italije. V Spellu pri Folignu je s papežem [[Papež Benedikt IX.|Benediktom IX.]] praznoval veliko noč in dosegel, da je ta legaliziral Aribertovo izobčenje. Za binkošti je bil v [[Kapua|Capui]]. Tamkajšnji knez Pandulf IV. je s silo širil svojo oblast, pri čemer so najbolj trpele kneževine [[Neapelj]], [[Gaeta]] in [[Benevento (pokrajina)|Benevento]], še zlasti pa menihi [[Monte Cassino|Montecassina]]. Zato je cesar na državnem zboru v Capui Pandulfu IV. odvzel kneževino in ga izgnal; Pandulf se je zatekel v [[Konstantinopel]]. Kneževino Capuo je cesar dodelil lojalnemu [[Salerno (pokrajina)|salernskemu]] knezu Waimarju IV., ki je svojo oblast lahko razširil tudi na [[Amalfi]] in Gaeto. Na Waimarjev predlog je normanski vodja Rainulf II. lahko obdržal grofijo [[Aversa]]. S tem je bilo [[Normani#V južni Italiji|normansko gospostvo]] prvič priznano s strani cesarstva. Iz Capue je cesar konec maja 1038 vodil svoje spremstvo in vojsko ob jadranski obali domov. Julija jih je doletela epidemija, katere žrtev so bili poleg številnih knezov tudi cesarjeva snaha, kraljica Gunhilda (Henrikova žena), in cesarjev pastorek, vojvoda Herman IV. Švabski. Konrad je na hitro zapustil Italijo. Trpel je za [[Putika|putiko]].<ref> Steindorff.</ref> ==Zadnje leto== Konrad II. je na izpraznjeno mesto švabskega vojvode imenoval svojega sina Henrika. Septembra 1038 je na slavnostnem državnem zboru v burgundskem Solothurnu tudi vladanje nad Burgundijo izročil sinu Henriku. Nato je sklical nemške prelate in plemiče še v Strasbourgu in Goslarju, kjer je praznoval božič. Napad putike ga je v Nijmegnu ohromil za nekaj mesecev. Na binkošti je prispel v škofovsko mesto [[Utrecht]], kjer je 4. junija nenadno in nepričakovano umrl v krogu družine in okoliških škofov. V slavnostnem prevozu s postanki so ga po rekah prepeljali domov in 3. julija 1039 pokopali v kripti [[Stolnica v Speyerju|speyerske stolnice]]. ==Zaključek== Konrad II. se je pri svojem vladanju, tako kot njegovi predhodniki, v veliki meri opiral na cerkev. Čeprav je kdaj pa kdaj posegel v cerkveno posest, je vendarle vzdrževal dobre odnose z reformatorji cerkve v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], velikodušno je podpiral težnje nadškofov Riharda iz Saint Vannea, Poppa iz [[Stavelot]]a in drugih po prenovi samostanov. Njegova šibkejša izobrazba ga ni ovirala, da ne bi načeloval [[sinoda]]m. Ustanovil je samostan Limburg (pri [[Bad Dürkheim]]u) in začel graditi družinsko grobno cerkev v [[Speyer]]ju. Na področju posvetnega prava ga je proslavil njegov zakon o [[fevd]]ih, in zdi se, da je bil prvi med nemškimi vladarji, ki je podprl nesvobodni sloj nižjih plemičev, iz katerega se je kasneje razvil sloj [[ministerial]]ov. S tem si je pridobil simpatije širokih krogov. Zavaroval je nasledstvo [[Salijci|Salijcev]] na kraljevskem in cesarskem položaju. Že pred svojim prvim odhodom v Italijo je imenoval sina Henrika za svojega naslednika. Leta 1028 ga je dal izvoliti za nemškega kralja. Poskrbel je, da je postal vojvoda na Bavarskem (1027) in Švabskem (1038) ter mu zgotovil vladanje v Burgundiji (1038). Leta 1035 mu je pripravil poroko z Gunhildo, hčerko [[Knut Veliki|Knuta Velikega]], kralja Velikega severnega kraljestva.<ref>Appelt.</ref> Med svojim petnajstletnim vladanjem je Konrad II. ohranil in razširil [[Otoni|otonsko]] cesarstvo. Po njegovi smrti je sin [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] brez težav prevzel vse očetove položaje. ==Družina== Konrad II. se je leta 1016 poročil z Gizelo (989/990-1043), hčerko švabskega vojvode [[Herman II. Švabski|Hermana II.]] Imela sta tri otroke: *[[Henrik III. Nemški|Henrik]] (1017-1056), nemški kralj in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar]] *Beatrix (1020- ~1036) *Matilda (*1027), zaročena s francoskim kraljem Henrikom I. ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== *Appelt, Heinrich:[https://www.deutsche-biographie.de/gnd118565079.html#ndbcontent ''Konrad II./Salier'']. Neue Deutsche Biographie 12 (1979), str. 492-495. *Steindorff: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd118565079.html#adbcontent ''Konrad II./Salier'']. Allgemeine Deutsche Biographie 16 (1882), str. 543-554. * {{navedi knjigo |author=Wolfram, Herwig |year=2000 |title=Konrad II. 990–1039: Kaiser dreier Reiche |publisher=Beck, München |isbn=9783406460548 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Erkens, Franz-Reiner |year=1998 |title=Konrad II. (um 990–1039). Herrschaft und Reich des ersten Salierkaisers |publisher=Pustet, Regensburg |isbn=9783791716046 |cobiss= |pages=}} *Wipo: ''Taten Kaiser Konrads II.'', v: Werner Trillmich, Rudolf Buchner (Hrsg.): ''Quellen des 9. und 11. Jahrhunderts zur Geschichte der Hamburgischen Kirche und des Reiches'' (FSGA 11), Darmstadt 1961, str. 505–613. {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konrad II. Nemški}} [[Kategorija:Salijci]] [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] apu9az8uqc2sckn6oyj6baskiuxowui 0 445889 6710064 6654052 2026-07-12T10:53:54Z Ljuba24b 92351 dp 6710064 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|image=Mitja Saje potret, 2018.tif}} '''Mitja Saje''', [[Slovenci|slovenski]] [[sinolog]], * [[16. avgust]] [[1947]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== [[Slika:A trip to Colca Canyon Chile 2018.jpg|sličica|Mitja Saje, kanjon Colca, Peru 2018]] Mitja Saje večinoma živi in dela v Ljubljani. Med študijem na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], v času nekdanje [[Neuvrščene države|neuvrščene]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je prepotoval dobršen del sveta: [[Evropa|Evropo]], [[ZDA]], [[Severna Afrika|Severno Afriko]], skupaj z [[Andrej Bekeš|Andrejem Bekešem]] preko [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]] in [[Indija|Indije]] na [[Japonska|Japonsko]] in nato še [[Vzhodna Afrika|Vzhodno Afriko]] in [[ZSSR]]. Vzporedno z [[Ekonomija|ekonomijo]] je študiral tudi [[Geografija|geografijo]] in [[Sociologija|sociologijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kar je končal z [[Diploma|diplomo]] prve stopnje. Po diplomi druge stopnje iz ekonomije leta 1972 je sodeloval s [[Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju|Centrom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju]] (CPSDVR) ter se zaposlil v [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršnem svetu skupščine RS]] kot svetovalec za gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije. V tem času se je začel samostojno učiti [[Kitajščina|kitajščino]]. Leta 1976 je odšel na študij na [[Kitajska|Kitajsko]]. Po polletnem tečaju kitajskega jezika v [[Peking|Pekingu]] je študij nadaljeval na Nanjinški univerzi ([[:en:Nanjing University]]), kjer je [[Magister|magistriral]] iz [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine]]. Po vrnitvi v Ljubljano je začel voditi [[lektorat]] kitajskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tu je leta 1994 [[Doktorat|doktoriral]] iz [[Kitajska ekonomija|kitajske ekonomije]] v času [[Ming|dinastije Ming]]. Poročen je s slikarko [[Wang Huiqin]]. Skupaj s soprogo sta zaslužna za živahno kulturno izmenjavo med Kitajsko in Slovenijo. ==Akademska kariera== Večino svojega raziskovanja posveča kitajski ekonomiji, politiki, zgodovini in jeziku. Od leta 1995 je profesor na [[Katedra za sinologijo|Katedri za sinologijo]] na Oddelku za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji oddelka in ga tudi vodil v letih 2003-07.<ref>{{navedi splet | title=Podrobna predstavitev oddelka | url=http://as.ff.uni-lj.si/node/1 | date=januar 2017 | accessdate=13. junij 2018 | archive-date=2018-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180613210604/http://as.ff.uni-lj.si/node/1 | url-status=dead }}</ref> Leta 2015 se je upokojil, vendar še vedno predava. Leta 2016 je dobil naziv [[emeritus|zaslužnega profesorja]] za pomemben prispevek k razvoju sinologije in azijskih študij v Sloveniji.<ref>{{navedi splet | title=Podelitev nazivov zaslužna profesorica / zaslužni profesor Univerze v Ljubljani | url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016120813503059/ | date=8. december 2016 | accessdate=13. junij 2018 | archive-date=2018-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180613184452/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016120813503059/ | url-status=dead }}</ref> Od leta 2007 predava kitajsko zgodovino tudi na [[Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu]]. Je član [[Evropske zveze za Kitajske študije]] (EACS). Leta 2006 je bil glavni organizator in gostitelji XVI. konference EACS v Ljubljani. Bil je ustanovni član revije ''[[Kulture istoka]],'' ustanovljene leta 1984 v [[Beograd]]u in član uredniškega odbora do leta 1990. Med letoma 2008–2009 je sodeloval v projektu medkulturnega sodelovanja med [[EU]] in Kitajsko [[Ferdinand_Avguštin_Hallerstein|''Hallerstein'']]. V okviru tega projekta je imel predavanja na [[Simpozij|simpozijih]] o Hallersteinu v Sloveniji, [[Avstrija|Avstriji]], [[Češka|Češki]], na [[Portugalska|Portugalskem]] in v Pekingu na Kitajskem. Ob koncu projekta je uredil [[Monografska publikacija|monografski]] [[zbornik]] o Hallersteinu v [[Angleščina|angleščini]], ki je bil nato preveden tudi v kitajščino. Po [[Svetovna finančna kriza|svetovni finančni krizi]] 2009 se posveča predvsem proučevanju vključevanja Kitajske v svetovno gospodarstvo in ekonomskih problemov globaliziranega sveta. ==Knjige== * ''Vse se je začelo v Afriki'', Miš 2025 (avtobiografija) * ''Zgodovina Kitajske'', Ljubljana: Slovenska matica 2015, ISBN 978-961-213-255-2, *''Tuje dinastije in trdnost kitajske tradicije - Zgodovina kitajske: Dinastiji Yuan in Ming'', 2. razširjena izdaja, Znanstvena založba Filozofske fakultete Ljubljana 2014, ISBN 978-961-237-667-3 *''Hallerstein –Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court?'', založba [[Kibla]], [[Maribor]] 2009 ISBN 9789616304269 {{COBISS|ID=64741121}}, *prevod zbornika v kitajščini z naslovom ''Siluowenniya zai Zhongguo de wenhua shizhe - Liu Songling'' (Slovenski kulturni poslanec na Kitajskem - Liu Songling), založba Daxiang, Zhengzhou 2014, ISBN 978-7-5347-7369-3 * ''Veličina tradicionalne Kitajske - Zgodovina Kitajske od dinastije Qin do Song'', Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2009 ISBN/EAN: 78961237300, *dopolnjeni ponatis 2017, ISBN 978-961-237-926-1 * ''Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti - Zgodovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovitve ljudske republike'', Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2004 ISBN 961-237-104-0, *2. razširjena izdaja 2018, ISBN 978-961-06-0007-7 {{COBISS|ID=216481024}}, * ''Starodavna Kitajska - Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin'', Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002, ISBN 961-237-018-4, {{COBISS|ID=119205632}}, *ponatis 2010, ISBN 978-961-237-018-3, * ''Tuji osvajalci in trdnost tradicionalne ureditve - Zgodovina Kitajske: Obdobje Yuan in Ming'' , Filozofska fakulteta, Ljubljana 1997, ISBN 86-7207-099-2, {{COBISS|ID=70806272}}, * ''Obdobje Qing - zgodovina Kitajske - Od tradicionalne do moderne dobe'', Študentska organizacija Univerze, Ljubljana 1994, ISBN 86-7347-058-7, {{COBISS|ID=46116096}}, * ''Kitajsko-slovenski slovar'', Filozofska fakulteta, Ljubljana 1990, OCLC 441628898, {{COBISS|ID=21892096}}. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * http://as.ff.uni-lj.si/en/about-department/about-department {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180226211832/http://as.ff.uni-lj.si/en/about-department/about-department |date=2018-02-26 }} * http://www.ff.uni-lj.si/an/aboutFaculty/employee {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180226211810/http://www.ff.uni-lj.si/an/aboutFaculty/employee |date=2018-02-26 }} * http://sinologija.ffzg.unizg.hr/?page_id=66 * http://chinesestudies.eu/ * http://www.mladina.si/173805/mitja-saje-zgodovina-kitajske/ * http://www.delo.si/nedelo/zgradila-sta-most-drug-do-drugega-odtlej-jih-tudi-med-drzavama.html * "Vstop v novo leto poln vraževerij". RTV Slovenija (in Slovenian). 8 February 2008. Retrieved 31 May 2011. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Saje, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski sinologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi]] g5pf2pgyclaak8s2bhrzrywnqdsz8y7 0 450116 6709766 6504405 2026-07-11T15:30:40Z JozefD 5744 /* Pomembne osebnosti */ 6709766 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA_Tschernembl_col.png|mini|thumb|Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih]] Rodbina '''Črnomaljskih''' (tudi ''Črnomeljskih'', nem: ''Tschernembl'' je bila belokranjska oziroma [[Kranjska|Kranjskem]], kranjska viteška in [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v [[baron]]e, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen. Tam je bil poslednji moški potomec povzdignjen v grofa. Po moški liniji je rodbina izumrla sredi 17. stoletja. == Zgodovina == [[Slika:COA Tschernembl bw.jpg|mini|thumb|Grb baronov Črnomaljskih]] [[Slika:Valvasor_-_Črnomelj.jpg|mini|thumb|Upodobitev gradu Črnomelj po Valvazorju (1679)]] Kranjska viteška in plemiška rodbina Črnomaljskih je ena najstarejših na naših tleh. Prvi zapis o rodbini izhaja iz leta 1165, ko je omenjena udeležba viteza “Črnomaljskega” ( Zernomel) skupaj z Janezom Apfaltrerjem na viteških igrah v Švici, skupaj s koroškim vojvodo Henrikom. Udeležba na turnirjih je bila tisti čas povezana s statusom, saj je vsak udeleženec moral biti plemič, ki je izkazoval najmanj štiri generacije plemiških prednikov. Tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] obstoj rodbine locira že v zgodnje [[11. stoletje]]. Kljub tej zgodnji hipotetični letnici iz strani [[baron]]a Valvasorja se rodbina pogosteje začne omenjati v pisnih virih šele dobrih sto let kasneje. Predstavnik rodu je ponovno omenjen v listini iz leta 1263 kot “Fridericus de Zernomel”, torej se več ne omenjajo kot plemiči, ampak kot militi ali vitezi in družinsko povezani s kranjskimi vitezi Ravbarji, kar je razvidno tudi iz njihovega grba. Družinski dokumenti iz arhiva gospostva gradu Schwertberg še niso docela raziskani in vsebujejo pisma od leta 1354 - 1630. Po vsej verjetnosti so Črnomaljski izšli iz [[Spanheimi|Spanheimskih]] vrst najprej kot ministeriali in gradiščani, nato kot [[plemič]]i in [[vazal]]i. Po izumrtju Spanheimov posest Črnomlja prevzame cesar [[Rudolf I. Habsburški]], ki posest že leta 1277 pogojno predal [[Goriški grofje|Albertu II. Goriškemu]]. Ali so Goriški stari rod ministerialov zamenjali z novim, ki se kot “Heinricus de Zernomel” omenja leta 1300. Ali je to res nov rod izvirajoč od Otona s Kasperga na Krasu, ki je vzpostavil novo upravno središče v Metliki t.i. Neumarkt, ali pa gre pri Črnomaljskih za stare potomce rodu, ki so pač morali menjati gospodarja, iz redkih virov ni potrjeno. Dejstvo je, da so v naših krajih bivali vsaj 300 let in sredi 15. stoletja dobili dedni naslov in funkcijo točaja Kranjske dežele, ki so ga nosili tudi ko so pretežno bivali v Gornji Avstriji. Bili so najprej vazali koroških vojvod in kasneje kranjskega deželnega kneza tj. [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Rod Črnomaljskih (takrat še vitezov) je sredi 15. stoletja pridobil velik vpliv in pomen na [[Kranjska|Kranjskem]] in Štajerskem z opravljanjem upravnih služb za Habsburžane. Upravljali so črnomeljsko gospostvo od leta 1461 pa tudi istoimenski trg oz. mesto. Martin Črnomaljski je bil v letih 1431-1437 vicedom Kranjske, Jurij je bil vicedom Kranjske leta 1444, leta 1450 pa deželni glavar Kranjske. Leta 1464 je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] Jurija in Gašparja Črnomaljska povzdignil v plemiški stan. Leta 1479 je bil [[Jurij pl. Črnomaljski|Juriju Črnomaljskemu]] podeljen dedni naslov najvišjega točaja Dežele Kranjske in Slovenske marke, ki so ga nasledniki nosili še sto let kasneje. Jurij je imel nekaj časa tudi položaj kapitana Trsta in deželnega glavarja Štajerske. Leta 1535 se je Krištof, glava družine Črnomaljskih, poročil z Margareto Ostrovrško (Schärfenberg), ki mu je kot dedinja priženila gospostvi [[Schwertberg]] in [[Grad Windegg|Windegg]] v Gornji Avstriji. Krištof se je preselil na posest svoje žene in pridobil deželansktvo Gornje Avstrije. Njegov naslednik sin Ivan pl. Črnomaljski je leta 1564 prodal svoje posesti na Kranjskem Nikolaju VIII. [[Frankopani|Frankopanu]] Tržačkemu in se preselil v Gornjo Avstrijo. V rodu gornjeavstrijskih Črnomaljskih je zelo pomembno vlogo odigral baron [[Jurij Erazem Črnomaljski]] (*1567†1626) (Georg Erasmus von Tschernembl), ki je bil pomemben protestantski teolog in vodja gornjeavstrijskega protestantskega plemstva v pogajanjih s Habsburgi za versko svobodo leta 1609. Po zmagi katoliške stranke je družina morala zapustiti Habsburške dežele in je izgubila svoje posesti v Gornji Avstriji, ki so jih potomci ponovno pridobili po ponovnem prevzemu katoliške vere. == Pomembne osebnosti == Črnomaljski so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni (baroni) Črnomaljski so bili: * [[Jurij pl. Črnomaljski]] († 1480), Vicedom Kranjske, namestnik deželnega glavarja Kranjske (1449-1451), cesarski svetnik in glavar v Postojni in na Krasu (1463), kapetan Trsta (1469-1476) in deželni glavar [[Štajerska]] (1479-1480), vrhovni točaj Kranjske (od 1463) * Gašper († 1487), najemnik in upravitelj na [[Grad Smlednik|gradu Smlednik]], kapetan Trsta (1463-1468) * Ivan († 1595), upravnik [[Nadvojvodina Avstrije ob Ennu|Nadvojvodina Avstrije ob Ennu]] * Ivan Krištof, gospod iz ''Windecka'' in ''Schwerdtberga'', [[Dedni točaj]] na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Slovenska marka|Slovenska marka]], [[Mundschenk]] nadvojvode Matije Habsburškega * Ivan Jurij, gospod iz ''Windecka'' in ''Schwerdtberga'' (1577-1622), od 1. junija 1605 nadglavar v regiji Machland * [[Jurij Erazem baron Črnomaljski]] (*1567†1626), protestantski plemiški vodja in vodja gornjeavstijskih stanov == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]]. Posedovali so: *grad [[Grad Črnomelj|Črnomelj]] (13. stoletje do 1564), *grad [[Grad Hmeljnik|Hmeljnik]] (po 1441 do 1564), *grad [[Grad Erkenštajn|Erkenštajn]] (1428 - 1430), *grad [[Grad Stara Soteska|Stara Soteska]] (1326 - 1444), Rodbina je imela po preselitvi na [[Gornja Avstrija|Gornjo Avstrijo]] predvsem naslednja posesti: *grad [[Grad Windegg|Windeck]] (1557 - 1626), *grad [[Grad Schwerdtberg|Schwerdtberg]] (1563 - 1626), *grad [[Grad Pragstein|Pragstein]] (1603 - 1612), *grad [[Grad Arbesbach|Arbesbach]] (1601 - 1604), == Viri == * Dušan Kos: "Med gradom in mestom", Ljubljana, ZRC SAZU, 1994, str.15. * Johann Georg Adam von Hoheneck: ''Die Löbliche Herren Herren Stände ... Deß Ertz-Herzogthumb Oesterreich ob der Ennß...'' 3. Teil, Passau 1747, S. 752ff. * Werner Wilhelm Schnabel: ''Die Handschriften der Stadtbibliothek Nürnberg: Die Stammbücher des 16. und...'' Nürnberg. * Hans Sturmberger: ''Georg Erasmus Tschernembl. Religion, Libertät und Widerstand. Ein Beitrag zur Geschichte der Gegenreformation und des Landes ob der Enns'', Graz: H. Böhlau, 1953. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] c3msfqivfbgli5hxpdjpb1vvw15si91 0 461397 6709792 6709427 2026-07-11T16:10:52Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6709792 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 57 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 29 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.- etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|58 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|30 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''78 dni''' | '''3 dni''' | '''50 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.323 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fsehil217wgpp7vn7eleg4i3xsm8hil 6709794 6709792 2026-07-11T16:11:52Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6709794 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 57 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 29 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.- etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|58 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|30 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''78 dni''' | '''3 dni''' | '''50 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.420 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 8m6z1pgmvw03kea83619w5ovvma4kkk 828 463121 6709758 5952498 2026-07-11T15:22:47Z Pinky sl 2932 newChild{title="Modul:Hatnote inline" 6709758 Scribunto text/plain -------------------------------------------------------------------------------- -- Module:Hatnote-inline -- -- -- -- This module produces hatnote-style links, and links to related articles, -- -- but inside a <span>, instead of the <div> used by Module:Hatnote. It -- -- implements the {{hatnote-inline}} meta-template. -- -------------------------------------------------------------------------------- local mHatnote = require('Modul:Hatnote') local mArguments = require('Modul:Arguments') local yesno = require('Modul:Yesno') local p = {} function p.hatnoteInline (frame) local args = mArguments.getArgs(frame) local hatnote = mHatnote.hatnote(frame:newChild{title="Modul:Hatnote inline", args = args}) if args.inline == nil or yesno(args.inline, true) then local subs = { ['<div'] = '<span', ['</div>$'] = '</span>' } for k, v in pairs(subs) do hatnote = string.gsub(hatnote, k, v, 1) end end return hatnote end p.hatnote = p.hatnoteInline --alias return p rwfignf8iv4t3b0hdjtpjgh3hcth3bi 6709759 6709758 2026-07-11T15:23:29Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6709758|6709758]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6709759 Scribunto text/plain -------------------------------------------------------------------------------- -- Module:Hatnote-inline -- -- -- -- This module produces hatnote-style links, and links to related articles, -- -- but inside a <span>, instead of the <div> used by Module:Hatnote. It -- -- implements the {{hatnote-inline}} meta-template. -- -------------------------------------------------------------------------------- local mHatnote = require('Modul:Hatnote') local mArguments = require('Modul:Arguments') local yesno = require('Modul:Yesno') local p = {} function p.hatnoteInline (frame) local args = mArguments.getArgs(frame) local hatnote = mHatnote.hatnote(frame) if args.inline == nil or yesno(args.inline, true) then local subs = { ['<div'] = '<span', ['</div>$'] = '</span>' } for k, v in pairs(subs) do hatnote = string.gsub(hatnote, k, v, 1) end end return hatnote end p.hatnote = p.hatnoteInline --alias return p 3lot2gqs8chs56r7prflreqw1itxn0p 10 463126 6709757 5952488 2026-07-11T15:20:52Z Pinky sl 2932 +{{{pw|}}} 6709757 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Crossreference/styles.css" />{{Hatnote inline |1={{{1|{{{text|{{{content|<noinclude>vzorčna vsebina</noinclude>}}}}}}}}} |extraclasses=crossreference {{{class|{{{extraclasses|}}}}}} |selfref={{#if:{{{selfref|{{{printworthy|{{{unprintworthy|{{{pw|}}}}}}}}}}}}||yes}} |inline={{{inline|true}}} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> 9laq93r8tws04t4egvph5xh8qctygcv 3 463981 6709818 6709304 2026-07-11T17:03:37Z Yerpo 8417 /* Slike */ odg 6709818 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}Prosim pa, da v gesla ne dodajaš podvojenih notranjih povezav. Vsaka np naj bo v geslu le enkrat, ne vsakič, ko se pojem pojavi. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:13, 25. julij 2019 (CEST) == Konflikt interesov == Glede na uporabniško ime sklepam, da si Teodor Goznikar, in si tako pri urejanju gesla o Zmagu Jelinčiču v [[Wikipedija:Konflikt interesov|konfliktu interesov]]. Prosim, preberi navodila na povezavi in jih upoštevaj. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:46, 1. avgust 2019 (CEST) == [[Klemen Jelinčič Boeta]] == Prosim če navedeš kakšen vir o njegovem rojstnem datumu, ti podatki spadajo med občutljivejše (glej [[WP:BŽO]]). Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 2. april 2023 (CEST) ==Izraba AI orodij== [[File:Information.svg|25px|alt=Information icon]] Pozdravljen-a, sem [[Uporabnik:A09|A09]]. Urejanje, ki si ga pred kratkim izvršil/a to [[:Združenje policistov Slovenije]] izpade, kot da ga je zgeneriral [[veliki jezikovni model]] (npr. AI-pogovorna orodja ali podobne tehnologije). Besedila, ki jih generirajo tovrstne aplikacije so [[WP:AI|neprimerna za enciklopedijo]], njihovi rezultati pa morajo biti natančno preverjeni. Tvoje urejanje je morda bilo razveljavljeno. Če hočeš nadaljevati s testiranjem, prosim stori to v svojemu [[Uporabnik:GoznikarT/peskovnik|peskovnik]]u. Če meniš, da je bila storjena napaka ali pa imaš kakršnakoli vprašanja, mi lahko pustiš sporočilo na [[Uporabniški pogovor:A09|moji pogovorni strani]]. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o uporabi velikih jezikovnih modelov|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-ai1 -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:59, 28. junij 2026 (CEST) :Spoštovani, :moram priznati, da sem malo uzaljen, ker ste me oznacili za UI. ;) :Besedilo za stran Zdruzenje policistov Slovenije sem ustvaril sam. Besedilo sem crpal predsvem iz preambule statuta zdruzenja, ki sem ga spisal sam, leta 2008, ko se UI ni delovala v javnosti. ;) :In pisanje taksni besedil zame ni neka posebnost, zato ne razumem kako ste lahko prepoznali besedilo kot bi ga generiral jezikovni model? Morda imamo nekateri v svojem besednem zakladu vec kot 600 besed. ;) :Priznavam, da sem besedilo dal slovnicno pregledati oz. pregledati ali so pravilno postavljena locila. Prav tako dam ustvariti WIKI kode, ki se jih ne bom sel nikoli uciti na pamet. Prav tako navajanja virov, ki jih sicer imam zbrane, ampak je potrebno potem s kodo povezati do vira. Menim da bi bil to cisti nesmisel ter potrata casa. :Ergo, besedila, ki jih objavljam, pisem sam. :Vse dobro. :Teodor Goznikar [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] ([[Uporabniški pogovor:GoznikarT|pogovor]]) 16:40, 28. junij 2026 (CEST) == Slike == Portret Tomaža Kranjca sem brisal, ker je bil snet z [https://www.facebook.com/KrajncTomaz/photos/122109513411219079/ njegovega profila na Facebooku] in dvomim, da je bil res lastno delo kot je pisalo, zato je šlo verjetno za kršitev avtorskih pravic. Dela tretjih avtorjev se lahko nalagajo le s pravilnimi podatki o avtorstvu in ostalem in z njihovim pisnim soglasjem po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:15, 10. julij 2026 (CEST) :Vaš način komunikacije je popolnoma nesprejemljiv. :Brez kakršnegakoli preverjanja, brez vprašanja in brez kakršnekoli osnove me obtožujete kršenja avtorskih pravic na podlagi vaše osebne domneve ("verjetno"). To ni delo urednika, to je neprofesionalno in žaljivo ravnanje. :Jaz sem avtor te fotografije. Osebno sem jo posnel na kongresu SNS na Otočcu leta 2019. To ni "verjetno", to je dejstvo. :Da je ista fotografija objavljena tudi na Facebook strani, katere administrator sem, nikakor ne pomeni, da fotografija ni moje avtorsko delo. Vaša logika je absurdna in škodljiva. Avtor ostajam jaz, ne glede na to, kje še objavim svojo lastno fotografijo. :Vaše obtoževanje na pamet, da je šlo "verjetno" za kršenje avtorskih pravic, je v tem primeru nedopustno. Še huje pa je, da v istem sporočilu celo zatrjujete, da gre za delo tretjega avtorja, kar je preprosto neresnično. :Zahtevam takojšnjo obnovitev fotografije in javni popravek vaših napačnih in obrekljivih trditev. :Lep pozdrav, :Teodor GOZNIKAR [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] ([[Uporabniški pogovor:GoznikarT|pogovor]]) 17:25, 10. julij 2026 (CEST) ::Tu ni profesionalcev, smo samo prostovoljci. Sliko sem brisal na podlagi dosedanjih izkušenj s podobnimi primeri; glede na to, da sem se očitno motil, se opravičujem in sem obnovil sliko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:03, 11. julij 2026 (CEST) i52s9qeoswt1kglombzw00x1bbdva96 0 466220 6709796 6429430 2026-07-11T16:12:53Z Ljuba24b 92351 /* Galerija */ np 6709796 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Gustave Courbet | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | caption = Gustave Courbet v 1860-ih<small><br />(portretna fotografija, Nadar)</small> | birth_name = Jean Désiré Gustave Courbet | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = [[Francoz]] | field = [[slikarstvo]], [[kiparstvo]] | training = | movement = [[Realizem (umetnost)|Realizem]] | works = ''[[Pogreb v Ornansu]]'' (1849–50)<br/>''[[Slikarjev atelje]]'' (1855)<br/>''[[Izvor sveta]]'' (1866) | patrons = Alfred Bruyas | awards = Zlata medalja zmagovalca, 1848 [[Pariški salon]]<br/> 1870 nominiran za red legije časti (zavrnjen) }} '''Jean Désiré Gustave Courbet''' (francoko [ɡystav kuʁbɛ]; 10. junij 1819 - 31. december 1877) <ref>{{cite EB1911 |wstitle=Courbet, Gustave |volume=7 |first=Henri |last=Frantz |pages=318–319}}</ref> je bil francoski [[slikar]], ki je vodil [[umetniško gibanje]] [[realizem (umetniško gibanje)|realizma]] v francoskem slikarstvu 19. stoletja. Zavezan slikanju le tistega, kar je lahko videl, je zavrnil akademsko konvencijo in [[romantika|romantiko]] prejšnje generacije likovnih umetnikov. Njegova neodvisnost je bila primer, ki je bil pomemben poznejšim umetnikom, kot so [[impresionizem|impresionisti]] in [[kubizem|kubisti]]. Courbet zavzema pomembno mesto v francoskem slikarstvu 19. stoletja kot inovator in kot umetnik, ki je bil pripravljen s svojim delom dati pogumne družbene izjave. Courbetove slike v poznih 1840-ih in začetku 1850-ih so mu prinesle prvo priznanje. Izzval je s prikazom neidealiziranih kmetov in delavcev, pogosto v velikem obsegu, tradicionalno rezerviranem za slike verskih ali zgodovinskih tem. Courbetove naslednje slike so bile večinoma manj izrazitega političnega značaja: [[Krajinsko slikarstvo|krajine]], morske krajine, lovski prizori, [[Akt (upodobitev)|akti]] in [[tihožitje|tihožitja]]. Courbet, aktiven [[Socializem|socialist]], je bil dejaven v političnem razvoju Francije. Zaradi sodelovanja v [[Pariška komuna|Pariški komuni]] je bil leta 1871 šest mesecev zaprt, od leta 1873 do smrti pa je živel v izgnanstvu v Švici. {{citatni blok| Star sem petdeset let in vedno sem živel v svobodi; naj končam svoje življenje svoboden; ko bom mrtev, naj se reče o meni: »Ni pripadal nobeni šoli, nobeni cerkvi, nobeni ustanovi, nobeni akademiji, najmanj pa nobenemu režimu, razen režimu svobode«.<ref name=letters>Courbet, Gustave: ''Letters of Gustave Courbet'', 1992, University of Chicago Press, Translated by Petra Ten-Doesschate Chu, {{ISBN|0-226-11653-0}}. ([https://books.google.com/books?id=14Pl_7sSPfAC&pg=RA1-PA379&ots=KDczzUyZC6&dq=%22i+am+fifty+years+old+and+i+have+always+lived+in+freedom%22&sig=EzXXx7iU4BEIjb4Nk-JvOK_u3t8 Google Books])</ref>}} == Življenjepis == [[File:Gustave Courbet - Self-Portrait (Man with Leather Belt) - WGA05486.jpg|thumb|left|''Avtoportret (Mož z usnjenim pasom)'', 1845–1877]] Gustave Courbet se je rodil leta 1819 Régisu in Sylvie Oudot Courbet v [[Ornans]]u (departma [[Doubs (departma)|Doubs]]). Ker so bili uspešna kmečka družina, so v gospodinjstvu prevladovali proti monarhični občutki. (Njegov dedek se je boril v [[francoska revolucija|francoski revoluciji]].) Courbetove sestre, Zoé, Zélie in Juliette, so bile njegovi prvi modeli za risanje in slikanje. Po selitvi v Pariz se je pogosto vračal domov v Ornans, da bi lovil, ribaril in iskal navdih.<ref name="Smithsonian200804">{{cite magazine|first=Avis|last=Berman|url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/larger-than-life.html|title=Larger than Life|magazine=Smithsonian Magazine|date=April 2008|access-date=2019-09-18|archive-date=2009-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090702142241/http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/larger-than-life.html|url-status=dead}}</ref> Courbet je odšel v Pariz leta 1839 in delal v studiu Steuben in Hesse. Kot neodvisen duh ga je kmalu zapustil in raje razvil svoj slog, ko je preučeval slike španskih, flamskih in francoskih mojstrov v Louvru in slikal kopije njihovih del. [[File:Courbet Autoportrait.jpg|thumbnail|''L'homme à la pipe'' (''Avtoportret, Mož s pipo''), 1848–49, Musée Fabre, Montpellier]] Njegovi prvi deli sta bili ''Odaliska'', ki jo je navdihnilo pisanje [[Victor Hugo|Victorja Hugoja]] in ''Lélia'', ki ponazarja [[Georga Sand]], vendar je kmalu opustil literarne vplive in je namesto tega svoje slike temeljil na opazovani resničnosti. Med njegovimi slikami zgodnjih 1840-ih je več [[avtoportret]]ov, romantični v zasnovi, v katerih se je umetnik upodobil v različnih vlogah. Sem spadajo ''Avtoportret s črnim psom'' (približno 1842–44, sprejet za razstavo na Pariškem salonu 1844), gledališki ''Avtoportret'', ki je znan tudi kot ''Obupani človek'' (c. 1843–45), ''Ljubimca na podeželju'' (1844, Musée des Beaux-Arts, Lyon), ''Kipar'' (1845), ''Ranjenec'' (1844–54, Musée d'Orsay, Pariz), ''Čelist, avtoportret'' (1847, Nationalmuseum, Stockholm, prikazan leta 1848 na Salonu) in ''Človek s pipo'' (1848–49, Musée Fabre, Montpellier). Potovanja na Nizozemsko in v Belgijo v letih 1846–47 so okrepila Courbetovo prepričanje, da bi morali slikarji upodabljati življenje okoli sebe, kot so to počeli [[Rembrandt]], [[Frans Hals|Hals]] in drugi nizozemski mojstri. Do leta 1848 je pridobil podpornike med mlajšimi kritiki, neoromantiki in realisti, zlasti Champfleury. Courbet je svoj prvi uspeh na Salonu dosegel leta 1849 s svojo sliko ''Po večerji v Ornansu''. Delo, ki spominja na [[Jean-Baptiste-Siméon Chardin|Chardina]] in [[Le Nain]]e, je Courbetu prislužilo zlato medaljo in ga je kupila država.<ref>{{harvnb|Masanès|2006|pp=31–32}}</ref> Zlata medalja je pomenila, da njegova dela ne bodo več potrebovala odobritve žirije za razstavo na Salonu - izvzetje je Courbet užival do leta 1857 (ko se je spremenilo pravilo). V letih 1849–50 je Courbet naslikal ''Srobilca kamenja'' (uničena v zavezniškem bombardiranju Dresdna leta 1945), ki ga je Proudhon občudoval kot ikono kmečkega življenja; imenovali so jo »prvo njegovo veliko delo«.<ref name="Masanès31">{{harvnb|Masanès|2006|p=31}}</ref> Sliko je navdihnil prizor, ki ga je Courbet doživel na cesti. Pozneje je Champfleuryju in pisatelju Francisu Weyju razložil: »Ni pogosto, da se kdo sreča s tako popolnim izrazom revščine in tako sem takrat in tam dobil idejo za sliko. Rekel sem jima, naj prideta v moj atelje naslednje dopoldne«. == Realizem == [[File:Gustave Courbet - La vague - Google Art Project.jpg|thumb|''Valovi (La Vague)'', 1869, olje na platno, 66 x 90 cm, Musée des beaux-arts de Lyon]] Courbetova dela niso pripadala niti prevladujočim [[romantika|romantičnim]] niti [[Neoklasicizem|neoklasicističnim]] šolam. [[Zgodovinsko slikarstvo]], ki ga je Pariški salon cenil kot slikarjev najvišji klic, ga ni zanimalo, saj je menil, da »umetniki enega stoletja [v glavnem] niso sposobni reproducirati vidika preteklega ali prihodnjega stoletja ...« <ref name="Faunce7">{{harvnb|Faunce|Nochlin|1988|p=7}}</ref> Namesto tega je trdil, da je edini možen vir žive umetnosti umetnikova lastna izkušnja. On in [[Jean-François Millet]] najdeta navdih, ki bo upodobil življenje kmetov in delavcev. Courbet je naslikal figurativne kompozicije, krajine, morske krajine in tihožitja. S tem ko je v svojem delu reševal družbena vprašanja in slikal teme, ki so veljale za vulgarne, na primer podeželsko meščanstvo, kmete in delovne pogoje revnih, je tvegal sporno mnenje kritikov. Njegovo delo je skupaj z delom [[Honoré Daumier|Honoréja Daumierja]] in Jean-Françoisa Milleta postalo znano kot [[Realizem (umetniško gibanje)|realizem]]. Za Courbeta realizem ni obravnaval popolnosti linije in oblike, temveč je povzročil spontano in grobo ravnanje z barvo, kar nakazuje umetnikovo neposredno opazovanje, ko je upodabljal nepravilnosti v naravi. Upodobil je grobost v življenju in s tem izzival sodobne akademske ideje o umetnosti. === ''Pogreb v Ornansu'' === {{glavni| Pogreb v Ornansu}} [[File:Gustave Courbet - A Burial at Ornans - Google Art Project 2.jpg|thumb|left|upright=1.5|Gustave Courbet, ''[[Pogreb v Ornansu]]'', 1849–50, olje na platnu, 314 x 663 cm, [[Musée d'Orsay]], Pariz. Razstavljena na Pariškem salonu 1850–1851 je ustvarila "burno reakcijo" in Courbetu prinesla takojšnjo slavo.<ref>{{navedi splet|website=pbs.org|url=https://www.pbs.org/wgbh/cultureshock/flashpoints/visualarts/courbet_a.html|title=Gustave Courbet's A Burial at Ornans}}</ref>]] Na Salonu 1850–1851 se je znašel kot zmagovalec z ''Drobilca kamenja'', ''Kmetje iz Flageya na povratku iz trga'' in ''Pogreb v Ornansu''. Pogreb, eno najpomembnejših Courbetovih del, prikazuje pogreb njegovega starega strica, ki se ga je udeležil septembra 1848. Ljudje, ki so se udeležili pogreba, so bili modeli za sliko. Prej so bili modeli uporabljeni kot akterji v zgodovinskih pripovedih, v ''Pogrebu'' pa je Courbet dejal, da je »naslikal same ljudi, ki so bili prisotni na pokopu, vse meščane«. Rezultat je realna predstavitev le-teh in življenja v Ornansu. Obsežna slika - meri 3,0 x 6,7 metra - je pritegnila tako pohvale kot ostre odzive kritikov in javnosti, deloma zato, ker je razburjala konvencija z upodobitvijo prozaičnega obredja v merilu, ki je bilo do tedaj rezervirano za verske ali kraljevske vsebine. Po besedah umetnostne zgodovinarke Sarah Faunce: »V Parizu je bil ''Pogreb'' ocenjen kot delo, ki se je vrinilo v veliko tradicijo zgodovinskega slikanja, kot domišljavost v umazanih škornjih, ki je strmoglavila gosposko zabavo in glede na to tradicijo je bilo seveda videti, da to hoče«.<ref name="Faunce4">{{harvnb|Faunce|Nochlin|1988|p=4}}</ref> Na sliki manjka sentimentalne retorike, ki je bila pričakovana v žanrskem delu: Courbetovi žalovalci ne kažejo gledaliških potez žalosti, njihovi obrazi so bili videti bolj karikirani kot oplemeniteni. Kritiki so Courbetu očitali namerno zasledovanje grdote. Sčasoma se je javnost bolj zanimala za nov realistični pristop in razkošna, dekadentna fantazija romantizma je izgubila na popularnosti. Umetnik je dobro razumel pomen slike. Courbet je o tem dejal: »Pogreb pri Ornansu je bil v resnici pokop romantike«. Courbet je postal zvezdnik, o njem so govorili kot o geniju, 'strašen socialist' in 'divjak'. Aktivno je spodbujal, da ga je javnost dojemala kot neobdelanega kmeta, njegova ambicija, drzne izjave do novinarjev in vztrajanje pri upodabljanju lastnega življenja v svoji umetnosti pa so mu dali sloves nebrzdane nečimrnosti. Courbet je svoje ideje realizma v umetnosti povezal s političnim anarhizmom in si, ko je pridobil občinstvo, promoviral demokratične in socialistične ideje s pisanjem politično motiviranih esejev in disertacij. Njegov znan izgled je bil predmet pogoste karikature v priljubljenem francoskem tisku. [20] Leta 1850 je Courbet prijatelju pisal: {{citatni blok|... v naši tako zelo civilizirani družbi je potrebno, da živim divjaka. Ne morem biti svoboden niti vladajoč. Ljudje imajo moje simpatije, nagovarjati se moram neposredno nanje.<ref name=artchive>Courbet, Gustave: [http://www.artchive.com/artchive/C/courbet.html artchive.com] citing Perl, Jed: ''Gallery Going: Four Seasons in the Art World'', 1991, Harcourt, {{ISBN|978-0-15-134260-0}}.</ref>}} V 1850-ih je Courbet slikal številna figurativna dela, pri čemer je za objekte uporabljali običajne ljudi in prijatelje, kot na slikah ''Vapke dame'' (1852), ''Rokoborca'' (1853), ''[[Kopalke (Courbet)|Kopalke]]'' (1853), ''Speča predica'' (1853) in ''Sejalki žita'' (1854). === ''Slikarjev atelje'' === {{glavni|Slikarjev atelje}} [[File:Courbet LAtelier du peintre.jpg|thumb|left|upright=1.25|''[[Slikarjev atelje]]'' (L'Atelier du peintre):podnaslov ''Realna alegorija sedmih let mojega umetniškega in moralnega življenja'', 1855, 359 cm × 598 cm (141 in × 235 palcev), olje na platnu, Musée d'Orsay, Pariz]] Leta 1855 je Courbet na ''Exposition Universelle'' predložil štirinajst slik. Tri so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja prostora, med njimi ''Pogreb pri Ornansu'' in njegovo drugo monumentalno platno ''Slikarjev atelje''. Ker Courbet noče zavrnitve, je stvari vzel v svoje roke. V svoji galeriji z naslovom ''Paviljon realizma'' (''Pavillon du Réalisme''), ki je bila začasna zgradba in jo je postavil na sosednjih vratih uradnega Salona, je predstavil štirideset svojih slik, vključno s ''Slikarjevim ateljejem''.<ref name="Masanès52">{{harvnb|Masanès|2006|p=52}}</ref> Delo je alegorija Courbetovega življenja kot slikarja, ki je videti kot junaški podvig, v katerem je on obkrožen s prijatelji in občudovalci na desni ter izzivalci in nasprotniki na levi. Prijatelji na desni so umetnostni kritiki Champfleury in Charles Baudelaire ter zbiratelj umetnosti Alfred Bruyas. Na levi strani so figure (duhovnik, prostitutka, kopač grobov, trgovec in drugi), ki predstavljajo tisto, kar je Courbet v pismu Champfleuryju opisal kot »drugi svet trivialnega življenja, ljudje, beda, revščina, bogastvo, izkoriščani in izkoriščevalci , ljudje, ki živijo od smrti«.<ref>{{harvnb|Masanès|2006|p=48}}</ref> V ospredju na levi strani je moški s psi, ki v Courbetovem pismu Champfleuryju ni omenjen. Rentgenski žarki so pokazali, da je bil naslikan pozneje, vendar je njegova vloga na sliki pomembna: on je alegorija takratnega francoskega cesarja [[Napoleon III.|Napoleona III.]], ki se ga prepozna po njegovih znanih lovskih psih in ikoničnih zavitih brkih. Ker ga postavi na levo, Courbet javno izkaže svoj prezir do cesarja in ga prikazuje kot zločinca, kar kaže, da je njegovo 'lastništvo' nad Francijo nezakonito.<ref>{{navedi knjigo|publisher=Arts Council of Great Britain. [An exhibition organ. by the Réunion des Musées Nationaux. Organ. committee: Alan Bowness...]|title=Gustave Courbet, 1819–1877 : [exhibition] at the Royal Academy of Arts, 19 January – 19 March 1978 : [catalog]|year=1978 |location=London|isbn=0-7287-0152-9|first=Helene|last=Toussaint|page=265}}</ref> Čeprav so bili umetniki, kakršen je bil [[Eugène Delacroix]], goreči zagovorniki njegovega truda, je javnost šla na predstavo večinoma iz radovednosti in se norčevala. Udeležba in prodaja sta bili razočaranje<ref>{{harvnb|Faunce|Nochlin|1988|p=84}}</ref>, vendar je postal Courbetov status junaka francoske avantgarde zagotovljen. Občudoval ga je Američan James Abbott McNeill Whistler in je postal navdih mlajši generaciji francoskih umetnikov, vključno z [[Édouard Manet|Édouardom Manetom]] in slikarji impresionisti. ''Slikarjev atelje'' so Delacroix, Baudelaire in Champfleury prepoznali kot mojstrovino, če ne celo javnost. === Realistični manifest === Courbet je za uvod v katalog te neodvisne osebne razstave napisal Realistični manifest, ki je odmeval v tonu političnih manifestov tega obdobja. V njem si kot umetnik zatrjuje svoj cilj »prevesti običaje, ideje, videz moje epohe po moji lastni oceni«. {{citatni blok|Naslov Realist me je spodbudil tako, kot je bil naslovljen romantični moški iz leta 1830. Naslovi nikoli niso dali resnične predstave o stvareh: če bi bilo drugače, bi bila dela nepotrebna. Ne da bi se širil na večjo ali manjšo natančnost imena, ki ga nihče, upam, ne morem pričakovati, da ga bo razumel, se bom omejil na nekaj besed razjasnitve, da bi zmanjšal nesporazume. Preučeval sem umetnost starodavnih in umetnost modernih, izogibam se kakršnemu koli vnaprej zasnovanemu sistemu in brez predsodkov. Ne želim več posnemati enega, kot drugega kopirati; poleg tega pa tudi nisem nameraval doseči trivialnega cilja "umetnost zaradi umetnosti". Ne! Preprosto sem želel iz popolnega poznavanja tradicije izluščiti utemeljeno in neodvisno zavest lastne individualnosti. To je bila moja ideja. Biti sposoben prevajati običaje, ideje, videz svojega časa, po moji lastni oceni; biti ne samo slikar, ampak tudi človek; skratka ustvariti živo umetnost - to je moj cilj|Gustave Courbet, 1855.<ref>[http://www.musee-orsay.fr/en/collections/courbet-dossier/courbet-speaks.html ''Exhibition and sale of forty paintings and four drawings by Gustave Courbet, Paris 1855'', Courbet speaks, Musée d'Orsay]</ref>}} == Zloglasnost == [[File:Gustave Courbet 027.jpg|thumb|''Mlade dame na obalah Sene (poletje)'', 1856, Petit Palais, Pariz: ena najbolj znanih Courbetovih slik. "Brezkompromisen poudarek na gostoti in teži"<ref>{{harvnb|Berger|1965|p=52}}: "You can see it in the way [Courbet] painted an apple or a wave, or in the way he painted the heavy languor and creased dresses of two girls lying by the Seine."</ref>]] [[File:Jo, the Beautiful Irish Girl (Gustave Courbet) - Nationalmuseum - 19604.tif|thumb|left|''Portret Jo (La belle Irlandaise)'', 1865–66, Metropolitan Museum of Art, slika Joanne Hiffernan, verjetno model za ''Spanje'']] Na Salonu leta 1857 je Courbet razstavil šest slik. Sem spada slika ''Mlade dame na obalah Sene (poletje)'', ki upodablja dve prostitutki pod drevesom, pa tudi prva od številnih lovskih prizorov, ki jih je Courbet naslikal do konca svojega življenja: ''Košuta v zalivu v snegu'' in ''Kamnolom''. ''Mlade dame na obalah Sene'', naslikane leta 1856, so izzvale škandal.<ref>{{navedi splet|url=http://art.yodelout.com/gustave-courbet-les-demoiselles-au-bord-de-la-seine-young-women-by-the-seine/|title=Gustave Courbet – Les Demoiselles Au Bord De La Seine|publisher=art.yodelout.com|accessdate=2019-09-18|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714215419/http://art.yodelout.com/gustave-courbet-les-demoiselles-au-bord-de-la-seine-young-women-by-the-seine/|url-status=dead}}</ref> Umetniški kritiki, navajeni običajnih, brezčasnih golih žensk v krajinah, so bili šokirani s Courbetovo upodobitvijo sodobnih žensk, ki ležerno kažejo spodnje perilo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/gustave-courbet-young-ladies-on-the-bank-of-the-seine|title=Young Ladies on the Bank of the Seine, National Galleries|publisher=The National Gallery |accessdate=2023-07-11}}</ref> Z razstavljanjem senzacionalnih del skupaj z lovskimi prizori, takšnih, ki so angleškemu slikarju Edwinu Landseerju prinesli priljubljen uspeh, je Courbet zagotovil »tako razvitost kot prodajo«. V 1860-ih je Courbet naslikal vrsto vse bolj erotičnih del, kot je ''Femme nue couchée'' (''Gola ležeča ženska''). To se je končalo v sliki ''[[Izvor sveta]]'' (''L'Origine du monde'') (1866), ki prikazuje ženske genitalije in je bila javno razstavljena šele leta 1988 in ''Spanje'' (1866) z dvema ženskama v postelji. Slednja slika je postala predmet policijskega poročila, ko jo je leta 1872 razstavil trgovec s slikami.<ref>{{harvnb|Faunce|Nochlin|1988|p=176}}</ref> Do približno leta 1861 je imel Napoléonov režim avtoritarne značilnosti, s tiskovno cenzuro je preprečil širjenje opozicije, manipuliral z volitvami in odvzel parlamentu pravico do svobodne razprave ali kakršne koli dejanske moči. V 1860-ih pa je Napoléon III. naredil več popustov, da bi umiril svoje liberalne nasprotnike. Ta sprememba se je začela z omogočanjem brezplačnih razprav v Parlamentu in javnih poročil o parlamentarnih razpravah. Tudi tiskarska cenzura je popustila in kulminirala z imenovanjem liberalca Émila Ollivierja, prej voditelja opozicije proti Napoléonovemu režimu, za dejanskega premierja leta 1870. V znak pomiritve liberalcev, ki so občudovali Courbeta, ga je leta 1870 Napoleona III. nominiral za [[Red legije časti|Legijo časti]]. Njegova zavrnitev je razjezila tiste, ki so bili na oblasti, vendar ga je izjemno priljubila med tistimi, ki so nasprotovali vladajočemu režimu. <gallery widths="170px" heights="170px"> File:Gustave Courbet, Femme nue couchée, 1862.jpg|''Femme nue couchée,'' 1862 File:The Sleepers by Gustave Courbet.jpg|''Le Sommeil'' (''[[Spanec (Courbet)|Spanec]]''), 1866, Petit Palais, Musée des Beaux-Arts de la Ville de Paris File:Gustave Courbet - Young Bather.jpg|''Mlada kopalka'', 1866 File:Origin-of-the-World.jpg|''L'Origine du monde'' (''[[Izvor sveta]]''), 1866, Musée d'Orsay, Pariz </gallery> == Courbet in Pariška komuna == [[File:PereDuchesneIllustre7 1 0.png|thumb|Satirična skica Gustava Courbeta, ki podira ''Rambuteau steber'' (pisoar), karikatura, ki jo je objavil priljubljeni časopis Komune, ''Le Père Duchesne'']] [[File:Colonne vendome.jpg|thumb|Občinski uradniki pozirajo z razbitinami stebra Vendôme, ki so ga podrli na podlagi Courbetovega predloga. Po padcu Komune so mu naložili plačilo stroškov, da se steber postavi nazaj.]] Courbet je 4. septembra 1870 med [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] predlagal nekaj, zaradi česar so ga kasneje preganjali. Napisal je pismo vladi za narodno obrambo, v katerem je predlagal, da se steber na Place Vendôme, ki ga je v čast zmagam francoske vojske postavil [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]], zruši. Napisal je: {{citatni blok| »Kolikor je steber Vendôme spomenik, ki je brez vsake umetniške vrednosti in s svojim izrazom utrjuje idej o vojni in osvajanju pretekle cesarske dinastije, ki jih obžalujejo občutki republikanskega naroda, državljan Courbet izraža željo da mu vlada nacionalne obrambe dovoli, da razstavi ta steber.«<ref>[http://www.histoire-image.org/site/etude_comp/etude_comp_detail.php?analyse_id=60 "Attendu que la colonne Vendôme est un monument dénué de toute valeur artistique, tendant à perpétuer par son expression les idées de guerre et de conquête qui étaient dans la dynastie impériale, mais que réprouve le sentiment d'une nation républicaine, &#91;le citoyen Courbet&#93; émet le vœu que le gouvernement de la Défense nationale veuille bien l'autoriser à déboulonner cette colonne.]</ref>}} Courbet je predlagal, da bi steber prestavili na primernejši kraj, kot je Hotel des Invalides, vojaška bolnišnica. Napisal je tudi odprto pismo, naslovljeno na nemško vojsko in nemške umetnike, v katerem predlaga, da se nemški in francoski topovi raztopijo ter postavi nov spomenik na Place Vendôme, posvečen federaciji Nemcev in Francozov. Vlada za nacionalno obrambo ni storila ničesar glede njegovega predloga, da bi podrla steber, vendar ni bilo pozabljeno. Po francoskem porazu v francosko-pruski vojni je 18. marca v mestu na kratko prevzela oblast revolucionarna vlada, imenovana [[Pariška komuna]]. Courbet je igral aktivno vlogo in organiziral federacijo umetnikov, ki je 5. aprila v Velikem amfiteatru Medicinske šole organizirala svoje prvo srečanje. Udeležilo se ga je približno tristo do štiristo slikarjev, kiparjev, arhitektov in dekoraterjev. Na seznamu članov je bilo nekaj znanih imen, med njimi André Gill, Honoré Daumier, Jean-Baptiste-Camille Corot, Eugène Pottier, Jules Dalou in Eduard Manet. Manet ni bil v Parizu v času Komune in se ga ni udeležil, Corot, ki je bil star sedemintrideset let, pa je v času Komune ostal v podeželski hiši in v svojem studiu, in se ni udeležil političnih dogodkov. Courbet je vodil sejo in predlagal, da se [[Louvre]] in muzej [[Luksemburška palača|Luksemburške palače]], dva glavna pariška muzeja umetnosti, zaprta med vstajo, čim prej odpreta in da se tradicionalna letna razstava, imenovana Salon, odvija kot v preteklih letih, vendar z radikalnimi razlikami. Predlagal je, naj se v Salon ne vmeša nobena vlada ali nagradi najljubše umetnike; medalj ali vladnih komisij ne bi bilo. Poleg tega je pozval k ukinitvi najbolj znanih državnih institucij francoske umetnosti; [[Ecole des Beaux-Arts]], Rimske šole, Atenske šole in odsek za likovno umetnost Francoskega inštituta.<ref>{{harvnb|Milza|2009|pp=296–297}}</ref> 12. aprila je Izvršni odbor občine podelil Courbetu, čeprav še ni bil uradno član Komune, nalogo o odprtju muzejev in organizacijo Salona. Na isti seji so izdali naslednji odlok: »Steber Place Vendôme bo porušen«. 16. aprila so bile organizirane posebne volitve, ki so nadomestile bolj zmerne člane Komune, ki so odstopili svoja mesta in Courbet je bil izvoljen za delegata 6. okrožja. Dobil je naziv delegat za likovno umetnost, 21. aprila pa je postal tudi član Komisije za izobraževanje. Na sestanku Komisije 27. aprila je zapisnik poročal, da je Courbet zahteval izvedbo rušenja stebra Vendôme in da ga bo 18. marca nadomestil alegorični lik, ki predstavlja prevzem oblasti Komune. Kljub temu je bil Courbet po naravi [[disident]], zato je bil kmalu v sporu z večino članov Komune glede nekaterih njegovih ukrepov. Bil je eden izmed poslancev manjše občine, ki so nasprotovali ustanovitvi odbora za javno varnost po vzoru istoimenskega odbora, ki je med francosko revolucijo izvajal vladavino terorizma. Courbet je Komuni nasprotoval še v eni resnejši zadevi; aretaciji njegovega prijatelja Gustava Chaudeyja, uglednega socialista, sodnika in novinarja, katerega portret je Courbet naslikal. Priljubljeni časopis Komune ''Le Père Duchesne'' je obtožil Chaudeyja, ko je kot župan 9. okrožja pred ustanovitvijo Komune, ukazal vojakom, da streljajo na množico, ki je obkrožala Hotel de Ville. Courbetovemu nasprotovanju ni bilo koristi; 23. maja 1871, v zadnjih dneh Komune, je Chaudeyja ustrelil občinski strelski odred. Po nekaterih virih je Courbet v znak protesta izstopil iz Komune.{{Cn|datum=april 2023}} 13. maja je bila na predlog Courbeta porušena pariška hiša Adolpha Thiersa, izvršnega direktorja francoske vlade, njegova umetniška zbirka pa zasežena. Courbet je predlagal, da se zaplenjene umetnine dodeli Louvru in drugim muzejem, vendar ga je direktor Louvra zavrnil. 16. maja, le devet dni pred padcem Komune, je bila na veliki slovesnosti z vojdko in fotografi steber Vendôme razstavljen in razrezan na koščke. Nekatere priče so povedale, da je bil Courbet tam, drugi pa so to zanikali. Naslednji dan je zveza umetnikov razpravljala o razrešitvi direktorjev Louvra in Luksemburških muzejev, ki so jih nekateri v Komuni sumili, da imajo tajne stike s francosko vlado in imenovala nove vodje muzejev. [[File:Gustave Courbet, 1871, Still Life with Apples and a Pomegranate, National Gallery.jpg|thumb|left|Ena od serije slik tihožitij, ki jih je Courbet naslikal v zaporu zaradi svoje vloge v Komuni (1871). Dovolili so mu slikarsko stojalo in slikati, a ni mogel dobiti modelov, ki bi pozirali.]] Po eni legendi je Courbet branil Louvre in druge muzeje pred 'ropanjem mafij', vendar o takih napadih na muzeje ni zapisov. Edina resnična grožnja Louvru je prišla med ''Krvavim tednom'', 21. in 28. maja 1871, ko je enota Komunarjev, ki jo je vodil general Jules Bergeret, zažgala [[Tuilerijska palača|Tuilerijsko palačo]] poleg Louvra. Požar se je razširil do knjižnice Louvra, ki je bila popolnoma uničena, vendar so prizadevanja muzejskih kustosov in gasilcev rešili umetniško galerijo.<ref>{{navedi knjigo|first=René|last=Héron de Villefosse|title=Histoire de Paris|publisher=Bernard Grasset|date=1959}}</ref> Po končnem zatrtju Komune s strani francoske vojske 28. maja se je Courbet skril v stanovanja različnih prijateljev. Aretirali so ga 7. junija. Na sojenju pred vojaškim sodiščem 14. avgusta je Courbet trdil, da se je Komuni pridružil le zato, da bi jo pomiril in da je hotel premakniti steber Vendôme, ne da bi ga uničil. Povedal je, da je le kratek čas pripadal Komuni in se je redko udeležil njenih sej. Bil je obsojen, vendar mu je bila izrečena milejša kazen kot drugim voditeljem Komune; šest mesecev zapora in globo petsto frankov. Del kazni je odslužil v pariškem zaporu Saint-Pelagie, dovolili so mu slikarsko stojalo in slikanje, a zanj ni mogel dobiti modelov. Naredil je znano serijo slik [[tihožitje|tihožitij]] cvetja in sadja. == Izgnanstvo in smrt == [[File:Gustave Courbet - The Trout - WGA05474.jpg|thumb|''Postrv'', 1871]] Courbet je svojo zaporno kazen zaključil 2. marca 1872, vendar njegovih težav zaradi uničenja stebra Vendôme še vedno ni bilo konec. Leta 1873 je novoizvoljeni predsednik republike Patrice Mac-Mahon napovedal načrte za obnovo stebra, stroške pa naj bi plačal Courbet. Ker Courbet tega ni mogel plačati, je šel v samostojno izgnanstvo v Švico, da bi se izognil bankrotu. V naslednjih letih je sodeloval na švicarskih regionalnih in državnih razstavah. Pod nadzorom Švicarske obveščevalne službe, je v malem švicarskem svetu umetnosti užival ob slovesu vodje 'realistične šole' in navdihoval mlajše umetnike, kot sta Auguste Baud-Bovy in Ferdinand Hodler. Pomembna dela iz tega obdobja je več slik ''postrvi'', »ujete in krvaveče iz škrg«, ki so jih razlagali kot alegorične avtoportrete izgnanega umetnika.<ref name="Danto100">{{harvnb|Danto|1989|p=100}}</ref> V zadnjih letih je Courbet slikal krajine, vključno z več prizori vode, ki skrivnostno izvira iz zemeljskih globin v gorah Jure na meji Francije in Švice. Courbet se je med izgnanstvom ukvarjal tudi s kiparstvom. Pred tem je v začetku 1860-ih izdelal nekaj skulptur, od katerih je eno – ''Ribič Chavots'' (1862) - podaril Ornansu za javni vodnjak, vendar so ga po Courbetovi aretaciji odstranili. 4. maja 1877 so Courbetu povedali ocenjene stroške obnove stebra Vendôme; 323.091 frankov in 68 centimov. Dobil je možnost plačila globe v letnih obrokih 10.000 frankov v naslednjih 33 letih, do svojega 91. rojstnega dne. 31. decembra 1877, dan pred zapadlostjo prvega obroka, je umrl, star 58 let, v La Tour-de-Peilz v Švici, za cirozo jeter, ki jo je poslabšalo močno pitje. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="170px" caption="Avtoportreti"> File:Gustave Courbet - Selbstporträt mit schwarzem Hund.jpg|''Avtoportret s črnim psom'', 1842 File:Gustave Courbet - Self-Portrait (Courbet with Black Dog) - WGA05478.jpg|''Avtoportret'', 1842 File:Gustave Courbet - Le Désespéré (1843).jpg|''Avtoportret (Obupani človek)]]'', c. 1843–45, Privatna zbirka File:The Cellist (Self-portrait) (Gustave Courbet) - Nationalmuseum - 20159.tif|''Čelist, avtoportret'', 1847 </gallery> <gallery widths="170px" heights="170px" caption="Portreti"> File:Gustave Courbet - Portrait of Paul Ansout - WGA05479.jpg|''Portret Paula Ansouta'', c. 1842–43 File:Gustave Courbet - Portrait of H. J. van Wisselingh - WGA05487.jpg|''Portret H. J. van Wisselingha'', 1846 File:Gustave Courbet - Zélie Courbet.jpg|''Zélie Courbet'', 1847 File:Gustave Courbet - Portrait of Baudelaire - WGA05490.jpg|''Portret Baudelaira'', 1848 File:Proudhon-children.jpg|''Proudhon in njegovi otroci'', 1865 File:Gustave Courbet, French - Spanish Woman - Google Art Project.jpg|''Španka'', 1854 <!-- File:Gustave Courbet Malle Babbe.JPG|Malle Babbe, copija po Gustavu Courbetu --> </gallery> <gallery widths="170px" heights="170px" caption="Krajine"> File:Courbet-castromaya.jpg|''Klifi v Etretatu, po nevihti'', 1870 File:1869 Courbet Die Woge anagoria.JPG|''Valovi'', 1870 File:Gustave Courbet 030.jpg|''Obala v Normandiji'', 1867 File:Gustave Courbet, 1857, Le Pont d'Ambrussum, huile sur papier marouflé sur bois, 48 x 63 cm, Musée Fabre.jpg|''Pont Ambroix Languedoc'', 1857 File:Courbet - Stream in the Jura Mountains (The Torrent), oil on canves, 1872-3.jpg|''Potok v Juri'' (''Hudournik''), 1872–73, Honolulu Museum of Art File:Gustave Courbet - Effet de neige (1860s).jpg|''Učinek snega'', c. 1860s File:The Calm Sea MET DT1973.jpg|''Mirno morje'', 1869, Metropolitan Museum of Art File:Gustave Courbet (French - Grotto of Sarrazine near Nans-sous-Sainte-Anne - Google Art Project.jpg|''Sarazinova jama blizu Nans-sous-Sainte-Anne'', c. 1875 File:Chateau du Chillon.jpg|''[[Grad Chillon]]'', 1874 </gallery> <gallery widths="170px" heights="170px" caption="Akti"> File:Gustave Courbet - Nude Woman with a Dog - Google Art Project.jpg|''Gola ženska s psom (Femme nue au chien)'', c. 1861–62, Musée d'Orsay, Pariz File:Gustave Courbet - La Font (1862).jpg|''La Font'' (Izvir), 1862, Metropolitan Museum of Art File:Courbet, Gustave - Woman with White Stockings - c. 1861.jpg|''Les Bas Blancs, (Ženska z belo nogavico)'', 1864, Barnes Foundation File:1866 Gustave Courbet - Woman with a Parrot.jpg|''Ženska s papigo'', 1866, Metropolitan Museum of Art, New York File:The Woman in the Waves MET DT887.jpg|''Ženska v valovih'', 1868, Metropolitan Museum of Art, New York File:Gustave Courbet - La Source - Musée d'Orsay.jpg|''Izvir'', 1868, Musée d'Orsay </gallery> <gallery widths="170px" heights="170px" caption="Drugo"> File:Die Hängematte.jpg|''Viseča mreža'', 1844 File:Courbet, Gustave - The Sculptor - 1845.jpg|''Kipar'', 1845 File:Gustave Courbet - After Dinner at Ornans - WGA05456.jpg|'Po večerji v Ornansu'', 1849 File:Gustave Courbet 018.jpg|''Drobilca kamenja'', 1849 File:Gustave Courbet 002.jpg|''Kmetje iz Flageya na povratku iz trga'', 1850, Musée des Beaux-Arts et d'archéologie de Besançon File:Gustave Courbet 010.jpg|''Srečanje ("Bonjour, Monsieur Courbet")'', 1854, Musée Fabre, Montpellier File:Gustave Courbet - The Grain Sifters - WGA05464.jpg|''Sejalki pšenice (Les Cribleuses de blé)'', 1854 File:The Trellis Gustave Courbet 1862.jpeg|''Latnik'', 1862, Toledo Museum of Art, Toledo, Ohio File:Fox In The Snow - Courbet (1860).JPG|''Lisica v snegu'', 1860, Dallas Museum of Art File:Gustave Courbet 029.jpg|''Dekle z galebi'', 1865 File:Gustave Courbet (French, 1819–1877) The Fishing Boat 1865.jpg|''Ribiški čoln'', 1865, Metropolitan Museum of Art File:Gustave Courbet - The Greyhounds of the Comte de Choiseul.jpg|''Hrta grofa de Choiseul'', 1866 File:Courbet - L'Hallali du cerf.jpg|''Ubijanje jelena'', 1867, Musée des Beaux-Arts et d'archéologie de Besançon File:Gustave Courbet - The Wrestlers - Google Art Project.jpg|''Rokoborca'', 1853, Museum of Fine Arts, Budimpešta </gallery> == Zapuščina == [[File:Monet dejeunersurlherbe.jpg|thumb|Claude Monet, ''[[Zajtrk na travi (Monet)|Zajtrk na travi]]'' (desni del), z Gustavom Courbetom, 1865–66, Musée d'Orsay, Pariz]] Courbeta so občudovali številni mlajši umetniki. [[Claude Monet]]g je v svoji različici ''Le Déjeuner sur l'herbe'' (''[[Zajtrk na travi (Monet)|Zajtrk na travi]]'' iz let 1865–1866 (Musée d'Orsay, Pariz) vključil Courbetov portret. Courbetov poseben realizem je vplival na to, da so ga spremljali številni umetniki, med njimi nemški slikar [[Wilhelm Leibl]], [[James McNeill Whistler]] in [[Paul Cézanne]]. Courbetov vpliv lahko vidimo tudi v delu Edwarda Hopperja, katerega ''Most v Parizu'' (1906) in ''Približevanje mestu'' (1946) sta bila opisana kot freudovski odmevi Courbetovega ''Izvor Loue'' (1864) in ''Izvor sveta''.<ref>Wells, Walter, ''Silent Theater: The Art of Edward Hopper'', London/New York: Phaidon, 2007.</ref> Njegovi učenci so bili [[Henri Fantin-Latour]], Hector Hanoteau in Olaf Isaachsen. == Courbet in kubizem == Dva umetnika 19. stoletja sta pripravila pot za pojav kubizma v 20. stoletju: Courbet in Cézanne. Cézannovi prispevki so dobro znani. Pomembnost Courbeta je napovedal [[Guillaume Apollinaire]], pesniški tiskovni predstavnik kubistov. Med pisanjem v ''Les Peintres Cubistes, Méditations Esthétiques'' (1913) je izjavil, »Courbet je oče novih slikarjev«.<ref name="Apollinaire">[https://books.google.com/books?id=qYATQ3Rw6qgC&q=metzinger&redir_esc=y#v=snippet&q=courbet&f=false Guillaume Apollinaire, ''Les Peintres Cubistes (The Cubist Painters)'', 1913], (translated and analyzed by Peter F. Read, University of California Press, 25 Oct. 2004, pp. 27, 137</ref> Jean Metzinger in Albert Gleises sta Courbeta pogosto predstavljala kot očeta celotne moderne umetnosti. Oba umetnika sta si prizadevala preseči običajne metode upodabljanja narave; Cézanne z dialektično metodo razkriva proces videnja, Courbet po svojem materializmu. Kubisti so ta dva pristopa združili v razvoju revolucije v umetnosti. Na formalni ravni je Courbet želel predstaviti fizične lastnosti tega kar slika, gostoto, težo in teksturo. Likovni kritik John Berger je dejal: »Noben slikar pred Courbetom še nikoli ni mogel tako brezkompromisno poudariti gostote in teže tega, kar je slikal«. Ta poudarek na materialni resničnosti je svoje subjekte obdaril z dostojanstvom.<ref>{{harvnb|Berger|1965|pp=52–53}}: "Courbet, whilst still using paint on canvas, wanted to go beyond [pictorial] conventions and find the equivalent of the physical sensation of the material objects portrayed: their weight, their temperature, their texture. What perspective towards the horizon meant to Nicolas Poussin, ''the force of gravity'' meant to Courbet." (italics in original).</ref> Berger je opazil, da so se kubistični slikarji »zelo trudili, da bi ugotovili fizično prisotnost tega, kar predstavljajo. In v tem so Courbetovi dediči«. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == Monografije o umetnosti in življenju Courbeta so napisali: Estignard (Pariz, 1874), D'Ideville, (Pariz, 1878), Silvestre in ''Les artistes français'', (Pariz, 1878), Isham in Van Dyke's ''Modern French Masters'' (New York, 1896), Meier-Graefe, ''Corot and Courbet'', (Leipzig, 1905), Cazier (Pariz, 1906), Riat, (Pariz, 1906), Muther, (Berlin, 1906), Robin, (Paris, 1909), Benedite, (Pariz, 1911) and Lazár Béla (Pariz, 1911). Consult also Muther, ''History of Modern Painting'', volume ii (London, 1896, 1907); Patoux, "Courbet" in ''Les artistes célèbres'' and ''La vérité sur Courbet'' (Pariz, 1879); Le Men, ''Courbet'' (New York, 2008). *Bond, Anthony, "Embodying the Real", Body. The Art Gallery of New South Wales (1997). *Champfleury, Les Grandes Figures d'hier et d'aujourd'hui (Paris, 1861) *Chu, Petra ten Doesschate. Courbet in Perspective. (Prentice Hall, 1977) ISBN 9780131844322 *Tennant Jackson, Jenny, "Courbet's Trauerspiel: Trouble with Women in the Painter's Studio." in G. Pollock (ed.), Visual Politics of Psychoanalysis, London: I.B.Tauris, 2013. ISBN 978-1-78076-316-3 *Zola, Émile, Mes Haines (Paris, 1879) == Zunanje povezave == {{Commons category|Gustave Courbet}} * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Courbet,_Gustave Courbet, Gustave] * [https://en.wikiquote.org/wiki/Gustave_Courbet Wikiquote] * [https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:courbet-gustave-18191877 Art UK bio] * [http://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/resultat-collection.html?no_cache=1&zsz=1&zs_r_2_z=3&zs_r_2_w=Courbet%2C%20Gustave&zs_ah=oeuvre&zs_rf=mos_a&zs_mf=21&zs_sf=0&zs_send_x=1&zs_liste_only=1 Gustave Courbet, works at Musée d'Orsay, Paris] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200807163500/http://www.musee-orsay.fr/fr/collections/catalogue-des-oeuvres/resultat-collection.html?no_cache=1&zsz=1&zs_r_2_z=3&zs_r_2_w=Courbet%2C%20Gustave&zs_ah=oeuvre&zs_rf=mos_a&zs_mf=21&zs_sf=0&zs_send_x=1&zs_liste_only=1 |date=2020-08-07 }} * [http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/joconde_fr?ACTION=RETROUVER_TITLE&FIELD_98=TOUT&VALUE_98=courbet%20gustave&GRP=1&SPEC=5&SYN=1&IMLY=CHECKED&MAX1=1&MAX2=1&MAX3=100&REQ=%28%28courbet%20gustave%29%20%3aTOUT%20%29%20ET%20%28%27%24FILLED%24%27%20%3aVIDEO%29&DOM=All&USRNAME=nobody&USRPWD=4%24%2534P Joconde, Portail des collections des musées de France] *[http://www.getty.edu/vow/ULANFullDisplay?find=courbet&role=&nation=&prev_page=1&subjectid=500010927 Union List of Artist Names, Getty Vocabularies.] [[ULAN]] Full Record Display for Gustave Courbet. Getty Vocabulary Program, Getty Research Institute. Los Angeles, California * [http://www.entrezdanslatelier.fr/ ''The Painter's Studio (L'atelier du peintre)'', on-line, in increased reality, Musée d'Orsay] * [http://blogs.bl.uk/european/2017/09/le-chef-de-l%C3%A9cole-du-laid-gustave-courbet-in-19th-century-caricatures.html 'Le chef de l'école du laid': Gustave Courbet in 19th-century caricatures. ''European Studies Blog, British Library''.] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Courbet, Gustave}} [[Kategorija:Gustave Courbet|* ]] [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Realistični slikarji]] [[Kategorija:Umrli za cirozo jeter]] 7sb8q7ju8wzpkorepqpztj5dr1dql36 0 469258 6709862 6278012 2026-07-11T18:54:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709862 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Hrazdan <br> Հրազդան գետ | image = Hrazdan river - panoramio.jpg | image_caption = Reka v Erevanu. | map = Rivers of Armenia new.jpg | map_size = | map_alt = | map_caption = | source1_location = [[Sevansko jezero]] | mouth_location = [[Aras (reka)|Aras]] | source1_elevation = 1904 m | mouth_elevation = 826 m | subdivision_type1 = država | subdivision_name1 = [[Armenija]], [[Gruzija]] | length = 141 km | basin_size = 2560 km2 | discharge1_avg = 17,9 m³/s }} '''Reka Hrazdan''' (armensko: Հրազդան գետ, ''Hrazdan dobi'') je druga največja v [[Armenija|Armeniji]]. Izvira na severozahodni točki [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] in teče proti jugu skozi provinco Kotajk in armensko prestolnico [[Erevan]] <ref name=Brit>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/place/Armenia#ref481291|title= Armenia|accessdate=1 November 2015|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>. Na [[Araratska planota|Araratski planoti]] se pridruži reki [[Aras (reka)|Aras]] ob meji s Turčijo. Na reki je zgrajena vrsta [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Njene vode se uporabljajo za namakanje polj.<ref name=Resource>{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries_regions/Profile_segments/ARM-WR_eng.stm|title=Armenia:Water resources |accessdate=18 November 2015|publisher=FAO Organization}}</ref> == Ime == Reka se je v obdobju Urartu imenovala '''Ildaruni'' <ref name="encyclopedia.am">{{navedi splet|title=Հրազդան [Hrazdan]|url=http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=468|website=encyclopedia.am|publisher=Armenian Encyclopedia|language=hy|quote=Հրազդանը (ուրարտերեն՝ Իլդարունի) կամ Զանգուն...|accessdate=2019-11-26|archive-date=2018-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181205231121/http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=468|url-status=dead}}</ref>. V turščini je znana kot '''Zangu''', '''Zanga''', '''Zangi''' ali '''Zengy''' (turško: ''Zengi'', azerbajdžansko ''Zəngi''). == Geografija == Sevansko jezero (v katerega se steka 30 rek), največje v osrednjem delu države in reka Hrazdan, ki izvira iz njega, skupaj tvorita »območje upravljanja Sevan-Hrazdan«, ki je eno od petih pod-bazenov od 14 porečja Kure in Aras v Armeniji. Reka izvira iz jezera na nadmorski višini 1900 metrov. Iz jezera teče v južni smeri, gre skozi globoko sotesko, ko vstopi na zahodni strani mesta Erevan, nato pa se izteče v reko Aras na južni strani mesta {{Sfn|Holding|2014|p=109}}. Geološke formacije vzdolž rečnega toka so sestavljene iz tokov [[lava|lave]] (ki obstajajo kot [[bazalt]]i), ustvarjenih iz treh vulkanov [[Gorovje Gegham|gorovja Gegham]]. Površina lave predstavlja okolje v obliki »jezer, rečnih kanalov in poplavnih ravnic«. Kronologija krajine zgornjega sloja bazaltov kaže starost 200.000 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winchester.ac.uk/academicdepartments/archaeology/Research/Pages/HrazdanGorgePalaeolithicProjectGeoarchaeology.aspx.|title=Hrazdan Gorge Palaeolithic Project: the Geoarchaeology|accessdate=18 November 2015|publisher=University of Winchester|archive-date=2015-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119102219/http://www.winchester.ac.uk/academicdepartments/archaeology/Research/Pages/HrazdanGorgePalaeolithicProjectGeoarchaeology.aspx|url-status=dead}}</ref> Reka odmaka skupno porečje 2566 kvadratnih kilometrov. Količina znaša 1572 milijonov kubičnih metrov iz letnih padavin 257 milimetrov, z največ 43 milimetri v maju in najmanj 8 milimetrov v avgustu. Povprečna temperatura v porečju se giblje od –3 ° C v januarju do 26 ° C julija z dnevnimi spremembami z najnižjo nočno temperaturo −15 ° C v januarja in najvišjo dnevno temperaturo 44 ° C v juliju {{Sfn|Holding|2014|p=109}}. Skupni pretok v reki je 733 milijonov kubičnih metrov. Reguliran iztok v reko, ki tvori Araratsko planoto, se uporablja za namakanje in koristi za hidroenergijo. [[File:Davtashen panorama.jpg|thumb|800px|Panorama soteske reke Hrazdan in Davtašen iz Arabkirja, Erevan]] == Živalstvo == Favna reke vključuje 33 vrst ''Chironomidae'' (trzače) in 23 vrst ''Simuliidae'' (črnih mušic). ''Chironomidae'' spadajo v pet poddružin ''Tanypodinae'', ''Diamesinae'', ''Prodiamesinae'', ''Orthocladiinae'' in ''Chironominae'' <ref>{{Cite journal|title= The fauna of chironomids and blackflies (Diptera: Chironomidae, Simuliidae) and hydrochemical characteristics of the Hrazdan River (Armenia)|date= February 2007|doi=10.1134/S0013873807010071|volume=87|journal=Entomological Review|pages=73–81 | last1 = Kachvoryan | first1 = E. A.}}</ref>. V reki je bilo zabeleženih 25 vrst nevretenčarjev, ki vključujejo dve vrsti rotiferjev (kotačniki), 13 vrst ''cladocerans'' (vodne bolhe) in 10 vrst ''copepods'' (ceponožci).<ref>{{navedi splet|url=http://watchemec.ru/en/article/24868/|title=Zooplankton changes in the long profile of Hrazdan river, Armenia|year=2012|accessdate=18 November 2015|publisher=Scientific Journal of Chemistry and ecology|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304025105/http://watchemec.ru/en/article/24868/|url-status=dead}}</ref> Ker ribje vrste v jezeru sestavljajo sevanska postrv (''salmo ischchan''), siga, križ, krap, potočni raki, ''Salmo ischchan danilewskii'', ''Salmo ischchan ischchan'' in ''Salmo ischchan aestivalis'', ima reka obilico vrst rakov, pa tudi koresljev.<ref>{{navedi splet|url=http://fishing-center.com/fishing-in-armenia|title=Fishing in Armenia|accessdate=18 November 2015|publisher=Fishing Centre|archive-date=2015-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119235759/http://fishing-center.com/fishing-in-armenia/|url-status=dead}}</ref> == Razvoj == {{glavni| Sevan–Hrazdan kaskade}} Jezerske vode se uporabljajo za [[namakanje]] od 19. stoletja, od začetka 20. stoletja pa se izvaja tudi razvoj [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Jezerskih vod naj bi se preko reke uporabljalo za namakanje 100.000 hektarjev na Araratski planoti, od katerih je bilo namakanje urejeno na 80.000 hektarjev. Razvoj hidroelektrarn je bil načrtovan na reki kot sistem [[Sevan–Hrazdan kaskade]], ki vključuje sedem sistemov na 70 km odseku reke s skupno instalirano zmogljivostjo 560 MW s povprečno letno proizvodnjo energije približno 500 milijonov kilovatnih ur; je največja shema za proizvodnjo hidroenergije v Armeniji. Ta shema je bila izvedena med letoma 1930 in 1962. Gre za manjše in srednje velike projekte, zgrajene kot rečne elektrarne. Teh sedem elektrarn je: Sevan HEP z instalirano močjo 34,2 MW z dvema enotama, dokončanima leta 1949, Hrazdanov HEP z 81,6 MW z dvema enotama, ki sta bili zagnani leta 1959, hidroelektrarna Argel z nameščeno močjo 224 MW, dokončana leta 1953, HNP Arzni z močjo 70,6 MW z vgradnjo treh enot, ki so bile dane v obratovanje leta 1956, Kanaker HEP z instalirano močjo 100 MW s 6 enotami, dokončanimi leta 1936, HEP Erevan-1 je začel delovati leta 1962 z vgradnjo 44 MW z 2 enotama in Erevan-3 z močjo 5 MW z eno enoto, ki je bila dana v obratovanje leta 1960. Vendar je prednostna naloga izpuščanja vode iz jezera za namakanje in v skladu s tem elektrarne. <ref name= Gharabegian>{{navedi splet|last=Gharabegian|first=Areg|url=http://asbarez.com/123306/sevan-hrazdan-cascade-hydropower-system/|title=Sevan–Hrazdan Cascade Hydropower System|date=21 May 2014|accessdate=18 November 2015|publisher=Asbarez News|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304205410/http://asbarez.com/123306/sevan-hrazdan-cascade-hydropower-system/|url-status=dead}}</ref> Gradbena dela so vključevala gradnjo preusmeritvenih del, odprtih kanalov ali predorov in elektrarne, ki so skozi leta potrebovali temeljito sanacijo, saj so bila vse zgrajene sredi 20. stoletja. Leta 2003 je mednarodna energetska korporacija Closed Joint Stock Company, prevzela projekte od Komisije za upravljanje javnih služb države pod licenco št. 0108 za proizvodnjo električne energije. Že od nakupa so začeli sanirati projekte za kar največjo možno proizvodnjo električne energije Dela so bila zaključena leta 2004 <ref>{{navedi splet|url=http://www.minenergy.am/en/page/449|title=Sevan-Hrazdan Cascade|accessdate=18 November 2015|publisher=Ministry Of Energy And Natural Resources Of The Republic Of Armenia|archive-date=2015-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20151121002809/http://www.minenergy.am/en/page/449|url-status=dead}}</ref>. Dela so bila izvedena s posojilom Azijske razvojne banke v višini 25 milijonov ameriških dolarjev <ref>{{navedi splet|url=http://www.hydroworld.com/articles/2013/05/adb-makes-loan-for-sevan-hrazdan-cascade-modernization-project.html|title=ADB makes loan for Sevan-Hrazdan cascade modernization project|date=21 May 2013|publisher=HydroWorld: Hydro News|accessdate=2019-11-26|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107062905/https://www.hydroworld.com/articles/2013/05/adb-makes-loan-for-sevan-hrazdan-cascade-modernization-project.html|url-status=dead}}</ref>. == Onesnaženje == Rečna voda je onesnažena z odtoki iz kmetijskega, industrijskega in stanovanjskega in drugega razvoja, predvsem pa iz neobdelanih odpadnih voda iz Erevana. To vpliva na kakovost vode v reki, pri čemer raven raztopljenega kisika (DO) (manj kot 5% ravni nasičenega raztopljenega kisika) ostaja precej nižja od dovoljenih mej. Študija, opravljena leta 2008 kaže, da 16-kilometrski odsek reke, od drugega km gorvodno od izliva odpadne vode v Erevanu do 14 km dolvodno, ni dovolj zračena, da bi zagotovila zdravo okolje za vodno življenje. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last= Holding |first=Deirdre |title=Armenia: with Nagorno Karabagh|url=https://books.google.com/books?id=Gbz-AwAAQBAJ&pg=PA109|date=1 September 2014|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-555-3}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Hrazdan River }} [[Kategorija:Reke v Armeniji]] johcsz341q283wea6fhpihxzd7hou2w 0 470651 6709946 6559526 2026-07-11T23:00:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 wikif. 6709946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Inmate | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = {{flagicon|Slovenia}} [[Velenje]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * metal * melodični metal * death metal * metalcore }} | years_active = {{Start date|2005}}–danes | label = Graviton Music Services | associated_acts = | current_members = Marko Duplišak <small>(2016–)</small><br /> David Vodopivec <small>(2016–)</small><br /> Jure Grudnik <small>(2005–)</small><br />Jure Vertelj <small>(2021–)</small><br /> | past_members = Sašo Bandalo <small>(2005–13)</small><br /> Rok Miklavžina - Mike <small>(2009–14)</small><br /> Aleš Kroflič <small>(2006–15)</small><br /> Miro Gavrič <small>(2005–6)</small><br /> Matjaž Parfant <small>(2007–8)</small><br /> Žiga Rezar <small>(2013–14)</small><br /> Primož Benko<br /> Dragan Bagarić <small>(2014–16)</small><br /> David Valh <small>(2014–15)</small><br /> Aleksander Kolar <small>(2016–17)</small><br /> Miha Oblišar<small>(2016, 2016–20)</small><br />Andrej Bezjak <small>(2005–2024)</small><br /> | website = {{URL|inmate-band.com}} | module = | module2 = | module3 = <!-- https://www.facebook.com/inmateband​<br> https://www.instagram.com/inmateloud/​<br> https://www.youtube.com/user/inmateloud​<br> https://inmate.bandcamp.com/​ --> }} '''Inmate''' (včasih '''Inmate Loud,''' pisano tudi '''INMATE''') je [[Slovenci|slovenska]] [[metal]] skupina iz [[Velenje|Velenja]]. == Zgodovina == === Začetki === Začetki skupine segajo v leto 2005. Svoj prvi koncert so imeli avgusta tistega leta pod kozolcem Mladinskega centra [[Šmartno ob Paki]], v katerem so imeli vaje do leta 2009. Takrat so bili še zgolj instrumentalni bend. Prihodnje leto se jim je pridružil njihov prvi vokalist [[Miha Oblišar]]. Leta 2006 so veliko koncertirali, med drugim so (prvič) nastopili na [[Metalcamp|Metalcampu]]. Udeležili so se 6. državnega tekmovanja za zlato činelo v [[Lendava|Lendavi]], kjer so zasedli 2. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate |title=Inmate |accessdate=26. 12. 2019 |date=4. 9. 2006 |format= |work= |archive-date=2019-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191226211019/http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate |url-status=dead }}</ref> Do konca leta sta v kratkem razmaku skupino zapustila kitarist [[Miro Gavrič]] in Oblišar, konec leta pa se jim je pridružil kitarist [[Aleš Kroflič]]. V letih 2007–2009 so aktivno iskali novega resnega vokalista. Preizkusili so več različnih vokalistov, med njimi tudi [[Matjaž Parfant|Matjaža Parfanta]]. Leta 2007 so začeli snemati material za album pod taktirko producenta Tata Purushe. Vokale je posnel Parfant, a njegovo sodelovanje z bendom je bilo kratkotrajno, saj se je leta 2008 od njih poslovil, tako da tega materiala niso nikoli uporabili. Leta 2009 se jim je pridružil pevec [[Rok Miklavžina]] - Mike, s katerim so prvič uradno nastopili na Metalcampu 2009. Leta 2010 so nastopili na dveh koncertih turneje Where Death Is Most Alive skupine [[Dark Tranquillity]], in sicer v [[Zagreb|Zagrebu]] in na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 2012 je pri založbi Graviton Music Services izšel njihov albumski prvenec ''Free At Last'' (za produkcijo je poskrbel že omenjeni [[Tat Purusha]]).<ref>{{navedi splet |url=http://paranoid.si/recenzije/inmate-free-at-last |title=Inmate - Free At Last |accessdate=4. 1. 2020 |date=24. 5. 2012 |format= |work= |archive-date=2020-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200927192804/http://paranoid.si/recenzije/inmate-free-at-last |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.profanity.si/recenzije/free-at-last |title=Inmate - Free At Last |accessdate=4. 1. 2020 |date=20. 11. 2012 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2012/03/inmate-napovedujejo-premiero-prvenca-free-at-last/ |title=Inmate napovedujejo premiero prvenca Free at Last |accessdate=4. 1. 2020 |date=1. 3. 2012 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.13brat.net/recenzije/2012-06-08/inmate |title=Inmate - Free At Last |accessdate=4. 1. 2020 |date=8. 6. 2012 |format= |work= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127083000/http://www.13brat.net/recenzije/2012-06-08/inmate |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.si21.com/Glasba/Inmate_Free_at_Last-Inmate_predstavili_prvenec/|title=Inmate predstavili prvenec |accessdate=4. 1. 2020 |date=2. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> Pri snemanju albuma so k sodelovanju povabili [[Mark Duplišak|Marka Duplišaka]] iz zasedbe LastDayHere, ki je odpel čiste vokale, Miklavžina pa kruleče (growle). Takrat so posneli tudi svoj prvi videospot za singel »Without Warning«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-inmate-napadajo-brez-opozorila.html|title=VIDEO: Inmate napadajo brez opozorila! |accessdate=4. 1. 2020 |date= 15. 4. 2012|format= |work= }}</ref> === 2013 - 2015 === Leta 2013 so začeli pripravljati material za drugo ploščo. V začetnem obdobju teh priprav (začetek 2013) je skupino zapustil basist [[Sašo Bandalo]], ki ga je zamenjal [[Žiga Rezar]]. Ta je med drugim prispeval aranžma za skladbo »Home«, ki je izšla na kompilaciji ''Lignit 3'', ki jo je 2014 izdal Šaleški študentski klub. Kmalu po izidu kompilacije je Rezar odšel iz skupine, novi basist pa je postal [[Dragan Bagarić]]. Izid druge plošče ''Tree of Life'' je bil prvotno predviden za jesen 2014, ko naj bi Inmate tudi bili na turneji s švedsko zasedbo Sonic Syndicate. A poleti je bend zapustil Miklavžina − ki pa je še pred tem posnel grobe vokale za novo ploščo −, zato so morali turnejo odpovedati, izid plošče pa prestaviti. Po njegovem odhodu se je skupini jeseni 2014 kot vokalist pridružil David Valh. Plošča ''Tree of Life'' je izšla avgusta 2015 (člani zasedbe so takrat bili: [[Andrej Bezjak]], Aleš Kroflič, Dragan Bagarić, [[David Valh]] in [[Jure Grudnik]]) pri samozaložbi. Na njej je kot vokalist zopet gostoval Marko Duplišak, poleg njega pa tudi [[Sebastjan Založnik]] iz Heretic. Za produkcijo je zopet poskrbel Tat Purusha.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2015/10/inmate-ree-of-life/ |title=Inmate – Tree Of Life |accessdate=4. 1. 2020 |date=30. 10. 2015 |format= |work= |archive-date=2015-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151031065145/http://www.rockonnet.com/2015/10/inmate-ree-of-life/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://arhiv.rockline.si/podrobnosti-recenzije/tree-of-life-11097 |title=Inmate: Tree of Life |accessdate=4. 1. 2020 |date=20. 3. 2016 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uradno so jo prvič predstavili na festivalu mladih kultur Kunigunda 2015. === 2016 - 2017 === Po nastopu na Kunigundi so se v bendu zopet pojavile težave: do konca leta sta skupino zapustila Aleš Kroflič in David Valh, v začetku leta 2016 pa še Dragan Bagarić. Tako sta na začetku leta 2016 ostala samo še Andrej Bezjak in Jure Grudnik, konec leta pa je skupina štela 6 članov − v skupino se je vrnil prvi pevec Miha Oblišar, tokrat kot basist, poleg njega pa so se pridružili še [[David Vodopivec]] (session kitarist), [[Aleksander Kolar]] (vokalist – growli) in Marko Duplišak, ki je gostoval na prvih dveh albumih, pri njem so tudi snemali videospote, sedaj pa je postal "polnopravni" član benda. Leta 2017 je ob 12-letnici delovanja izšel DVD ''XII'' z istoimenskim dokumentarcem o skupini (''XII – INMATE story''), posnetkom koncerta na Kunigundi in posnetkoma dveh pesmi s koncerta v velenjski [[Rdeča dvorana|Rdeči dvorani]], kjer so igrali 23. decembra 2016. Avgusta 2017 so objavili videospot za povsem novo pesem »Breakout Season«, pri kateri so sodelovali s producentom [[Damir Juretič|Damirjem Juretičem]] in z njo napovedali tretjo ploščo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-sezona-izbruha-za-inmate.html|title=VIDEO: Sezona izbruha za Inmate |accessdate=4. 1. 2020 |date=8. 8. 2017 |format= |work= }}</ref> Grobe vokale je še odpel Aleksander Kolar, ki se je leta 2017 z bendom razšel. Zanj niso iskali zamenjave, edini pevec je ostal Duplišak in skupina je postala kvintet.<ref>{{navedi splet |url=http://www.paranoid.si/intervjuji/2019-tina-urek-jure-grudnik-inmate |title=Inmate |accessdate=4. 1. 2020 |date=1. 3. 2019 |format= |work= |archive-date=2020-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803093910/http://paranoid.si/intervjuji/2019-tina-urek-jure-grudnik-inmate |url-status=dead }}</ref> Za naslednji singel »Anarthas« je growle tako prispeval "gostujoči" [[Gianni Poposki]]. === 2019 === 19. januarja 2019 so izdali tretji album ''Anarthas'', ki so ga posneli s producentom Urošem Boršičem, kitaristom skupine LastDayHere. Na albumu sta kot gosta nastopila dva člana [[Noctiferia|Noctiferie]]: že omenjeni Poposki ter Igor Nardin kot solo kitarist pri »Impossible Is Nothing«. Kot gostujoči vokalist je pri skladbi »Breakout Season« naveden nekdanji pevec Aleksander Kolar.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/interval-12/ |title=Interval – 12 |accessdate=28. 12. 2019 |date=13. 1. 2019 |format= |work=Val 202 |archive-date=2019-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191228123550/https://val202.rtvslo.si/2019/01/interval-12/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://paranoid.si/recenzije/inmate-anarthas |title=Inmate - Anarthas |accessdate=4. 1. 2020 |date=15. 2. 2019 |format= |work= |archive-date=2021-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210925130015/https://paranoid.si/recenzije/inmate-anarthas |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/inmate-anarthas-release-party/ |title=Inmate – Anarthas release party |accessdate=4. 1. 2020 |date=7. 1. 2019 |format= |work= |archive-date=2023-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230414205408/https://www.rocker.si/event/inmate-anarthas-release-party/ |url-status=dead }}</ref> 16. februarja 2019 so sodelovali na [[EMA 2019|Emi]] s skladbo »Atma«. Na njej bodo zopet sodelovali [[EMA 2020|letos]] z »The Salt«. == Člani == * Marko Duplišak − vokal * Jure Vertelj − kitara * David Vodopivec − kitara * Jure Grudnik − bobni ==Diskografija== <small>Albumi</small> * 2012: ''Free At Last'' * 2015: ''Tree of Life'' * 2019: ''Anarthas'' *2020: ''A Small Measure of Peace'' *2021: ''The Salt'' *2024: ''Let The Dead Bury Their Dead'' <small>Videospoti (uradni)</small> * 2012: Without Warning * 2012: Victorious * 2013: Overcome<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/inmate-z-novim-videospotom-za-skladbo-overcome/ |title=Inmate z novim videospotom za skladbo Overcome |accessdate=4. 1. 2020 |date=17. 9. 2013 |format= |work= |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806153049/https://www.zarolaj.si/inmate-z-novim-videospotom-za-skladbo-overcome/ |url-status=dead }}</ref> * 2014: Home * 2015: Tomorrow Never Comes * 2016: Endless Desires * 2017: Breakout Season * 2018: Anarthas <small>(feat. Giani Poposki)</small> * 2018: Impossible Is Nothing * 2019: Hold on Forever * 2019: Adharma *2020: Re-Cylce *2020: The Salt *2020: Hold On Forever Acoustic *2021: Less Is More *2021: For Suffer We Must *2022: No Time To Die *2024: …And We Could Have It All *2024: Destined To Taste Death *2024: Calm In A Storm <small>Lyrics video:</small> * 2015: Die Before Dying * 2015: Tree of Life * 2019: Atma * 2024: Before The Pain Is Too Great * 2024: Oj, Triglav, moj dom ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ujNCMa6JaCs |title=INMATE @ Popcorn VTV |accessdate=28. 12. 2019 |date=6. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=gVPPX21IrHw |title=INMATE @ Popcorn VTV STUDIO [09.01.2019] |accessdate=28. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=BRlArY-yNJw |title=INMATE - XII [Documentary] (2017) |accessdate=28. 12. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/139224754 |title=INMATE, FREE AT LAST |accessdate=28. 12. 2019 |date=19. 6. 2012 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/174387483 |title=INMATE TREE OF LIFE |accessdate=28. 12. 2019 |date=9. 2. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/03/interval-23/ |title=Interval – 23: Premierni, Koncertni in Kreativni |accessdate=4. 1. 2020 |date=31. 3. 2019 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske metal skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]] 7x5c40j6ldfb9ij5pn9avihk5uo7n8h 0 477024 6709932 6638155 2026-07-11T21:52:03Z IvanScrooge98 140635 /* Seznam vrhovnih voditeljev */ 6709932 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Vrhovni voditelj | body = <br />Islamske republike Iran | image name = | image name1 = Flag of Iran.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | termlength = dosmrtno | first = [[Abolhassan Banisadr]] | residence = [[Teheran]] | website = [http://www.president.ir/ Official website] | image = | salary = | formation = 3. december 1979 | status = vodja države | style = njegova eminenca }}'''Vrhovni voditelj Islamske republike Iran''' ({{jezik-fa|رهبر معظم ایران|rahbar-e mo'azzam-e irān}}) je dejanski vodja [[Iran|Islamske republike Iran]], samoimenovana [[Politika|politična]] in [[Religija|verska]] avtoriteta v [[Država|državi]]. Podrejena mu je vlada s [[Predsednik Irana|predsednikom države]] na čelu, ki izpolnjuje njegove odloke.<ref name="Middle East Eye">{{navedi splet|url=http://www.middleeasteye.net/news/khamenei-lashes-out-rafsanjani-and-rouhani-rare-iran-public-spat-1261460510|title=Iran's Khamenei hits out at Rafsanjani in rare public rebuke|work=Middle East Eye}}</ref><ref name="al-monitor.com">{{navedi splet|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|title=Khamenei says Iran must go green - Al-Monitor: the Pulse of the Middle East|work=Al-Monitor|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222135539/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|archive-date=2015-12-22|df=}}</ref><ref name="Louis Charbonneau and Parisa Hafezi">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-iran-nuclear-missiles-idUSBREA4E11V20140516|title=Exclusive: Iran pursues ballistic missile work, complicating nuclear talks|author=Louis Charbonneau and Parisa Hafezi|date=16 May 2014|work=Reuters}}</ref> Neposredno lahko tudi imenuje ministre, vodjo države, vodstvo vojske in sodstva. Prvotno je moral biti vrhovni voditelj klerik najvišjega islamskega reda, po ustavi iz leta 1989 pa je lahko tudi klerik nižjega ranga.<ref>Moin, Baqer, ''Khomeini'', (2001), p.293</ref><ref>"Article 109 [Leadership Qualifications] ''(1) Following are the essential qualifications and conditions for the Leader:'' ''a. Scholarship, as required for performing the functions of religious leader in different fields.''</ref> Položaj vrhovnega vodje je sodno nedotakljiv, njegov mandat pa je dosmrten. Iran je imel do zdaj dva vrhovna voditelja. Prvi, [[Ruholah Musavi Homeini]], je funkcijo opravljal od leta 1979 do smrti leta 1989, ko ga je nasledil tedanji predsednik [[Ali Hamenej]] (ubit v raketnem napadu 2026). == Seznam vrhovnih voditeljev == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Ime in fotografija ! colspan="2" |Obdobje vladanja ! rowspan="2" |Rojstvo, smrt |- !Začetek !Konec |- ! rowspan="2" |1. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Ruhollah Khomeini By Ali Kaveh.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]]'''[[Ruhollah Khomeini]]''' سید روح‌الله خمینی |<center>3. december 1979</center> |<center>3. junij 1989</center> |<center>22. september 1902 † 3. junij 1989 </center> |- | colspan="3" |Vodja [[Iranska revolucija|Iranske revolucije]] leta [[1979]]. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Ali Khamenei crop.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Ali Hamenej]]''' سید علی خامنه‌ای |<center>4. junij 1989</center> |<center>28. februar 2026</center> |<center>19. april 1939 † 28. februar 2026 </center> |- | colspan="3" |Predsednik Islamske republike Iran med letoma 1981 in 1989. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Mojtaba Khamenei.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Modžtaba Hamenej]]''' سید مجترى خامنه‌ای |<center>8. marec 2026</center> | |<center>19. april 1969 </center> |- | colspan="3" |Sin Alija Hameneja. |} [[Slika:Ali Khamenei voting in the 2017 Presidential election20.jpg|sličica|[[Ali Hamenej]] na predsedniških volitvah 2017.]] === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late DateFormat = yyyy Period = from:1979 till:2026 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1979 Colors = id:Past value:rgb(0.9,1,1) id:Actual value:rgb(0.9,1,0.0) BarData = barset:PM PlotData= align:left fontsize:S shift:(3,-4) anchor:from width:15 barset:PM from: 1979 till: 1989 color:Past text:"[[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]" fontsize:10 from: 1989 till: 2026 color:Past text:"[[Ali Hamenej]]" fontsize:10 barset:skip </timeline> == Glej tudi: == * [[Politika Irana]] * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Iranski politiki]] 74umaxg9g16itogdjiumngkp2pgt965 6709933 6709932 2026-07-11T21:52:51Z IvanScrooge98 140635 6709933 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Vrhovni voditelj | body = <br />Islamske republike Iran | image name = | image name1 = Flag of Iran.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | termlength = dosmrtno | first = [[Abolhassan Banisadr]] | residence = [[Teheran]] | website = [http://www.president.ir/ Official website] | image = | salary = | formation = 3. december 1979 | status = vodja države | style = njegova eminenca }}'''Vrhovni voditelj Islamske republike Iran''' ({{jezik-fa|رهبر معظم ایران|rahbar-e mo'azzam-e irān}}) je dejanski vodja [[Iran|Islamske republike Iran]], samoimenovana [[Politika|politična]] in [[Religija|verska]] avtoriteta v [[Država|državi]]. Podrejena mu je vlada s [[Predsednik Irana|predsednikom države]] na čelu, ki izpolnjuje njegove odloke.<ref name="Middle East Eye">{{navedi splet|url=http://www.middleeasteye.net/news/khamenei-lashes-out-rafsanjani-and-rouhani-rare-iran-public-spat-1261460510|title=Iran's Khamenei hits out at Rafsanjani in rare public rebuke|work=Middle East Eye}}</ref><ref name="al-monitor.com">{{navedi splet|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|title=Khamenei says Iran must go green - Al-Monitor: the Pulse of the Middle East|work=Al-Monitor|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222135539/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|archive-date=2015-12-22|df=}}</ref><ref name="Louis Charbonneau and Parisa Hafezi">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-iran-nuclear-missiles-idUSBREA4E11V20140516|title=Exclusive: Iran pursues ballistic missile work, complicating nuclear talks|author=Louis Charbonneau and Parisa Hafezi|date=16 May 2014|work=Reuters}}</ref> Neposredno lahko tudi imenuje ministre, vodjo države, vodstvo vojske in sodstva. Prvotno je moral biti vrhovni voditelj klerik najvišjega islamskega reda, po ustavi iz leta 1989 pa je lahko tudi klerik nižjega ranga.<ref>Moin, Baqer, ''Khomeini'', (2001), p.293</ref><ref>"Article 109 [Leadership Qualifications] ''(1) Following are the essential qualifications and conditions for the Leader:'' ''a. Scholarship, as required for performing the functions of religious leader in different fields.''</ref> Položaj vrhovnega vodje je sodno nedotakljiv, njegov mandat pa je dosmrten. Iran je imel do zdaj dva vrhovna voditelja. Prvi, [[Ruholah Musavi Homeini]], je funkcijo opravljal od leta 1979 do smrti leta 1989, ko ga je nasledil tedanji predsednik [[Ali Hamenej]] (ubit v raketnem napadu 2026). == Seznam vrhovnih voditeljev == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Ime in fotografija ! colspan="2" |Obdobje vladanja ! rowspan="2" |Rojstvo, smrt |- !Začetek !Konec |- ! rowspan="2" |1. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Ruhollah Khomeini By Ali Kaveh.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]]'''[[Ruhollah Khomeini]]''' سید روح‌الله خمینی |<center>3. december 1979</center> |<center>3. junij 1989</center> |<center>22. september 1902 † 3. junij 1989 </center> |- | colspan="3" |Vodja [[Iranska revolucija|Iranske revolucije]] leta [[1979]]. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Ali Khamenei crop.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Ali Hamenej]]''' سید علی خامنه‌ای |<center>4. junij 1989</center> |<center>28. februar 2026</center> |<center>19. april 1939 † 28. februar 2026 </center> |- | colspan="3" |Predsednik Islamske republike Iran med letoma 1981 in 1989. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Mojtaba Khamenei.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Modžtaba Hamenej]]''' سید مجترى خامنه‌ای |<center>8. marec 2026</center> | |<center>8. september 1969</center> |- | colspan="3" |Sin Alija Hameneja. |} [[Slika:Ali Khamenei voting in the 2017 Presidential election20.jpg|sličica|[[Ali Hamenej]] na predsedniških volitvah 2017.]] === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late DateFormat = yyyy Period = from:1979 till:2026 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1979 Colors = id:Past value:rgb(0.9,1,1) id:Actual value:rgb(0.9,1,0.0) BarData = barset:PM PlotData= align:left fontsize:S shift:(3,-4) anchor:from width:15 barset:PM from: 1979 till: 1989 color:Past text:"[[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]" fontsize:10 from: 1989 till: 2026 color:Past text:"[[Ali Hamenej]]" fontsize:10 barset:skip </timeline> == Glej tudi: == * [[Politika Irana]] * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Iranski politiki]] b2nj3s4ctyrizj41ygb49i69s021369 6709934 6709933 2026-07-11T21:53:17Z IvanScrooge98 140635 6709934 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Vrhovni voditelj | body = <br />Islamske republike Iran | image name = | image name1 = Flag of Iran.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | termlength = dosmrtno | first = [[Abolhassan Banisadr]] | residence = [[Teheran]] | website = [http://www.president.ir/ Official website] | image = | salary = | formation = 3. december 1979 | status = vodja države | style = njegova eminenca }}'''Vrhovni voditelj Islamske republike Iran''' ({{jezik-fa|رهبر معظم ایران|rahbar-e mo'azzam-e irān}}) je dejanski vodja [[Iran|Islamske republike Iran]], samoimenovana [[Politika|politična]] in [[Religija|verska]] avtoriteta v [[Država|državi]]. Podrejena mu je vlada s [[Predsednik Irana|predsednikom države]] na čelu, ki izpolnjuje njegove odloke.<ref name="Middle East Eye">{{navedi splet|url=http://www.middleeasteye.net/news/khamenei-lashes-out-rafsanjani-and-rouhani-rare-iran-public-spat-1261460510|title=Iran's Khamenei hits out at Rafsanjani in rare public rebuke|work=Middle East Eye}}</ref><ref name="al-monitor.com">{{navedi splet|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|title=Khamenei says Iran must go green - Al-Monitor: the Pulse of the Middle East|work=Al-Monitor|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222135539/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|archive-date=2015-12-22|df=}}</ref><ref name="Louis Charbonneau and Parisa Hafezi">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-iran-nuclear-missiles-idUSBREA4E11V20140516|title=Exclusive: Iran pursues ballistic missile work, complicating nuclear talks|author=Louis Charbonneau and Parisa Hafezi|date=16 May 2014|work=Reuters}}</ref> Neposredno lahko tudi imenuje ministre, vodjo države, vodstvo vojske in sodstva. Prvotno je moral biti vrhovni voditelj klerik najvišjega islamskega reda, po ustavi iz leta 1989 pa je lahko tudi klerik nižjega ranga.<ref>Moin, Baqer, ''Khomeini'', (2001), p.293</ref><ref>"Article 109 [Leadership Qualifications] ''(1) Following are the essential qualifications and conditions for the Leader:'' ''a. Scholarship, as required for performing the functions of religious leader in different fields.''</ref> Položaj vrhovnega vodje je sodno nedotakljiv, njegov mandat pa je dosmrten. Iran je imel do zdaj dva vrhovna voditelja. Prvi, [[Ruholah Musavi Homeini]], je funkcijo opravljal od leta 1979 do smrti leta 1989, ko ga je nasledil tedanji predsednik [[Ali Hamenej]] (ubit v raketnem napadu 2026). == Seznam vrhovnih voditeljev == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Ime in fotografija ! colspan="2" |Obdobje vladanja ! rowspan="2" |Rojstvo, smrt |- !Začetek !Konec |- ! rowspan="2" |1. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Ruhollah Khomeini By Ali Kaveh.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]]'''[[Ruhollah Khomeini]]''' سید روح‌الله خمینی |<center>3. december 1979</center> |<center>3. junij 1989</center> |<center>22. september 1902 † 3. junij 1989 </center> |- | colspan="3" |Vodja [[Iranska revolucija|Iranske revolucije]] leta [[1979]]. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Ali Khamenei crop.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Ali Hamenej]]''' سید علی خامنه‌ای |<center>4. junij 1989</center> |<center>28. februar 2026</center> |<center>19. april 1939 † 28. februar 2026 </center> |- | colspan="3" |Predsednik Islamske republike Iran med letoma 1981 in 1989. |- ! rowspan="2" |3. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Mojtaba Khamenei.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Modžtaba Hamenej]]''' سید مجترى خامنه‌ای |<center>8. marec 2026</center> | |<center>8. september 1969</center> |- | colspan="3" |Sin Alija Hameneja. |} [[Slika:Ali Khamenei voting in the 2017 Presidential election20.jpg|sličica|[[Ali Hamenej]] na predsedniških volitvah 2017.]] === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late DateFormat = yyyy Period = from:1979 till:2026 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1979 Colors = id:Past value:rgb(0.9,1,1) id:Actual value:rgb(0.9,1,0.0) BarData = barset:PM PlotData= align:left fontsize:S shift:(3,-4) anchor:from width:15 barset:PM from: 1979 till: 1989 color:Past text:"[[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]" fontsize:10 from: 1989 till: 2026 color:Past text:"[[Ali Hamenej]]" fontsize:10 barset:skip </timeline> == Glej tudi: == * [[Politika Irana]] * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Iranski politiki]] bn0wyet2lzj9amixrncxzbvjcdna2vb 6709943 6709934 2026-07-11T22:37:23Z IvanScrooge98 140635 6709943 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Vrhovni voditelj | body = <br />Islamske republike Iran | image name = | image name1 = Flag of Iran.svg | image_size1 = 70px | incumbent = | incumbentsince = | termlength = dosmrtno | first = [[Abolhassan Banisadr]] | residence = [[Teheran]] | website = [http://www.president.ir/ Official website] | image = | salary = | formation = 3. december 1979 | status = vodja države | style = njegova eminenca }}'''Vrhovni voditelj Islamske republike Iran''' ({{jezik-fa|رهبر معظم ایران|rahbar-e mo'azzam-e irān}}) je dejanski vodja [[Iran|Islamske republike Iran]], samoimenovana [[Politika|politična]] in [[Religija|verska]] avtoriteta v [[Država|državi]]. Podrejena mu je vlada s [[Predsednik Irana|predsednikom države]] na čelu, ki izpolnjuje njegove odloke.<ref name="Middle East Eye">{{navedi splet|url=http://www.middleeasteye.net/news/khamenei-lashes-out-rafsanjani-and-rouhani-rare-iran-public-spat-1261460510|title=Iran's Khamenei hits out at Rafsanjani in rare public rebuke|work=Middle East Eye}}</ref><ref name="al-monitor.com">{{navedi splet|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|title=Khamenei says Iran must go green - Al-Monitor: the Pulse of the Middle East|work=Al-Monitor|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222135539/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/11/iran-green-climate-change-khamenei.html|archive-date=2015-12-22|df=}}</ref><ref name="Louis Charbonneau and Parisa Hafezi">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-iran-nuclear-missiles-idUSBREA4E11V20140516|title=Exclusive: Iran pursues ballistic missile work, complicating nuclear talks|author=Louis Charbonneau and Parisa Hafezi|date=16 May 2014|work=Reuters}}</ref> Neposredno lahko tudi imenuje ministre, vodjo države, vodstvo vojske in sodstva. Prvotno je moral biti vrhovni voditelj klerik najvišjega islamskega reda, po ustavi iz leta 1989 pa je lahko tudi klerik nižjega ranga.<ref>Moin, Baqer, ''Khomeini'', (2001), p.293</ref><ref>"Article 109 [Leadership Qualifications] ''(1) Following are the essential qualifications and conditions for the Leader:'' ''a. Scholarship, as required for performing the functions of religious leader in different fields.''</ref> Položaj vrhovnega vodje je sodno nedotakljiv, njegov mandat pa je dosmrten. Iran je imel do zdaj dva vrhovna voditelja. Prvi, [[Ruholah Musavi Homeini]], je funkcijo opravljal od leta 1979 do smrti leta 1989, ko ga je nasledil tedanji predsednik [[Ali Hamenej]] (ubit v raketnem napadu 2026). == Seznam vrhovnih voditeljev == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Ime in fotografija ! colspan="2" |Obdobje vladanja ! rowspan="2" |Rojstvo, smrt |- !Začetek !Konec |- ! rowspan="2" |1. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Ruhollah Khomeini By Ali Kaveh.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]]'''[[Ruhollah Khomeini]]''' سید روح‌الله خمینی |<center>3. december 1979</center> |<center>3. junij 1989</center> |<center>22. september 1902 † 3. junij 1989 </center> |- | colspan="3" |Vodja [[Iranska revolucija|Iranske revolucije]] leta [[1979]]. |- ! rowspan="2" |2. ! rowspan="2" |[[Slika:Ali Khamenei crop.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Ali Hamenej]]''' سید علی خامنه‌ای |<center>4. junij 1989</center> |<center>28. februar 2026</center> |<center>19. april 1939 † 28. februar 2026 </center> |- | colspan="3" |Predsednik Islamske republike Iran med letoma 1981 in 1989. |- ! rowspan="2" |3. ! rowspan="2" |[[Slika:Portrait of Mojtaba Khamenei.jpg|sredina|brezokvirja|131x131_pik]]'''[[Modžtaba Hamenej]]''' سید مجتبی خامنه‌ای |<center>8. marec 2026</center> | |<center>8. september 1969</center> |- | colspan="3" |Sin Alija Hameneja. |} [[Slika:Ali Khamenei voting in the 2017 Presidential election20.jpg|sličica|[[Ali Hamenej]] na predsedniških volitvah 2017.]] === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late DateFormat = yyyy Period = from:1979 till:2026 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1979 Colors = id:Past value:rgb(0.9,1,1) id:Actual value:rgb(0.9,1,0.0) BarData = barset:PM PlotData= align:left fontsize:S shift:(3,-4) anchor:from width:15 barset:PM from: 1979 till: 1989 color:Past text:"[[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]" fontsize:10 from: 1989 till: 2026 color:Past text:"[[Ali Hamenej]]" fontsize:10 barset:skip </timeline> == Glej tudi: == * [[Politika Irana]] * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Iranski politiki]] dmzujeec0fg4wr0viqcbvjkv7l1xfva 10 480067 6709849 5324227 2026-07-11T18:16:09Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709849 wikitext text/x-wiki :<span id="csdoc_auto-date-format">Samodejno formatiranje datuma</span>: predloge za [[Pomoč:Slog Navajanja 1|Slog Navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog Navajanja 2|2]], vključno s to predlogo, samodejno izpišejo datume v vseh datumskih parametrih (kot so {{para|date}}, {{para|publication-date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}} itd.), razen pri {{para|orig-date}}, v slogu, ki ga določa predloga {{tlx|use dmy dates}} ali {{tlx|use mdy dates}}. Za podrobnosti si oglejte dokumentacijo teh predlog. 2h6qr6alhgnrg0emwwwtgvdbvagpl5p 0 484799 6709804 6168566 2026-07-11T16:28:10Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709804 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |height=175 cm |position=[[vezist (nogomet)|ofenzivni vezist]] |currentclub=[[ASKÖ Murfeld]] |clubnumber= |youthyears1=2001–2011 |youthclubs1=[[NK Šentjur|Šentjur]] |youthyears2=2011–2013 |youthclubs2=[[NK Celje|NK Celje]] |years1=2014–2018 |years2=2019–2020 |years3=2020–2022 |years4=2022–2023 |years5=2023–2024 |years6=2024–2025 |years7=2025– |clubs1=[[NK Šentjur]] |clubs2=[[SV Heimschuh]] |clubs3=[[SC Stainz 1922]] |clubs4=[[GASV Fortuna Federn RAIBA Pölfing Brunna|Fortuna Federn RAIBA Pölfing Brunna]] |clubs5=[[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] |clubs6=[[USV Wundschuh]] |clubs7=[[ASKÖ Murfeld]] |goals1=22 |caps1=56 |caps2=19 |goals2=8 |goals3=7 |caps3=15 }} '''Sebastjan Tuhtar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober]] [[1995]], [[Celje]]. Igra v avstrijskem klubu [[ASKÖ Murfeld]] na poziciji centralnega ofenzivnega zveznega igralca. == Klubska kariera == === Slovenija === Kot otrok je v nižjih kategorijah igral za NK Šentjur. Leta 2011 se je s šestnajstimi leti pridruil nogometni akademiji NK Celja, kjer je igral dve leti. Igral je na poziciji ofenzivnega zveznega igralca, napadalca in krilnega napadalca. Leta 2013 se je nato vrnil v matični klub NK Šentjur in tam igral v tretji slovenski nogometni ligi. Igral je na preko 50 tekmah in zadel preko 20 golov. Poleti 2019 se je odločil, da svojo nogometno pot nadaljuje v sosednji Avstriji. === Avstrija === Do sedaj je igral za dva različna kluba. Polovico sezone 2019–2020 je odigral za SV Heimschuh, sedaj pa igra za SC Stainz 1992. Doslej je na 34 tekmah v Avstriji dosegel 15 golov. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tuhtar, Sebastjan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši SV Heimschuha]] [[Kategorija:Nogometaši SC Stainza]] [[Kategorija:Nogometaši GASV Fortuna Federn RAIBA Pölfing Brunna]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wundschuha]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Murfelda]] [[Kategorija:Celjski športniki]] olmbvvyqfm6338n2pszd11ngjrvkjoe 0 505067 6710060 6697613 2026-07-12T10:49:35Z Gledalec 242658 pp np 6710060 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flight paths of hijacked planes-September 11 attacks.jpg|sličica|296x296_pik|Zemljevid poti ugrabljenih letal. ]] [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]] so poleg edinstvenega terorističnega dejanja predstavljali tudi medijski dogodek, kakršnega še ni bilo od pojava civilnih globalnih satelitskih povezav.<ref name="#1">September 11 Attack Timeline, 9/11 Memorial and Museum, https://timeline.911memorial.org/#Timeline/2, Access Date, July 31, 2021</ref><ref>{{Navedi novice|title=Extract: 'We have some planes'|date=23 July 2004|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/3919613.stm}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Timeline of 9/11|date=21 September 2020|url=https://timeline.911memorial.org/#Timeline/2}}</ref> Takojšnji svetovni odziv in razpravo so omogočile 24-urne televizijske novice in internet.&nbsp;Posledično je bil večina spodaj navedenih dogodkov poznanih velikemu delu svetovnega prebivalstva, ko so se zgodili.<ref name="#1"/><ref name="#1"/><ref name="#1"/><ref name="#1"/> Vsi navedeni časi so v vzhodnem poletnem času (EDT) ali UTC -04:00.<ref>{{Navedi novice|title='We're the Only Plane in the Sky'|date=9 September 2016|url=https://www.politico.com/magazine/story/2016/09/were-the-only-plane-in-the-sky-214230}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://govinfo.library.unt.edu/911/report/911Report.pdf|title=9/11 Commission Report}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rutgerslawreview.com/wp-content/uploads/special/911/Full%20audio%20transcript.pdf|title=The Story of the FAA and NORAD Response to the September 11, 2001 Attacks (full audio transcript)}}</ref> == Dogodki po času == [[Slika:Atta in airport.jpg|sličica|Atta (modra majca) in al-Omari (bela majca) na mednarodnem letališču Portland, čas 5:45:13. ]] * 5:01 - [[Ziad Jarrah]] pokliče [[Marvan al Šehi|Marvana al Šehija]] o pripravljenosti na napade. * 5:33 - [[Mohamed Atta]] in [[Abdulaziz al Omari]] zapustita hotel Comfort Inn v južnem Portlandu (Maine) in se v modrem avtu Nissan Altima odpravita na mednarodno letališče Portland. * 6:00 - Atta in Al-Omari odideta na letalo 5930 Colgan Air za let v [[Boston, Massachusetts|Boston]]. * 6:45 - Oba ugrabitelja prispeta na bostonsko mednarodno letališče generala Edward Lawrence Logan. * 6:52 - al Šehi pokliče Mohameda Atto, da potrdi začetek operacij. * 7:00 - Atta, al-ʿOmari, [[Satam al Sukami]], [[Vail al Šehri]] in [[Valid al Šehri]] se vkrcajo na [[Let 11 American Airlines]]. V času projekcije so izbrani al Sukami in dva brata al Šehri za natančnejši pregled ročne prtljage, ki ga opravijo brez težav. * 7:10 - al Šehi, [[Fajez Banihamad]], [[Mohand al Šehri]], [[Hamza al Gamdi]] in [[Ahmed al Gamdi]] se vkrcajo na [[Let 175 United Airlines]] na drugem terminalu na istem letališču. Nobeden od njih ni izbran za dodatne varnostne preglede. * 7:16 - [[Hani Hanjour]], [[Kalid al Mihdar|Kalid al-Mihdar]], [[Majed Muked]], [[Navaf al Hazmi]] in [[Salem al Hazmi]] začnejo postopke vkrcanja na [[Let 77 American Airlines]]. Prva prispeta al Mihdar in Muked, druga dva pa približno dvajset minut kasneje. V času pregledov so Hanjour, al Mihdar in Muked izbrani za temeljitejši pregled ročne prtljage, ki ga opravijo brez težav. * 7:30 - Ziad Jarrah, [[Ahmed al Nami]], [[Said al Gamdi]] in [[Ahmed al Haznavi]] se vkrcajo na [[Let 93 United Airlines]]. al Haznavi je izbran za temeljitejši pregled ročne prtljage, ki ga opravi brez težav. * 7:59 - Let 11 American Airlines vzleti iz letališča Boston's Logan, z 92 ljudmi na krovu, s ciljem v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:13 - American 11 se odzove na zadnje sporočilo po navodilih letališča Boston's Logan. * 8:14 - Let 175 United Airlines vzleti iz letališča Boston's Logan, z 56 ljudmi na krovu, s ciljem v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:14 - American 11 je ugrabljen. * 8:16 - American 11 spremeni smer ter se preusmeri na jug. * 8:19 - [[Betty Ong]], stevardesa letala American 11, pokliče družbo American Airlines, da obvesti podjetje o ugrabitvi. Nevladna organizacija trdi, da so bili zabodeni potnik poslovnega razreda (Daniel Lewin) in dve stevardesi (Karen Martin in Barbara Arestegui) in daje prve navedbe na sedežih ugrabiteljev (ki omogočajo povzetek identifikacije oseb). * 8:20 - Let 77 American Airlines vzleti iz letališča Washington Dulles, z 58 ljudi na krovu, s ciljem v Los Angelesu. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:21 - Kontrolni radio na letalu American 11 je izklopljen, s tem pa kontrolerji ne vedo kje se nahaja letalo. * 8:24 - Bostonski center prejme poročilo iz letala American 11 moškega (Mohammeda Atte), ki pravi: "Imamo nekaj letal. Bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče." Attove izjave upravljavci ne razumejo. Okrog 20 sekund pozneje pride do druge komunikacije: "Nihče naj se ne premakne, vse bo v redu. Če boste kaj reagirali boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho ostani!" * 8:25 - Stevardesa letala American 11 [[Madeline Amy Sweeney|Amy Sweeney]] preko enega od vgrajenih telefonov stopi v stik z vodjo družbe American Airlines Michaelom Woodwardom. Sweeneyjevo pričevanje omogoča identifikacijo treh ugrabiteljev: al Omari, Atta in al Sukami. * 8:28 - Bostonski center FAA obvesti center FAA v Herndonu v [[Virginija|Virginiji]], da je bil American 11 ugrabljen in se po velikem zavoju proti jugu odpravlja proti [[New York|New Yorku]]. * 8:32 - Center Herndon poroča sedežu FAA v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], da je bilo ugrabljeno letalo American 11. S sedeža odgovarjajo, da se tega že zavedajo. * 8:33 - Z letala American 11 pride novo poročilo od Atte: "Nihče naj se ne premika, vračamo se na letališče. Ne delajte nobenih neumnih potez." Medtem pa Craig Marquis (iz operacijskega sistema American Airlines Systems Operations Control) nadzornik Nydia Gonzalez seznani z dogajanjem na letalu. Varnostni postopek se aktivira, da se zagotovi zaupnost podatkov. * 8:37 - Bostonski center FAA opozarja kontrolorje severovzhodnega sektorja zračne obrambe (NEADS, NORAD) na ugrabitev letala American 11 in prosi vojaško pomoč za prestrezanje letala. Dejansko vzletno naročilo pa prihajala počasi. * 8:40 - V letalskih oporiščih Otis (Massachusetts) se pripravljata dva letala F-15 ameriških letalskih sil z ukazi za prestrezanje ugrabljenega letala. Hkrati American 11 vstopi v zračni prostor New Yorka. Center FAA v New Yorku se seznani s situacijo. * 8:41 - Craig Marquis je obveščen, da je bil American 11 videti na primarnih radarjih in da je na poti proti mednarodnemu letališču John F. Kennedy v New Yorku in izgublja višino. * 8:41 - United 175 se odzove na zadnje sporočilo navodilih letališča Boston's Logan in pove informacijo o letalu American 11: "Ko smo zapustili Boston, smo slišali sumljiv prenos. Nekdo ... izgledalo je, kot da je nekdo vzel mikrofon in vsem rekel, naj ostanejo na svojih sedežih." * 8:42 - United 175 je ugrabljen. * 8:42 - Let 93 United Airlines vzleti iz letališča Newark, z 37 ljudmi na krovu, s ciljem v [[San Francisco|San Franciscu]]. Na krovu so 4 ugrabitelji. * 8:44 - American 11 se začne spuščati nad New Yorkom. * 8:45 - Dva F-15 iz baze Otis vzletita z nalogo ujeti American 11. Ko pa je letalski transponder izklopljen, se pilotom naroči, naj gredo na območje neba v bližini Long Islanda in počakajo na nadaljnja navodila. NEADS poskuša znova vzpostaviti radarski stik z ugrabljenim letalom. * 8:45 - United 175 spremeni smer ter se preusmeri na jugo-vzhod. * 8:46 - American 11 s hitrostjo 790 km/h trči v severno fasado Severnega stolpa [[World Trade Center|World Trade Centra]] v New Yorku, med 93. in 99. nadstropjem. Očividci sprva mislijo, da gre za nesrečo. Trk letala točno posnameta samo Jules in Gédéon Naudet, dva francoska režiserja, ki sta takrat snemala dokumentarec o newyorških gasilcih, in Pavel Hlava, češki snemalec; trk je viden tudi na fotografijah, posnetih z internetne umetniške razstave nemškega umetnika Wolfganga Staehleja, ki prikazuje poglede na središče Manhattna, ki se posodabljajo vsake štiri sekunde. * 8:47 - Kontrolerji letališča Boston's Logan ugotovijo, da nekaj na letalu United 175 ni v redu. * 8:48 - Varnostna služba Severnega stolpa odredi popolno evakuacijo nebotičnika. Gasilci, policija in prva reševalna vozila začnejo hiteti na prizorišče. * 8:49 - Radio, televizija in drugi mediji začnejo pošiljati prve novice o morebitni eksploziji ali verjetni letalski nesreči v WTC-ju. * 8:50 - American 77 sprejme zadnje sporočilo navodilih od kontrolerjev iz letališča Washington Dulles. * 8:51 - Center FAA v New Yorku opaža, da se je koda, ki jo je poslalo letalo United 175 spremenila.&nbsp; Center pove letalu pravilno kodo, vendar ne dobi odgovora. Center večkrat poskuša vzpostaviti stik z letalom vendar neuspešno in nato sumi, da je ugrabljen. Nato sporoči drugim letalom v zraku, da se držijo stran od poti letala United 175, ki je zavija v smeri New Yorka. Približno v tem času segajo različni telefonski klici potnikov, ki svoje sorodnike opozarjajo na ugrabitev. * 8:51 - American 77 je ugrabljen. * 8:52 - Newyorški policisti sporočijo, da je Južni stolp varen in da se lahko ljudje vrnejo na delo v pisarne. Nekateri opozorila ne slišijo, drugi ga namenoma ne upoštevajo in evakuirajo stavbo. Spet drugi se zbirajo v skupnih prostorih, na primer v 78. nadstropju. * 8:53 - United 175 se izogne morebitnemu trku v zraku z letalom Delto. Kontrolorji povejo bližnjim letalom: "Izogibajte se mu. Imamo letalo za katerega ne vemo kaj počne." * 8:54 - American 77 spremeni smer ter se preusmeri na vzhod, nazaj proti Washingtonu (tarča v bližnjem Arlingtonu). [[Slika:George W. Bush, Emma E. Booker Elementary (001 Hi j0202-1).jpg|sličica|282x282_pik|Predsednik Bush med obiskom osnovne šole na Floridi. ]] * 8:55 - Ameriški predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] vstopi v učilnico na osnovni šoli Emma E. Booker v Sarasoti na [[Florida|Floridi]]. Obisk je del programa Busheve uprave za promocijo izobraževanja in politike na tem področju. Karl Rove, njegov uslužbenec, ga obvesti o strmoglavljenje majhnega letala v severni stolp WTC-ja. Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice govori o komercialnem letalu. Zaradi razdrobljenih novic Bush in njegovo osebje podcenjujejo incident in se odločijo nadaljevati z dogovorjenim urnikom. * 8:56 - Radio na letalu American 77 je izklopljen, kontrolorji pa izgubijo stik z letalom. * 8:59 - United 175 vstopi v zračni prostor New Yorka. * 9:00 - Operacijski centri United Airlines in American Airlines so obveščeni o ugrabitvi letala United 175 in izgubi stika z letom American 77. * 9:01 - United 175 se začne spuščati nad New Yorkom. * 9:02 - Center FAA v New Yorku opazi United 175. Sprva kontrolorji pomislijo na letalo v stiski, ki poskuša pristati na enem od manjših letališč. Nekaj ​​trenutkov kasneje ugotovijo, da namerava letalo nekje strmoglaviti. Alarm je zdaj razširjen: kliče se med centrom FAA v Bostonu, New Yorkom in NEADS.&nbsp; Menadžer iz centra FAA v New Yorku od centra FAA v Herndonu zahteva vojaško udeležbo pri reševanju situacije. [[Slika:UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg|sličica|246x246_pik|Eksplozija po trku letala United 175 v južni stolp WTC-ja. ]] * 9:03 - United 175 s hitrostjo 880 km/h trči v južni fasado Južnega stolpa [[World Trade Center|World Trade Centra]] v New Yorku, med 78. in 85. nadstropjem. Trk posnamejo številne kamere, ki ga v živo predvajajo milijonom ljudi po svetu. Novinarji pri tem rečejo: "Še eno letalo je trčilo v drugi stolp Svetovnega trgovinskega centra". Začne se množična evakuacija ljudi pod stolpi in evakuacija Južnega stolpa. * 9:05 - FAA odredi ATC Zero, ki pomeni absolutno prepoved pristajanja in vzletavanja, na območjih New Yorka, Bostona, Clevelanda in Washingtona (v praksi celotno območje [[Nova Anglija|Nove Anglije]]). * 9:06 - Andrew Card, pristopi k predsedniku Bushu in mu na uho zašepeta: "Drugo letalo je zadelo Svetovni trgovinski center. Amerika je pod napadom". Prizor posname več kamer, prisotnih v šoli za dokumentiranje predsedniškega obiska. Bush nekaj minut še naprej posluša učence šole, se pretvarja, da se ni nič zgodilo, in namerno ignorira prošnje tajnih služb, naj takoj zapustijo stavbo. * 9:07 - Izda se ukaz vsem letalom za zaklepanje vrat pilotske kabine. Center FAA v Herndonu pa se odloči, da bo sledil zapletenemu običajnemu postopku in ne takoj izdal naročila posameznim podjetjem. * 9:10 - Tako American Airlines kot United Airlines se odločita ustaviti vzletne postopke za vsa svoja letala po vsej [[Združene države Amerike|Ameriki]]. * 9:12 - Po prvem neuspešnem poskusu stevardesa letala American 77 Renee May uspe stopiti v stik z njeno mamo Nancy in jo opozoriti na ugrabitev. Takoj se obrne na podjetje American Airlines. * 9:13 - Dva F-15, ki čakata na Long Islandu, končno pridobita dovoljenje za vzlet v nebo nad [[Manhattan|Manhattnom]] za zaščito mesta New York. * 9:15 - Predsednik Bush se osami z osebjem v zasebni sobi v šoli, v kateri je, in vzpostavi stik s podpredsednikom [[Dick Cheney|Dickom Cheneyjem]], svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, županom New Yorka Georgeem Patakijem in direktorjem FBI Robertom Muellerjem. Na drugo nesrečo je opozorjen tudi direktor Cie George Tenet, katerega prva reakcija je: "Za vsem tem stoji bin Laden. Moram iti." * 9:19 - Center FAA v Bostonu pošlje Delti 1989 ukaz, naj onemogoči dostop do pilotske kabine, saj se boji, da bi lahko tudi to letalo ugrabili. Nato je letalo prisiljeno pristati v Clevelandu in podvrženo posebnim varnostnim pregledom, ki dajo negativne rezultate. * 9:20 - Barbara Olson, potnica na letalu American 77 in žena generalnega državnega tožilca Teda Olsona, pokliče svojega moža in ga opozori na ugrabitev. Tožilec takoj obvesti pravosodno ministrstvo o tem, kaj se dogaja. Hkrati CNN napoveduje, da FBI preiskuje primer in prvi razkriva, da so letala "verjetno ugrabili". [[Slika:World Trade Center 9-11 P9110006.jpeg|sličica|283x283_pik|Dvojčka WTC-ja med gorenjem. ]] * 9:21 - Center FAA v Indianapolisu končno izve, da sta bili ugrabljeni vsaj dve letali (American 11 in United 175), ki sta verjetno prav tista, ki sta trčila v stolpa WTC-ja in da je bil morda ugrabljen tudi American 77. Hkrati center FAA v Bostonu vzpostavi stik z NEADS. * 9:23 - United 93 prejme obvestilo družbe United Airlines: "Pazite na vdore v pilotsko kabino. Dve letali sta zadeli Svetovni trgovinski center." * 9:24 - Dve letali F-16 vzletita iz letalske baze Langley (Virginija) z ukazom, da bosta nadzorovala območje Baltimora in ulovila ugrabljeni American 77. * 9:25 - Center FAA v Herndonu odredi zaustavitev na kopnem, kar je popolna prepoved vzleta za vsa letala po celotnem državnem ozemlju. Vendar pa lahko letala, ki še vedno letijo, še naprej sledijo svojemu urniku kot običajno. * 9:27 - United 93 prejme zadnje sporočilo kontrolerjev letališča Newark. * 9:28 - United 93 je ugrabljen. Po radiju se iz pilotske kabine zasliši krik: "Presneto! Poberite se od tu! Poberite se od tu!" * 9:29 - Na gasilca [[Daniel Thomas Suhr|Daniela Thomasa Suhra]] pade oprema enega od poslovnežev iz stolpov, ki se vrže čez okno in se ubije. Več ljudi se v tem času v obupu, da bi ubežala ognju in dimu, se vrže čez okna iz stolpov. Zaradi prevelikega dima, ki preprečuje pristanek reševalnih helikopterjev na strehi obeh stolpov, ni pripravljena nobena oblika reševanja s helikopterjem. * 9:30 - Svetovalec za boj proti terorizmu Richard Clarke odredi takojšnjo zaprtje vseh veleposlaništev ZDA po vsem svetu, dvig stopnje pripravljenosti v vseh vojaških oporiščih v Combat Threatconu in takojšen vstop predsednika Busha na letalo Air Force One. Istočasno ima predsednik kratek tisk v šoli Booker pred približno 200 ljudmi, vključno z učitelji in učenci. Izjavlja, da se bo takoj vrnil v Washington, ker se "dogaja nacionalna tragedija", in prosi za minuto molka. [[Slika:George Bush Booker Elementary 911.jpg|sličica|256x256_pik|Predsednik Bush med govorom in spraševanjem pred učenci z učiteljico. ]] * 9:32 - Kontrolorji letališča iz radia na letalu United 93 zaslišijo zvok (Ziada Jarraha):" Gospe in gospodje tukaj kapitan. Ostanite na svojih sedežih. Na krovu je bomba zato prosim sedite!" * 9:33 - Nadzornik letališča Washington Dulles opozarja Belo hišo: "Letalo leti proti vam in nikakor ne moremo vzpostaviti stika z njim." kar se nanaša na American 77. * 9:34 - American 77 se začne spuščati nad Arlingtonom. * 9:35 - Odrejena je takojšnja evakuacija nacionalnega letališča in kongresa Ronald Reagan Washington.&nbsp; Hkrati Bush zapusti šolo Emme E. Booker v Sarasoti in se odpravi na letališče.8:55 - Ameriški predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] vstopi v učilnico na osnovni šoli Emma E. Booker v Sarasoti na [[Florida|Floridi]]. Obisk je del programa Busheve uprave za promocijo izobraževanja in politike na tem področju. Karl Rove, njegov uslužbenec, ga obvesti o strmoglavljenje majhnega letala v severni stolp WTC-ja. Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice govori o komercialnem letalu. Zaradi razdrobljenih novic Bush in njegovo osebje podcenjujejo incident in se odločijo nadaljevati z dogovorjenim urnikom. * 9:36 - United 93 spremeni smer in se preusmeri na jugo-vzhod. * 9:37 - American 77 s hitrostjo 755 km/h trči v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] v Arlingtonu blizu Washingtona, med 1. in 3. nadstropjem. * 9:39 - Z letala United 93 je slišano novo obvestilo s strani Jarraha, ki reče: "Gospe in gospodje, prosim da ostanete vsak na svojih sedežih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče. Prosim brez panike!" [[Slika:The pentagon in flames (background) moments after a hijacked jetliner crashed into building at approximately 0930 010911-M-CI426-018.jpg|sličica|241x241_pik|Goreči Pentagon v ozadju in policijski avto z razbito šipo, ki jo je razbil kos krila letala American 77.]] * 9:42 - Operativni direktor FAA [[Ben Sliney]] po novici trka letala American 77 v Pentagon in ugrabitvi letala United 93 ukaže zapreti veš zračni prostor nad ZDA ter s tem prepoved vseh vzletov ali preletov. Letala, ki so bila zjutraj na poti 4.500 km, so prisiljena pristati na najbližjem letališču. Kanada je tudi obveščena, da zapre svoj zračni prostor. * 9:42 - Posneta je slika padajočega človeka iz stolpov WTC-ja. * 9:45 - Zračni prostor ZDA je zaprt. Kanada prvič v svoji zgodovini zapre svoj zračni prostor. Bela Hiša v Washingtonu je evakuirana. * 9:46 - Potniki na letalu United 93 od klicev svojcev ugotovijo, da sta dve letali trčili v WTC in eno v Pentagon in da je zato zaprt zračni promet, hkrati pa razumejo, da njihovo letalo ne bo pristalo na letališču, ampak, da bo nekje strmoglavilo (v hišo ameriškega kongresa). * 9:48 - Potniki ugotovijo, da je United 93 ugrabljen in se zato odločijo, da odvzamejo ugrabiteljem nadzor nad letalom. * 9:49 - Nad Manhattnom ljudje opazijo dve vojaški letali. * 9:50 - Potniki na letalu United 93 začnejo s pripravami za napad na pilotsko kabino. * 9:53 - CNN potrjuje novico o trku letala v Pentagon. * 9:55 - Dopisnik CNN [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]] imenuje kot nekoga, ki namerava udariti po ZDA. * 9:57 - Potniki na letalu United 93 začnejo z napadom na pilotsko kabino. Potnik Todd Berner reče: "Ste pripravljeni fantje? Pa začnimo!" * 9:58 - Dale Watson, vodja oddelka za boj proti terorizmu FBI, stopi v stik s svetovalcem za boj proti terorizmu Richardom Clarkom in ga opozori, da so nekatera imena na seznamih potnikov ugrabljenih letal povezana z islamsko teroristično skupino [[Al Kaida|Al Kaido]]. * 9:59 - Južni stolp WTC-ja se zruši, 56 minut potem, ko ga je zadel United 175. Zrušitev stolpa posnamejo številne kamere in predavajajo v živo milijonom ljudi po svetu. Veliko ljudi v okolici prizadene močan oblak gradbenega prahu in dim. * 10:03 - United 93 s hitrostjo 990 km/h strmoglavi na polje v [[Shankshville]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Glede na poročila črne skrinjice so se ugrabitelji po uporu potnikov sami določil strmoglaviti letalo. Tarča letala je bila hiša ameriškega kongresa v Washingtonu. * 10:05 - C-130 ameriške vojske ZDA opazi velik črn dim, ki se dviga s podeželja Shanksville, približno 27 kilometrov stran. Podpolkovnik O'Brian takoj obvesti center FAA v Clevelandu, ki v odgovor opozori pilota, da je na tem območju z radarja izginilo letalo. V tem času je tudi obveščeno, da je v napadih vpleten Osama bin Laden. * 10:10 - Gasilci v Pentagonu ukažejo evakuacijo ljudi iz stavbe, saj opazijo, da se poškodovani del stavbe ruši. * 10:18 - Nad Washingtonom prileti nekaj vojaških letal, da branijo mesto pred prihodi karkršnimi koli letali. * 10:20 - Bela Hiša je obveščena, da je United 93 strmoglavil v Shankshville. * 10:22 - Različni zvezni uradi v Washingtonu in sedež Svetovne banke so evakuirani. [[Slika:WORLD TRADE CENTER ATTACK.jpg|sličica|253x253_pik|Prah na Manhattanu po zrušitvi obeh dvojčkov Wtc-ja. ]] * 10:28 - Severni stolp WTC-ja se zruši, 1 uro in 42 minut potem, ko ga je zadel American 11. Množico ljudi znova prizadene velik gradbeni oblak in prah. V zrušitvi umre tudi 343 gasilcev in 71 policistov. Zrušitev posnamejo številne kamere, ki predvajajo v živo milijon ljudi po svetu. Hotel Marriott, ki se nahajana dnu dveh stolpov, je popolnoma uničen. * 10:30 - Prispejo nova opozorila drugih ugrabljenih letal, ki se približujejo Washingtonu, kar se kasneje izkaže za neutemeljeno. Policija je opozorjena na možno avtomobilsko bombo zunaj State Departmenta, tudi v Washingtonu. Tudi ta alarm se izkaže za neutemeljenega. Hkrati se Air Force One s predsednikom Bushem na krovu odpravi v letalsko bazo Barksdale blizu Shreveporta (Louisiana). * 10:40 - Zasebni pilot na krovu majhne Cessne prileti nad območjem trka letala United 93 in posname nekaj fotografij. Policijski helikopter ga takoj odstrani in prisili, da pristane v Johnstownu v Pensilvaniji. Hkrati državni sekretar Colin Powell odleti iz Lime (Peru), kjer je bil na diplomatski misiji, da se takoj vrne v ZDA. Medtem CNN objavlja, da se je začel načrt množične evakuacije za mesta Washington in New York. Nekaj ​​minut kasneje župan New Yorka [[Rudy Giuliani|Rudolph Giuliani]] odredi popolno evakuacijo južnega Manhattna. * 10:50 - Pet drugih nadstropij Pentagona se zaradi požara zrušijo. * 11:00 - [[Kanada]] potrjuje prepoved vzleta za vsa letala, z izjemo vojaških in humanitarnih letov. * 11:45 - Air Force One pristane v bazi Barksdale za dolivanje goriva. Predsednik Bush zabeleži kratko sporočilo, v katerem piše, da "terorizem na ameriških tleh ne bo ostal nekaznovan", da so "danes svobodo sami napadli brezlični strahopetci in da bo svoboda zavarovana" ter da bodo "ZDA našle in bodo te kaznovale" odgovoren za ta strahopetna dejanja ". Tajne službe vztrajajo, da se ustavijo na drugi letalski bazi, v Offuttu, v Nebraski. * 11:55 - Na meji med ZDA in [[Mehika|Mehiko]] je razglašeno stanje najvišje pripravljenosti. Določba pa ne predvideva zaprtja same meje. [[Slika:Absturzstelle Shanksville.jpg|sličica|268x268_pik|Polje v Shanksvillu, kjer je strmoglavil United 93. ]] * 12:04 - [[Mednarodno letališče Los Angeles]] je preventivno evakuirano in zaprto. To je bil tudi cilj letal American 11, United 175 in American 77. * 12:15 - Preventivno je evakuirano in zaprto tudi mednarodno letališče San Francisco. To je bil tudi cilj letala United 93. * 13:04 - Predsednik Bush razglasi stanje najvišje pripravljenosti za vse ameriške vojaške baze doma in v tujini. Nekaj ​​minut kasneje vzleti iz baze Barksdale in se odpravi proti bazi Offutt. * 13:27 - Župan Washingtona Anthony A. Williams razglasi izredne razmere. Na prizorišče prispe nacionalna garda. * 13:44 - Letalski nosilci USS Washington in USS Kennedy skupaj s petimi raketnimi enotami zapustijo pristanišče Norfolk, katerih namen je zaščititi mesta vzhodne obale ZDA. * 14.30 - Senator John McCain v zvezi z napadi jasno govori o "vojnem dejanju". * 14:49 - Na tiskovni konferenci župan Giuliani izjavi, da je žrtev zrušitve stolov WTC-ja veliko več, kot kdor koli od nas lahko prenese". * 14:50 - Predsedniško letalo pristane v bazi Offutt. * 16:00 - Vsi večji izdajatelji televizijskih programov poročajo, da višji obveščevalni častniki menijo, da je [[Osama bin Laden]] prvi in največji osumljenec napadov. * 16:25 - Newyorška borza, NASDAQ in Ameriška borza objavita, da bo trgovanje zaprto do vključno 12. septembra. * 17:21 - Zaradi posledice zrušitve stolpov WTC-ja v New Yorku se poruši še stavba WTC 7. Stavba je bila že ure prej evakuirana zaradi požarov, ki jih je utrpela pri zrušitvi stolpov, zato zrušitev stavbe 7 ni povzročila nobenih novih žrtev. * 18:00 - CNN in BBC poročata o eksplozijah v [[Kabul|Kabulu]]. Kasneje je ugotovljeno, da so eksplozije posledica napada severnega zavezništva na letališče afganistanske prestolnice. Hkrati iraška državna televizija opredeljuje napade kot rezultat "zločinov proti človeštvu, ki so jih zagrešile ZDA". * 18:54 - Predsednik Bush se vrne v belo hišo. * 19:00 - Še naprej se poskuša najti in rešiti vse preživele iz ruševin obeh stolpov. Na območju čaka več reševalnih vozil, ki čakajo na poškodovane, medtem ko stotine gasilcev, policistov in prostovoljcev nadaljuje z operacijami. Prve fotografije potencialnih žrtev napada se že pojavljajo po vsem New Yorku. * 19:30 - Ameriška vlada zanika kakršno koli odgovornost za eksplozije v Kabulu. [[Slika:U.S. President George W. Bush's address to the nation on the day's terrorist attacks (September 11, 2001).ogv|sličica|266x266_pik|Govor predsednika Busha na ameriški nacionalni televiziji ob 20:30.]] * 20:30 - Predsednik Bush se pojavi na nacionalni televiziji za sporočilo ameriškemu narodu iz Bele hiše. Medtem ko Bush govori, nekateri člani kongresa poročajo za CNN, da so nekateri visoki uradniki na zasebnih sestankih, ki so jih imeli popoldne, dejali, da imajo dovolj dokazov, da so napadi delo Osame bin Ladna in njegove teroristične skupine [[Al Kaida]]. * 21:00 - Predsednik Bush se najprej sestane s Svetom za nacionalno varnost in po približno uri in pol majhno skupino ključnih svetovalcev. Zdaj je jasno, da za napadom stoji bin Laden. Direktor Cie Tenet pravi, da sta al-Kaida in talibani v [[Afganistan|Afganistanu]] "v bistvu enaki". Bush odgovori: "Povejte talibanom, da se bodo z nami sprijaznili." * 21:22 - Nekateri poročevalci poročajo, da gasilci še niso uspeli dokončno pogasiti požarov v Pentagon. * 22:00 - Govorice o telefonskih klicih preživelih so še vedno pod ruševinami dveh stolpov. Govorice se kasneje izkažejo za neutemeljene. * 23:30 - Preden odide spat, predsednik Bush zapiše v svoj dnevnik: "Danes se je zgodil Pearl Harbour 21. stoletja ... Mislimo, da je to Osama bin Laden." == Glej tudi == * [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]] * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Časovnice za zgodovino|Teroristični napadi 11. septembra 2001]] bcq24zm9r3gf3g6fl9ovk8jfstiulxz 0 505496 6709852 6704115 2026-07-11T18:20:15Z JozefD 5744 6709852 wikitext text/x-wiki [[Slika:Thywin-Wappen Duino-Wappen.png|sličica|Grb Devinskih]] '''Devinski gospodje''', tudi ''von Tybein, Duino-Tibein'', po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi '''Hugoni''' ali '''Haugen von Tybein''', so bili [[ministerial]]na plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana. Njihovi [[fevd]]i so bili v [[Istra|Istri]], ob [[Kvarner|Kvarnerju]] od [[Reka, Hrvaška|Reke]] do [[Furlanija|Furlanije]]. Okoli leta 1166 so omenjeni kot [[vazal]]i [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Njihov natančen izvor ni jasen. V 13. stoletju se v dokumentih pojavljajo kot oglejski ministeriali. Gotovo je, da so bili tudi ministeriali [[Goriški grofje|Goriških grofov]]. Rodbina je dokumentirana od leta 1150 do 1406. == Zgodovina == [[Slika:Peninsula near castle Duino.JPG|250px|right|Ruševine starega [[Devinski grad|Devinskega gradu]] (10. st.)]] [[Slika:Castello di Duino 0904.jpg|250px|right|Devinski grad (zgrajen po 1389)]] Že v 13. stoletju so se Devinski gospodje uspeli ločiti od drugih plemiških družin, ki so prebivale v Istri. Glavni razlog za to in za njihov poznejši položaj moči so bile njihove tesne vezi z [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]], katerih so bili včasih največji zaupniki, in lokacija njihovega sedeža na Devinu v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], od koder so dominirali na cestah, ki vodijo od [[Tržič, Italija|Tržiča]] vzdolž ([[Jadransko morje|Jadrana]]) do Istre. Leta 1281 je moral Hugo Devinski patriarhu obljubiti, da bo popotnike pustil nemotene na prometni trgovski poti pod gradom [[Grad Devin|Devin]]. Čeprav so imeli v lasti oglejske fevde, tako kot goriški grofje, so z njimi vedno ravnali prijazno, ko je šlo za patriarha; po drugi strani pa so bili največji zatiralci [[Oglej]]a. Hugo II. (1252–1308), sin Rudolfa I. Devinskega (1252–1263), je leta 1252 po izgubljenem spopadu, ki sta ga grof Majnhard III. Goriški in njegov tast, grof Albert III. Tirolski, vodila proti Filipu Spanheimskemu, izvoljenemu salzburškemu nadškofu, sinu koroškega vojvode, je vodil poleg Majnhardovih sinov in drugih goriških ministerialov kot talce v ujetništvo v [[Salzburg]] (glej Lieserhofenski mir). Leta 1312, ko je grof Henrik Goriški ukazal, naj se [[viteške igre|viteških iger]] udeleži plemstvo iz vse Furlanije, je bila izvedba zaupana Rudolfu II. Devinskemu (1296–1319) in Frideriku iz [[Grad Prem|Prema]]. V tem času so Devinski gospodje že uveljavljali gosposke pravice na Reki. Največjo moč je imel rod za časa Huga III. Devinskega (1297–1328), sin Huga II., ko je grof Henrik II. Goriški nepričakovano umrl 23. aprila 1319 v Trevisu. Hugo III. je bil takrat generalni glavar mesta in okrožja [[Treviso]]. Imenovan je bil tudi za glavarja goriške grofije. Od takrat se je imenoval generalni kapitan Goriške grofije in dežele Treviso (''Comitatus Goritiensis et terre Tarvisii capitaneus generalis ''). V dokumentih se pojavlja tituliran tudi kot kapitan nad celotno Goriško grofijo. V listinah se Hugo III. nazadnje pojavi leta 1328. Ustrezni dokumenti dokazujejo, da je bil Hugo III. poročen s Stilicho (domnevno Stello), ki je po njegovi smrti dedovala njegovo premoženje. Jurij Devinski (1334–1343), prvorojenec Huga III., je bil leta 1336 imenovan za goriškega glavarja. Približno v tem času je moč Ogleja, pa tudi moč goriških grofov, začela upadati. Zato se je leta 1366 pridružil avstrijskim vojvodom ([[Habsburžani|Habsburškim]]) in jih priznal za svoje [[deželni gospod|deželne gospode]]. Vendar svojih posesti ni izročil Habsburžanom, da bi jih spet prejel kot fevd. Vsekakor je to Habsburžanom omogočilo, da so svojo oblast in vpliv razširili do Jadrana. Devinski gospodje so vojaško in finančno podpirali Habsburžane. V zameno so v najem dobili gospostva [[Grad Pliberk|Pliberk]], [[Železna Kapla]], [[Žrelec|Žrelec na Koroškem]], [[Grad Podkrnos|Podkrnos]], [[Ravne na Koroškem|Guštanj]], [[Rebrca na Koroškem]] in [[Galicija na Koroškem]]. Po odstranitvi [[Kraigerji|Konrada Khraiga]] s položaja [[deželni glavar|deželnega glavarja]] [[Kranjska|Kranjske]] leta 1385 je vojvoda [[Leopold III. Habsburški|Leopold Avstrijski]] za naslednika na tej funkciji postavil Jurijevega sina, [[Hugo VIII. Devinskega|Huga VIII.]] (1354–1390). Hugo je to funkcijo opravljal do leta 1389. S Hugom IX. (1397, † 1399), sinom Huga VIII., je leta 1399 rodbina izumrla v [[moški liniji]]. Sina Reinprechta (1390, † 1396) je preživel za tri leta. Glavni dediči Devinskih gospodov so bili njihovi sorodniki [[gospodje Walseejski]]. == Dobrotniki Stiškega samostana == Nekateri Devinski gospodje se pojavljajo tudi v dokumentih [[Cistercijanski samostan Stična| Stiškega samostana]] kot dobrotniki (po Grebencu): * Štefan Devinski ''sive Tybein'' je leta 1250 podaril samostanu eno [[Huba|hubo]] (kmetijo) blizu Senožeč; * Hugo II. Devinski ''Dominus de [[Reka, Hrvaška|Liburnia civitatis fluminensis]] ad oram maris Adriatici'' je dovolil samostanu leta 1300 »... od cerkve Sv. Vida svoje reške episte« letno brez dajatev prepeljati 50 vozov soli s konjsko vprego in šest sodov olja (Grebenc, št. 103, str. 44). == Družinsko drevo == Genealogija:<ref name="Genealogija ">po [[#Literatura|Lit.]] Štih u.&nbsp;a.)</ref> ::::Opomba: vse osebe z imenom Hugo lahko najdemo tudi kot ''Haug'', vsi tudi imajo poimenovanje kot ''Tybein'' ali ''Thübein'' :A: ''Diethalm'', 1139 :A: Štefan I., 1166–1188 ::B: Vošalk I., 1158–1184 ::B: Štefan II., 1158–1188 :::C: Kono I. Novograjski, 1188–1224 :::C: Hugo I. Devinski, 1188–1224 ::::D: Rudolf I., 1252–1263 :::::E: Hugo II. Devinski, 1252-1308 ::::::F: Rudolf II., 1296–1319 :::::::G: Hugo VI., 1312 ::::::F: Henrik II., 1274, † 1308 ::::::F: ''[[Hugo III. Devinski|Hugo III.]]'', 1297–1328, od leta 1319 Generalni kapetan [[Trbiž]]a in glavar [[Goriška grofija|Goriške grofije]], oo Stilicha (Stella) N. :::::::G: ''[[Jurij Devinski|Jurij]]'', 1334–1343, od leta 1336 glavar [[Goriška grofija|Goriške grofije]] ::::::::H: ''[[Hugo VIII. Devinski|Hugo VIII.]]'', 1354–1390 ∞ Ana [[Gospodje Walseejski|Walseejski-Ennski]], od 1385-1389/1390 kranjski deželni glavar, leta 1386 kapitan Trsta :::::::::I: Reinpreht, 1390, † 1396 :::::::::I: ''Hugo IX.'', 1397, † 1399, z njim '''rodbina izumre po moški liniji'''. ::::::::::J: Katarina († 1435) ∞ [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski]] (1364 – †1422) → deduje rodbina [[Walseejski]] :::::::::I: Katarina, 1400–1418 :::::::::I: Ana, 1404, † 1406? 1. ∞ Eberhard II. von Kapellen († 1406), 2. ∞ [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski]] :::::::G: Rudolf III., 1337–1359, :::::::G: Janez, 1337 :::::::G: Hugo VII., 1323–1344 ::::::F: Ulrik, 1300 ::::::F: Gerca, 1308 :::::::G: Nassinguera, 1312–1314 ::::::F: Hugo IV., 1334–1344 :::::::G: Hugo V., 1342–1345 :::C: Vošalk II. Devinsko-Momjanski, 1188–1238 ::::D: Vošalk III., Devinski (I.) Momjanski, 1234- † pred 1252 :::::E: Biakvin I. [[Grad Momjan|Momjanski]], 1247-1267 ∞ Gertruda Rihemberška ::::::F: Ulrik Momjanski in Castelnuovo, 1273-1295 :::::E: Kono II. Momjanski in Senožeški, 1247-1275 ::::::F: Vošalk IV. (II.) [[Grad Momjan|Momjanski]], 1274- † 1276 ∞ Frančiška Rihemberška :::::::G: Biakvin II. [[Grad Momjan|Momjanski]], do 1305 ::::::::H: Frančišek Vošalk [[Grad Momjan|Momjanski]] in Košljunski (Castiglione), † 1358 ''' izumrtje Momjanske rodbine (linije)''' ::::D: Štefan III., iz Castelnuovo v Furlaniji, 1234-1260 ∞ Ingelrada iz Pinzana :::C: Henrik iz Prema, 1188–1234 ::::D: Ulrik I., 1249 == Posestva in gradovi rodbine Devinskih == * [[Grad Devin]]/Duino (Severozahodno od [[Trst]]a, današnji Italiji) (1150–1399), '''sedež''', Oglejski fevd Njihove posesti so bile tudi v Istri, Furlaniji, na Kranjskem, na Hrvaškem, Štajerskem in Koroškem. === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Konjice]] (1385–1400), === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Prem|Prem]] (1366–1399), Oglejski fevd * [[Grad Dragomelj]] (SV od Ljubljane) (1386–1399) * [[Grad Gotnik]] (1366–1399) * [[Grad Senožeče]] (1366–1399), Oglejski fevd * [[Grad Gradina]] nad Ilirsko Bistrico (1366–1399) === Posestva v [[Istra|Istri]] in Kvarnerju === * [[Brseč]] * [[grad Kastav]] (1139–1399) * [[grad Klana]] (1139–1399) * [[Grad Kršan]] (1388-1399) * [[Reka, Hrvaška|Reka]] (1139–1399) * [[Lovran]] (1139–1399) * [[Mošćenice]] (1139–1399) * [[Veprinac]] (1374-1399) * Kaštel Morosini-Grimani [[Svetvinčenat]] === Posestva v [[Furlanija|Furlaniji]] === * [[grad Castelnuovo]] (1234–1399) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === V zastavi: * [[Grad Pliberk|Pliberk]] * [[Železna Kapla]] * [[Žrelec|Žrelec na Koroškem]] * [[Ravne na Koroškem|Guštanj]] * [[Rebrca na Koroškem]] * [[Galicija na Koroškem]] == Opombe == Devinski gospodje se občasno imenujejo grofje, za kar pa ni dokumentarnih dokazov, da so kdaj bili povzdignjeni v grofe. == Viri == * Majda Smole: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'' (Herrschaften und Gülte im einstigen Krain), Ljubljana 1982 * [[August Dimitz]]: ''Geschichte Krains'' * Jože Maver Grebenc: ''Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta'' 1135 * Dr. Racki: ''Fiume'', Agram (Zagreb) 1869 * Valvasor: ''Ehre'', IX. Buch. * Peter Štih: ''Studien zur Geschichte der Grafen von Görz'', R. Oldenbourg Verlag Wien München 1996, ISBN 3-7029-0405-0 Oldenbourg Wien; ISBN 3-486-64834-9 Oldenbourg München. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Italijansko plemstvo]] [[Kategorija:Družinska drevesa]] [[Kategorija:Habsburška monarhija]] 7d1uuikitseu8uxzkb5rop72efkgmv2 0 507977 6709724 6708457 2026-07-11T14:30:56Z Erardo Galbi 166658 6709724 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Italija|Italiji]]'''. {{CompactTOC|center=yes}} == A == * [[Ema Abram]], slikarka * [[Franc Abram]], podjetnik in dobrotnik * [[Josip Abram]], odvetnik in politik * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]], odvetnik in narodni delavec * [[Jože Abram|Jože (Josip) Abram Trentar]], rimskokatoliški duhovnik, pisec in organizator planinstva * [[Laura Abram|Laura Abram (Abrami)]], profesorica in kulturna delavka * [[Ivan Artač]], učitelj, pisatelj, zgodovinar * [[Majda Artač Sturman]], profesorica, pesnica, pisateljica == B == [[Slika:France Bevk.jpg|sličica|[[France Bevk]]]] [[Slika:Vladimir Bartol 1953.jpg|sličica|[[Vladimir Bartol]]]] [[Slika:Bratuz Lojze.jpg|sličica|[[Lojze Bratuž]]]] * [[Alojzij Bole]], učitelj in šolski nadzornik * [[Drago Bajc]], matematik, fizik, šahist * [[Marijan Bajc]], prevajalec, radijski igralec * [[Pavel Bajc]], radijski igralec * [[Janko Ban]], glasbenik, zborovodja, raziskovalec, publicist, kulturni delavec * [[David Bandelj]], učitelj, zborovodja in pesnik * [[Vincenc Bandelj]], učitelj in publicist * [[Marko Bandelli]], poslanec, župan in minister v RS * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Vladimir Bartol]], pisatelj * [[Fran Baša]], odvetnik in narodni delavec * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]], profesor, ravnatelj in agronom * [[Anton Bedenčič]]''',''' duhovnik in vzgojitelj * [[Rado Bednařik]], časnikar in publicist * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], književnik, prevajalec in publicist * [[Filibert Benedetič]], pesnik, dramatik, šahist * [[Jožko Benedetič]], duhovnik, pesnik in kulturni delavec * [[Vesna Benedetič]], ilustratorka * [[Lojze Berce]], časnikar in urednik * [[Anita Bergnach]], učiteljica, pesnica in kulturna delavka * [[Engelbert Besednjak]], poslanec v rimskem parlamentu * [[Nadja Bevčar]], slikarka in grafična oblikovalka * [[Silvan Bevčar]], umetnik in učitelj * [[France Bevk]], pisatelj in prevajalec * [[Francesco Biancuzzi]], učitelj in kulturni delavec * [[Ferdo Bidovec]], antifašist in tigrovec * [[Maria Bidovec]], slovenistka v Neaplju * [[Valentin Birtič]] - Zdravko (''Birtig''), duhovnik in pesnik * [[Josip Bitežnik]], pravnik in politik * [[Mitja Bitežnik]], pravnik in kulturni delavec * [[Marko Bitežnik]], glasbenik violist * [[Arturo Blasutto]], duhovnik * [[Marija Blažina]], profesorica in ravnateljica * [[Arianna Bogatec]], jadralka * [[Livij Bogatec]], igralec * [[Mateja Bogatec]], športnica, svetovna prvakinja * [[Ivo Bolčina|Ivo (Ivan) Bolčina]], prosvetni delavec * [[Karel Bolčina|Karel (Carlo) Bolčina]], duhovnik, kulturni delavec, škofijski vikar * [[Ivan Bolle]], kemik, agronom in fitopatolog * [[Marko Brajnik]], kulturni delavec in gledališčnik * [[Darko Bratina]], politik * [[Vojko Bratina]], fizik * [[Andrej Bratuž]], kulturni delavec in publicist * [[Lojze Bratuž]], glasbenik in žrtev fašizma * [[Lojzka Bratuž]], pisateljica, kulturna delavka * [[Aleš Brecelj|Aleš]] ([[Aleš Brecelj|''Alejandro'') Brecelj]], šolnik, kulturni in politični delavec, publicist * [[Bogomil Brecelj]], doberdobski župnik, kulturni in prosvetni delavec * [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]], radijska urednica, kulturna delavka * [[Martin Brecelj]], novinar, publicist, kulturnoprosvetni in politični delavec * [[Bojan Brezigar]], časnikar in politik * [[Milko Brezigar]], ekonomist * [[Mirko Brumat]], duhovnik, pisatelj in kulturni delavec * [[Albin Bubnič]], učitelj in časnikar * [[Edi Bucovaz]], glasbenik * [[Andrej Budal]], pisatelj in prevajalec * [[Alojz Budin]], časnikar in narodni delavec * [[Miloš Budin]], politik * [[Milan Bufon]], geograf * [[Alojz Jožef Bunc]], učitelj in prosvetni delavec * [[Peter Butkovič]], duhovnik, pisatelj, prevajalec, kulturni delavec == C == * [[Miranda Caharija]], igralka * [[Sergio Canciani]], novinar * [[Emil Cenčič]] (''Emilio Cencig''), duhovnik, narodni buditelj * [[Iztok Cergol]], glasbenik * [[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol Gabrovec]], klasična filologinja, profesorica * [[Jože Cesar]], slikar in scenograf * [[Boris Cibic]], kardiolog * [[Ivan Cibic]], zdravnik in organizator zdravstva * [[Majda Cibic]], profesorica slovenščine, literarna organizatorka * [[Milko Cibic]], organist in zborovodja * [[Leopold Cigoj]], duhovnik in publicist * [[Boris Cijan]], letalski inženir * [[Davide Clodig]] (David Klodič), glasbenik, matematik in kulturni delavec * [[Srečko Colja|Srečko Colja - Javornik]], politični delavec * [[Stojan Colja]], igralec * [[Miha Coren]], kulturni delavec in politik * [[Hadrijan Corsi]], podjetnik in politik * [[Claudia Coslovich]], metalka kopja * [[Janko Cotič]], politik * [[Lorenzo Crisetig]], nogometaš * [[Anton Cuffolo]] (Anton Kofol), duhovnik, narodni buditelj == Č == * [[Lavo Čermelj]], fizik * [[Dušan Černe]], novinar, politik, narodni delavec * [[Andrej Černic]], novinar * [[Ivan Černic]], ravnatelj in kulturni delavec * [[Karlo Černic]], profesor in publicist * [[Matej Černic]], odbojkar * [[Mateja Černic]], zborovodkinja * [[Mihaela Adelgundis Černic]], redovnica, profesorica slikanja in slikarka *[[Peter Černic]], profesor in šolski funkcionar * [[Avgust Černigoj]], slikar in grafik * [[Teodor Černigoj]], gospodarski strokovnjak, svetovalec v slov. zunanjem ministrstvu * [[Viljem Černo]], etnolog, knjižničar, prosvetni delavec * [[Marija Češčut]], profesorica, prosvetna delavka * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]], učitelj in javni delavec * [[Anica Čok]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Anton Čok]], duhovnik in narodni delavec * [[Ivan Marija Čok]], odvetnik in politik * [[Karel Čok]], posestnik, družbeni delavec * [[Danijel Čotar|Danijel (Danilo) Čotar]], agronom, publicist, prosvetni delavec * [[Marij Čuk]], književnik (pesnik, pisatelj, dramatik), gledališki kritik == D == * [[Aldo Daneu|Adi Daneu]], glasbenik * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Ivan Daneu]], učitelj in pisec šolskih učbenikov * [[Mara Debeljuh]], publicistka, prevajalka * [[Jože Dekleva]], pravnik in politik * [[Igor Devetak]], novinar * [[Jurij Devetak]], ilustrator, stripovski avtor * [[Remo Devetak]], politik in kulturni delavec * [[Evgen Dobrila]], šolnik, sindakalist * [[Aleš Doktorič]], učitelj, publicist * [[Alojz Dolhar]], zdravnik in planinec * [[Rafko Dolhar]], pisatelj in alpinist * [[Bogomila Doljak]], umetnica, kiparka in restavratorka * [[Leopold Doljak]], organist in zborovodja * [[Ferdo Delak]], gledališki režiser * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz), slovensko-ameriški igralec * [[Franko Drasič]], športni trener in pedagog == E == * [[Lambert Ehrlich]], duhovnik, politik in narodni delavec == F == [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|sličica|[[Maks Fabiani]]]] * [[Maks Fabiani]], arhitekt in urbanist * [[Boris Fabjan]], profesor, matematik, šahist * [[Diomira Fabjan Bajc]], jezikoslovka in prevajalka * [[Dunja Fabjan]], astrofizičarka * [[Franc Fabris]], zborovodja in dirigent * [[Robert Faganel]], slikar * [[Josip Ferfolja]], pravnik, politik * [[Marko Feri]], glasbenik * [[Martina Feri]], glasbenica * [[Mirko Ferlan]], zborovodja * [[Franka Černic|Franka Ferletič Černic]], učiteljica, urednica in kulturna delavka * [[Davorin Ferligoj]], partizan, politik in gospodarstvenik * [[Fedora Ferluga Petronio]], profesorica, literarna zgodovinarka * [[Pavel Ferluga]], slikar * [[Eva Fičur]], profesorica in kulturna delavka * [[Mirko Filej]], duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec * [[Božo Filipovič]], ekonomist in šahist * [[Stanko Flego]], arheolog *[[Pavel Fonda]], zdravnik, psihiater, psihoanalitik in publicist *[[Dario Frandolič]], režiser *[[Igor Franko]], zobozdravnik *[[Vanja Franko]], slikar *[[Vida Franko]], profesorica in slikarka *[[Aleksander Furlan|Aleksander Furlan - Šandrin]], ljudski pesnik, pevec, pisec in kulturni delavec *[[Boris Furlan]], pravnik *[[Dušan Furlan]], časnikar in politik *[[Janko Furlan]], učitelj in publicist == G == * [[Igor Gabrovec]], politik * [[Andrej Gabršček]], založnik, urednik in politik * [[Jožko Gerdol]], radijski napovedovalec in kulturni delavec * [[Albin Germek]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ivan Nepomuk Glavina]], tržaško-koprski škof * [[Josip Golob]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris M. Gombač]], zgodovinar * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]], agronom in publicist * [[Alojz Gorjup]], politični in kulturni delavec * [[Drago Gorup]], igralec, gledališčnik, kulturni delavec * [[Ezio Gosgnach]]''',''' časnikar, polit. in kult. delavec * [[Petra Grassi]], dirigentka, zborovodkinja * [[Ivan Grbec]], skladatelj, zborovodja, publicist * [[Matejka Grgič]], jezikoslovka in raziskovalka * [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]], glasbenik, zborovodja * [[Bogdan Grom]], slikar, grafik, kipar in ilustrator * [[Antje Gruden]], pesnica, novinarka in političarka * [[Barbara Gruden]], novinarka in dopisnica * [[Igo Gruden]], pesnik * [[Josip Gruden (odvetnik)|Josip Gruden]], odvetnik, kulturni delavec * [[Matej Gruden|Matej Gruden - Keko]], pesnik in glasbenik * [[Živa Gruden]], kulturna in pedagoška delavka * [[Walter Grudina]], grafik in ilustrator * [[Bruno Guyon]], jezikoslovec, slavist * [[Paskval Gujon]] (Pasquale Guion), duhovnik, narodni delavec * [[Jurij Gustinčič]], novinar * [[Franc Guštin]], duhovnik == H == * [[Zorko Harej]], glasbenik, kulturni delavec * [[Ivanka Hergold]], pisateljica, prevajalka * [[Robert Hlavaty]], slikar * [[Lojze Hlede]], glasbenik * [[Ivan Marija Hrovatin]], arheolog * [[Miran Hrovatin]], fotoreporter in snemalec * [[Pavel Hrovatin]], kipar * [[Ivan Humar]], bolničar in politik * [[Kazimir Humar]], duhovnik, publicist, prosvetni delavec * [[Mirko Humar]], kulturni delavec in duhovnik == I == * [[Aleksander Ipavec|Aleksander Ipavec - Ipo]], harmonikar, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Avgust Ipavec]], duhovnik in skladatelj * [[Avgust Ivančič]], glasbenik == J == * [[Dario Jagodic]], arhitekt * [[Rado Jagodic]], likovni umetnik * [[Dušan Jakomin]], duhovnik, glasbenik, zborovodja, etnolog, publicist * [[Anton Jakončič]], bankir in politik * [[Jožko Jakončič]], pravnik in skladatelj * [[Rudolf Jančar]], partizan in pevec * [[Eleonora Jankovič]], operna pevka * [[Frančišek Jarc]], pravnik * [[Erika Jazbar]], novinarka in kulturna delavka * [[Dušan Jelinčič]], pisatelj in alpinist * [[Zorko Jelinčič]], soustanovitelj TIGR * [[Aleksi Jercog]], urednik, publicist in glasbenik * [[Ivo Jevnikar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Magda Jevnikar]], profesorica, kulturna delavka * [[Marjan Jevnikar]], inženir, kulturni delavec * [[Martin Jevnikar]], profesor, literarni zgodovinar, prevajalec, publicist * [[Franc Jeza]], časnikar, publicist, pisatelj * [[Janko Jež]], šolnik in kulturni delavec * [[Mitja Juren]], zgodovinski pisec == K == [[Slika:Franc Kavčič.jpg|sličica|[[Franc Kavčič]]]] * [[Anton Kacin]], šolnik, urednik in prevajalec * [[Milica Kacin Wohinz]], zgodovinarka * [[Odo Kalan]], športni delavec in publicist * [[Aleksej Kalc]], zgodovinar * [[Katerina Kalc]], slikarka in ilustratorka * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Viktor Kalister]], gospodarstvenik * [[Edi Kante]], vinogradnik in podjetnik * [[Franc Kavčič]], slikar * [[Oskar Kjuder]], glasbenik in partizan * [[Anton Klančič]], posestnik in politik * [[Niko Klanjšček]], narodni in kulturni delavec * [[Vladimir Klanjšček]], umetnik in slikar * [[Ferdo Kleinmayr]] ([[Nande Vrbanjakov]]), šolnik in pisatelj * [[Boris Kobal]], igralec in režiser * [[Ambrož Kodelja]], duhovnik in kulturni delavec * [[Marij Kogoj]], skladatelj * [[Samo Kokorovec]], kotalkar, svetovni prvak * [[Lara Komar]], gledališka in filmska igralka * [[Emil Komel]], skladatelj * [[Lojze Komjanc]], podjetnik in politik * [[Stana Kopitar]], igralka in režiserka * [[Ciril Koršič|Ciril Korsič]], trgovec in kulturni delavec * [[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Milko Kos]], zgodovinar * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Andrej Kosič]], slikar * [[Angel Kosmač]], duhovnik, kulturni delavec v Ricmanjih pri Trstu * [[Srečko Kosovel]], pesnik * [[Marija Kostnapfel]], pesnica, literarna zgodovinarka * [[Franko Košuta|Franko Košuta (Franco Cossuta)]], ladjedelniški inženir, narodni delavec * [[Karlo Košuta]] ([[Karlo Košuta|Carlo Cosutta]]), operni pevec, tenorist * [[Miran Košuta]], literarni zgodovinar * [[Miroslav Košuta]], pesnik, Prešernov nagrajenec * [[Adriano Kovačič]], ekonomist, podjetnik in bankir * [[Jasmin Kovic]], režiserka * [[Lidija Kozlovič]], igralka *[[Nada Kraigher]], pisateljica *[[Bogdan Kralj]], pianist, zborovodja *[[Elvira Kralj]], igralka *[[Emil Kralj]], gledališki igralec in režiser *[[Ivo Kralj]], glasbenik, zborovodja *[[Tone Kralj]], slikar, grafik in kipar * [[Anita Kravos]], igralka * [[Marijan Kravos]], šolnik, igralec, kulturni delavec * [[Marko Kravos]], pesnik in pisatelj * [[Julius Kugy]], alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]], etnolog == L == * [[Barbara Lah]], troskakalka * [[Branko Lakovič]], športnik in športni novinar *[[Anton Laščak]], arhitekt, inženir in pesnik *[[Aleš Lavrenčič]], violinist *[[Antonija Slavik|Antonija Lavrenčič Slavik]], narodna delavka *[[Hilarij Lavrenčič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Mario Lavrenčič]] (Laurencig), duhovnik in narodni delavec *[[Just Lavrenčič]], organist in zborovodja *[[Jernej Legat]], škof in teolog *[[Anton Legiša]], duhovnik in publicist *[[Dragomir Legiša]], novinar, politik in publicist *[[Alessio Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]], ekonomist, profesor in publicist * [[Vanja Lokar|Vanja (Giovanni) Lokar]], podjetnik, trgovec, mecen * [[Franko Luin]], tipograf in esperantist * [[Zoran Lupinc]], glasbenik, harmonikar == M == * [[Josip Macarol]], slikar * [[Mario Magajna]], fotoreporter * [[Nadja Maganja]] [[Jevnikar]], profesorica, narodna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)]], pravnik * [[Dorica Makuc]], časnikarka, publicistka in kulturna delavka * [[Pavla Makuc]], redovnica in učiteljica * [[Danijel Malalan]], gledališki igralec * [[Demetra Malalan]], pevka * [[Franc Malalan]], duhovnik in narodni delavec * [[Stane Malič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Humbert Mamolo]], ravnatelj, športnik, glasbenik in zborovodja *[[Loris Manià]], odbojkar *[[Marijan Markežič]], duhovnik, prosvetni delavec *[[Saša Martelanc]], urednik, pisatelj, kulturni delavec *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]], publicist, politik, narodni buditelj *[[Fran Marušič]], antifašist in tigrovec *[[Sergej Mašera]], častnik in narodni heroj *[[Manica Maver]], profesorica, radijska igralka, dramatičarka, kulturna delavka, režiserka *[[Marij Maver]], kulturni delavec, urednik *[[Alojz Mavrič]], javni delavec *[[Ivan Mercina]], učitelj in glasbenik * [[Boris Merhar]], literarni zgodovinar * [[Andro Merkù]], igralec * [[Jasna Merkù|Jasna Merku]], slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Pavle Merkù]], muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Peter Merkù]], inženir, publicist * [[Ace Mermolja]], pesnik in publicist * [[Edo Mihevc]], arhitekt, partizan, častnik * [[Marija Mijot]], pisateljica * [[Albert Miklavec]], pesnik in duhovnik * [[Jolka Milič]], pesnica, prevajalka in publicistka * [[Katja Milič]], namizna tenisačica * [[Sonja Milič]], igralka in trenerka namiznega tenisa *[[Zvonimir Miloš]], antifašist in tigrovec * [[Vasilij Mirk|Vasilji Mirk]], skladatelj, zborovodja * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], duhovnik, narodnokulturni delavec, profesor *[[Marjan Mozetič]] (Mozetich), skladatelj *[[Andrejka Možina]], glasbenica, čelistka *[[Livio Možina]], slikar *[[Tullio Možina]], glasbenik * [[Zoran Mušič]], slikar, grafik in risar * [[Lojze Mužina]], boksar == N == * [[Ivan Nabergoj]], poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Marica Nadlišek Bartol]], pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica * [[Ivan Novak (kovač)]], Politik in prosvetni delavec * [[Denis Novato]], harmonikar in glasbeni učitelj == O == * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]], politik * [[Ivan Omersa]], duhovnik in kulturni delavec * [[Edvard Orel]], vojaški topograf in kartograf * [[Jožko Ošnjak]], publicist * [[Alessandro Ota]] * [[Ignacij Ota]], glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Marko Ozbič]], pianist, dirigent in zborovodja == P == [[Slika:Jože Pirjevec 02.jpg|sličica|[[Jože Pirjevec]]]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|sličica|[[Boris Pahor]]]] * [[Franka Padovan]], učiteljica, političarka in kulturna delavka * [[Adrijan Pahor]], učitelj, publicist in kulturni delavec * [[Boris Pahor]], pisatelj * [[Drago Pahor]], učitelj, politični in kulturni delavec * [[Evelina Pahor]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Fabio Pahor]], podjetnik in kulturni delavec * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]], skladatelj, glasbenik * [[Miloš Pahor]], glasbenik, glasbeni pedagog * [[Samo Pahor]], politik, zgodovinar, profesor, borec za pravice Slovencev * [[Sergij Pahor]], novinar, kulturni delavec * [[Vladimir Pahor]], zdravnik in pubicist * [[Klavdij Palčič]], slikar * [[Rossana Paliaga]], publicistka, glasbenica, kulturna delavka * [[Jurij Paljk]], pisatelj, pesnik, publicist * [[Boris Pangerc]], pisatelj, pesnik, pevec, politik * [[Josip Pangerc]], glasbenik, politik, državni funkcionar, deželni poslanec in odbornik * [[Boris Paternu]], literarni zgodovinar * [[Damijan Paulin]], kulturni in politični delavec * [[Bojan Pavletič]], novinar in športni organizator, pisatelj * [[Stanislav Pavlica]], zobozdravnik in prosvetni delavec * [[Josip Pečenko]], šolski, politični, sindikalni in javni delavec * [[Mariza Perat]], učiteljica in kulturna delavka * [[Jožica Peric]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Aleksandra Pertot]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Bruna Marija Pertot]], pesnica, pisateljica * [[Danilo Pertot]], režiser, igralec, radijski urednik in kulturni delavec * [[Dušan Pertot]], pevec, prevajalec, pisatelj in dramaturg * [[Marjan Pertot]], knjižničar, bibliograf, prosvetni in kulturni delavec * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]], zborovodja * [[Nada Pertot]], profesorica in šolnica * [[Riko Pertot]], urednik in narodni delavec * [[Simon Pertot]], zdravnik in prosvetni delavec * [[Stanko Pertot]], športni in narodni delavec * [[Drago Petaros]], organist * [[Glavko Petaros]], bančnik, pevec in pridelovalec oljk * [[Mara Petaros]], ravnateljica in narodna delavka * [[Mitja Petaros]], radijski igralec in kulturni delavec * [[Mojca Petaros]], prevajalka, publicistka in literarna ustvarjalka * [[Robert Petaros]], profesor, slavist, kulturni delavec * [[Stanko Petaros]], TIGRovec in narodni buditelj * [[Tomaž Petaros]], inženir, podjetnik in kulturni delavec * [[Ivan Peterlin]], športni in kulturni delavec, predsednik ZSŠDI * [[Jože Peterlin]], profesor, igralec, kritik, pedagog, režiser, urednik * [[Lučka Peterlin Susič]], profesorica, kulturna delavka, pisateljica, radijska igralka, režiserka * [[Matejka Peterlin Maver]], profesorica, radijska igralka, kulturna delavka, režiserka * [[Pavle Petričič]], narodni delavec * [[Veno Pilon]], slikar in grafik *[[Avgust Pirjevec]], zgodovinar, slovaropisec in knjižničar * [[Jože Pirjevec]], zgodovinar * [[Marija Pirjevec]], literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Andrej Pisani]], grafični oblikovalec, radijski igralec in režiser * [[Franko Pisani]], inženir in profesor * [[Lado Piščanc]], duhovnik, pesnik * [[Zora Piščanc]], pisateljica * [[Lučka Počkaj]], igralka * [[Marinka Počkaj]], radijska igralka, prevajalka * [[Renato Podberšič|Renato Podbersič]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris Podrecca]], arhitekt * [[Carlo Podrecca]], garibaldinec in pisatelj * [[Peter Podreka|Peter Podreka (Podrecca)]], duhovnik, pesnik, pisatelj, narodni buditelj * [[Franc Pohajač]], duhovnik, zborovodja in kulturni delavec * [[Mirko Polič]], skladatelj * [[Vera Poljšak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Fabrizio Polojaz]], podjetnik, kulturni delavec * [[Janez Povše]], gledališki in radijski režiser, književnik (dramaturg, dramatik, pesnik, publicist) * [[Marco Pozzetto]] * [[Aleksij Pregarc]], gledališki igralec in književnik * [[Radoslava Premrl]], pisateljica, prevajalka, kulturna delavka * [[Marjana Prepeluh]], radijska igralka, režiserka, dramaturginja * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]], duhovnik, kulturni delavec, publicist * [[Vid Primožič]], politik * [[Vilma Purič]], profesorica, literarna zgodovinarka, pisateljica == Q == * [[Patrick Quaggiato]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Marino Qualizza]], duhovnik, pisatelj, narodni delavec * [[Alessandro (Saša) Quinzi]], umetnostni zgodovinar == R == * * [[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]], kulturni delavec in zborovodja * [[Stanislav Rapotec]], slikar in častnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Hrabroslav Ražem]], organist, zborovodja in skladatelj * [[Joahim Ražem]] odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Srečko Ražem]], organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]], pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] pomorščak in slikar * [[Alenka Rebula Tuta]], pesnica, pisateljica in psihologinja * [[Alojz Rebula]], pisatelj, mislec *[[Ivan Regent]], komunistični aktivist *[[Lejla Rehar Sancin|Lejla Rehar]] Sancin, igralka, prevajalka, publicistka *[[Edoardo Reja]], nogometaš in trener * [[Alojzij Remec]], pisatelj * [[Milko Rener]], profesor in publicist * [[Alojzij Res]], pisatelj in prevajalec * [[Anton Resen]], duhovnik * [[Jožef Resen]], duhovnik * [[Josip Ribičič]], učitelj, pisatelj, dramatik in urednik * [[Mitja Ribičič]], politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Rob]], pisatelj * [[Corrado Rojac]], glasbenik, harmonikar in skladatelj * [[Josip Rojec]], pravnik in kulturni delavec * [[Tanja Romano]], svetovna prvakinja v kotalkanju * [[Nadia Roncelli]], urednica in kulturna delavka * [[Jožef Ruchini]], gradbenik * [[Aleksander Rudolf|Aleksander Rudolf (Saša)]], novinar in prosvetni delavec * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]], profesor, časnikar, politik, narodni delavec * [[Aldo Rupel]], pisatelj * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar *[[Lidija Rupnik]], telovadka *[[Edvard Rusjan]], letalec in pionir motornega letenja *[[Adrijan Rustja]], gledališki in radijski igralec, režiser *[[Karel Rutar]], zdravnik *[[Fabio Ruzzier]], atlet in trener hitre hoje *[[Dušan Rybář]], novinar in publicist == S == * [[Rudolf Saksida]], slikar * [[Zora Saksida]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Magda Samec]], profesorica, ilustratorka * [[Smiljan Samec]], pisatelj, pesnik * [[Dorče Sardoč]], zobozdravnik, TIGRovec in narodni delavec * [[Ivan Saunig]], sadjar in politik * [[Frančišek Borgia Sedej]], škof in nadškof Gorice ter Gradiške * [[Danilo Sedmak]], šolnik, psiholog * [[Emil Semolič]], narodni in kulturni delavec * [[Alfonz Serjun]], zdravnik * [[Avgust Sfiligoj]], odvetnik in politik * [[Branko Simčič]], arhitekt, urbanist in umetnik * [[Oskar Simčič]], duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec * [[Teofil Simčič]], odvetnik in politik * [[Tomaž Simčič]], profesor, glasbenik, kulturni delavec * [[Albert Sirk]], slikar * [[Josip Skerk]], odvetnik in narodni delavec * [[Dina Slama]], glasbenica, skladateljica, zborovodja, kulturna delavka * [[Jurij Slama]], časnikar, radijski igralec * [[Herman Slamič]], partizan, športnik, * [[Edvard Slavik]], pravnik in politik * [[Jožica Smet]], prosvetna delavka * [[Ljuba Smotlak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Maja Smotlak]], literarna kritičarka, publicistka in pisateljica. * [[Stanislav Soban]], profesor, pisec učbenikov, kulturni delavec * [[Ivan Sosič|Ivan Sosič (Sosich)]], prirodoslovec, geograf, profesor * [[Marko Sosič]], pisatelj in režiser * [[Milan Sosič]], gradbenik, šolnik, gospodarstvenik, politik in narodni delavec * [[Nataša Sosič]], radijska urednica, prosvetna delavka * [[Borut Spacal]], zdravnik in alpinist * [[Lojze Spacal]], slikar in grafik * [[Savo Spacal]], zdravnik psihjater * [[Silvio Spacal]], tiskar * [[Stojan Spetič]], novinar, parlamentarec in senator Italijanske republike * [[Herman Srebrnič]], organist in zborovodja * [[Tamara Stanese]], urednica, glasbenica, dirigentka * [[Milan Starc]], zdravnik in javni delavec * [[Magda Starec Tavčar]], umetnica in ilustratorka * [[Aldo Stefančič]], šolnik in kulturni delavec * [[Edvard Stepančič]], slikar * [[Adalbert Stubel]], učitelj in ravnatelj * [[Peter Suhadolc]], seizmolog, prof. geofizike, filatelist * [[Viktor Sulčič]], arhitekt * [[Breda Susič]], novinarka in kulturna delavka * [[Emidij Susič]], profesor, sociolog in publicist * [[Matej Susič]], slikar, grafik in ilustrator * [[Tomaž Susič]], profesor, radijski režiser in igralec == Š == * [[Maks Šah]], profesor, kulturni delavec * [[Vladimir Šav]], igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik * [[Jožko Šavli]], publicist, raziskovalec * [[Breda Šček]], skladateljica, zborovodkinja * [[Jernej Šček]], esejist, publicist, filozof * [[Matjaž Šček]], zborovodja, kulturni delavec *[[Virgil Šček]], poslanec v rimskem parlamentu in duhovnik *[[Karel Šiškovič]], zgodovinar * [[Igor Škamperle]], sociolog in prevajalec * [[Albin Škerk]] (tudi Škrk) narodni in politični delavec * [[Lojze Škerl]], škofov vikar in stolni kanonik v Trstu, kulturni delavec, časnikar * [[Silvester Škerl]], prevajalec in urednik * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Ljubka Šorli]], učiteljica, pesnica * [[Albin Henrik Špacapan]], kamnosek, trgovec in politik * [[Bernard Špacapan]], zdravnik in kulturni delavec * [[Bogomir Špacapan]], zborovodja in kulturni delavec * [[Lojze Špacapan]], slikar * [[Mirko Špacapan]], zdravnik, športnik, politični in kulturni delavec * [[Vekoslav Španger]], rodoljub * [[Drago Štoka]], odvetnik, politik in publicist * [[Jaka Štoka]], gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik * [[Alojz Štolfa]], javni delavec * [[Igor Švab]], politik, kulturni delavec * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Deziderij Švara]], slikar == T == [[Slika:Pino Tomazic.jpg|sličica|[[Pinko Tomažič]]]] * [[Andrej Tabaj]], duhovnik in narodni delavec * [[Božidar Tabaj]], igralec in narodni delavec * [[Ivan Tabaj]], duhovnik, profesor in kulturni delavec * [[Ivan Giovanni Tavčar]], pesnik, pisatel in esejist * [[Josip Tavčar]], profesor in publicist * [[Marko Tavčar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Miroslav Tavčar]], učitelj * [[Sergio Tavčar]], športni novinar * [[Zora Tavčar]], pisateljica * [[Vojmir Tedoldi|Vojmir (Guerrino) Tedoldi]], novinar * [[Filip Terčelj]], duhovnik, pisatelj, pesnik, publicist * [[Žitomir Terčelj]], učitelj, publicist, čebelar * [[Antek Terčon]], politični in kulturni delavec * [[Jernej Terpin]], odbojkar * [[Marjan Terpin]], gospodarstvenik, politik, kulturni delavec * [[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec, kulturni delavec * [[Marinka Theuerschuh]], urednica, radijska igralka * [[Pinko Tomažič]], komunistični aktivist * [[Jožef Tominc]], slikar * [[Fran Tončič]], pravnik in politik * [[Ani Tretjak]], slikarka in umetniška pedagoginja * [[Ivan Trinko]], duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Karel Vladimir Truhlar]], pesnik, jezuit, teolog in pedagog * [[Andreina Trusgnach]], bolničarka, pesnica in kulturna delavka * [[Mitja Tull]], harmonikar in glasbenik * [[Vladimir Turina]], šolnik in publicist * [[Glavko Turk]], gledališki in radijski igralec, režiser * [[Lida Turk]], urednica, publicistka * [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]], filmski režiser * [[Igor Tuta]], radijski urednik, publicist in kulturni delavec * [[Slavko Tuta]], publicist, narodnjak in kulturni delavec * [[Vera Tuta]], slavistka in kulturna delavka == U == * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar - Miro]], partizanski poveljnik * [[Jakob Ukmar]], duhovnik in pisatelj * [[Jurij Ukmar]], duhovnik * [[Evelina Umek]], pisateljica, prevajalka, urednica * [[Mirella Urdih Merku]], prevajalka *[[Jurij Uršič]], kolesar *[[Savo Ušaj]], športni in kulturni delavec == V == * [[Alojz Valenčič]], antifašist in tigrovec * [[Livij Valenčič|Livij (Livio) Valenčič]], radijski napovedovalec in igralec, kulturni delavec * [[Albin Valentinčič]], rodoljub in narodni delavec * [[Emil Valentinčič]], profesor in kulturni delavec * [[Franc Vecchiet]], umetnik, slikar in grafik * [[Mirko Vekjet]], duhovnik * [[Fran Edvard Venturini|Fran Venturini]], skladatelj in zborovodja * [[Ivan Verč]], literarni zgodovinar, univ. profesor, publicist * [[Sergej Verč]], igralec, režiser in pedagog * [[Marko Verginella]], košarkar * [[Marta Verginella]], zgodovinarka in antropologinja * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Ksenija Vidali Žebre|Ksenija Vidali]], operna pevka in pedagoginja * [[Marija Vidau]], kostumografinja * [[Nande Vidmar]], slikar, grafik in partizan * [[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]], politik in predsednik zveze evropskih manjšin * [[Sergij Vilfan]], zgodovinar * [[Boris Vitez]], košarkar * [[Sandra Vitez]], odbojkarka * [[Aleksander Vodopivec]], pianist, skladatelj in dirigent * [[Felicita Vodopivec]], učiteljica in kulturna delavka * [[Vinko Vodopivec]], duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Hrabroslav Volarič|Andrej (Hrabroslav) Volarič]], učitelj in skladatelj * [[Dimitrij Volčič|Dimitrij (Mitja) Volčič]], novinar in politik * [[Anamarija Volk Zlobec]], učiteljica, pisateljica * [[Bruno Volpi Lisjak]], pomorščak, ladijski strokovnjak, raziskovalec, publicist * [[Franc Vončina]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ubald Vrabec]], skladatelj in zborovodja * [[Vladimir Vremec]], publicist in kulturni delavec * [[Egidij Vršaj]], ekonomist, publicist * [[Stanko Vuk]], pesnik == Z == [[Slika:Janez Andrej Herrlein - Žiga Zois.jpg|sličica|[[Žiga Zois]]]] * [[Edvard Zajec]], slikar in grafik * [[Majda Zavadlav Paulin]], učiteljica, igralka in kulturna delavka * [[Barbara Zlobec]], klasična filologinja, prevajalka * [[Pavel Zlobec]], astronom * [[Ylenia Zobec]], pevka * [[Matjaž Zobec Slama]], pianist, čembalist, komorni glasbenik, pevec, glasbeni pedagog * [[Igor Zobin]], glasbenik, harmonikar in dirigent *[[Žiga Zois]], razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog *[[Boris Zuljan]], slikar in restavrator * [[Božo Zuanella]] (Natalino Zuanella), duhovnik, pisatelj in zgodovinar * [[Lojze Zupančič]], duhovnik, kulturni delavec, ustanovitelj slovenskih tržaških skavtov == Ž == * [[Avgust Žele]], duhovnik in pisatelj * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal,]] glasbenik in zborovodja * [[Edi Žerjal]], slikar, ilustrator, grafik * [[Ernest Žerjal]], gostinec in kulturni delavec * [[Franko Žerjal]], likovnik, režiser, gledališki in radijski igralec * [[Irena Žerjal]], književnica in pesnica * [[Stanko Žerjal]], duhovnik, publicist in narodni delavec * [[Stano Žerjal]], slikar * [[Viljem Žerjal]], duhovnik, kulturni delavec * [[Franka Žgavec]], glasbena učiteljica, prosvetna delavka in organizatorka * [[Marijan Živic]], duhovnik in narodni delavec * [[Stanko Živic]], duhovnik in profesor * [[Valentin Matija Živic]], inženir in podjetnik * [[Matija Žvanut]], trgovec in kulturni delavec == Italijani slovenskega rodu == * [[Marco Castellani]], glasbenik (mati tržaška Slovenka) * [[Manlio Cecovini]], nekdanji župan Trsta in poslanec v Evropskem parlamentu (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Armando Cossutta]], politik (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Danilo Dolci]], sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Michl Ebner]], politik (stari oče Slovenec iz Polzele) * [[Luigi Faidutti]], politik (družina slovenskega rodu iz Beneške Slovenije) * [[Gregor Fučka]], košarkar (slovenska družina iz Kranja) * [[Giorgio Gaber]] (Gaberščik), kantavtor in igralec (družina slovenskega rodu iz Gorice) * [[Franco Giraldi]], scenarist in filmski režiser (mati Slovenka iz Komna) * [[Gaetano Kanizsa]], psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Dara Kotnik Mancini]], novinarka in pisateljica (hči politika [[Ciril Kotnik|Cirila Kotnika]]) * [[Cesare Maldini]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Paolo Maldini]], nogometaš (sin Cesareja Maldinija) * [[Giovanni Moretti]], nadškof in nuncij (mati Slovenka iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]]) * [[Guglielmo Oberdan]] (Wilhelm Oberdank), iredentist (mati tržaška Slovenka) * [[Luigi Pellizzo]], nadškof (Beneški Slovenec) * [[Guido Podrecca]], politik in novinar (oče beneški Slovenec) * [[Vittorio Podrecca]], lutkar (oče beneški Slovenec) * [[Edoardo Reja]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Ločnika pri Gorici) * [[Ignazio Francesco Scodnik]] (rojen Ignacij Franc Škodnik), garibaldinski general (slovenska družina iz [[Kanal ob Soči|Kanala ob Soči]]) * [[Walter Veltroni]], politik, župan [[Rim|Rima]] in sekretar [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (mati Slovenka) == Glej tudi == * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] nhpxs1sjgl2tbpz0gpmktizcrnjppgo 0 511231 6709863 6702224 2026-07-11T18:55:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709863 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Hripavost | synonyms = disfonija | image = | caption = Glas nastaja z vibriranjem glasilk, ki se nahajajo v grlu. Moteno delovanje glasilk lahko povzroči hripavost. | pronounce = | field = [[otolaringologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Hrípavost''' ali '''disfoníja''' pomeni nejasen, nečist [[glas]]. Lahko je posledica [[vnetje grla|vnetja grla]] (na primer zaradi okužbe zgornjih dihal ali alergije),<ref name=":03">{{navedi novice |url=https://www.nidcd.nih.gov/health/hoarseness |title=Hoarseness |date=2015-08-18 |work=NIDCD |access-date=2017-07-24 }}</ref> motnje oživčenja [[glasilke|glasilk]] in ostalih laringealnih mišic<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519562/hripavost?query=Hripavost&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 1. 2022.</ref> ali pa le prekomerne ali neustrezne rabe glasilk (na primer glasno navijanje na športnih dogodkih, glasno govorjenje v hrupnem okolju, dolgotrajno govorjenje brez vmesnih počitkov za glasilke, glasno prepevanje ali govorjenje s previsokim ali prenizkim glasom).<ref name=":03" /> Obstajajo še drugi vzroki. Lahko gre tudi za tako funkcionalno hripavost, kadar v grlu ali na živčnem sistemu ni bolezenskih sprememb, ki bi ovirale normalno tvorbo glasu, temveč gre za napačen način uporabe glasu in je pogosto psihogenega izvora.<ref>{{Navedi splet|url=https://drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/III-21.pdf|title=Hripavost|accessdate=13. 1. 2022|publisher=Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine|last=Campolunghi-Pegan|first=Polona|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113231311/https://drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/III-21.pdf|url-status=dead}}</ref> Pri blaženju oziroma odpravi hripavosti praviloma pomagata začasno počivanje glasu ter zdravljenje osnovnega vzroka.<ref name=":03" /> Če je vzrok nepravilna oziroma prekomerna raba glasilk, lahko hripavost ublaži tudi uživanje večjih količin vode.<ref name=":03" /> == Vrste hripavosti == Hripavost lahko razdelimo v dve skupini: organsko in funkcionalno.<ref name=":32">{{cite journal | vauthors = Ruotsalainen J, Sellman J, Lehto L, Verbeek J | title = Systematic review of the treatment of functional dysphonia and prevention of voice disorders | url = https://archive.org/details/sim_otolaryngology-head-and-neck-surgery_2008-05_138_5/page/557 | journal = Otolaryngology–Head and Neck Surgery | volume = 138 | issue = 5 | pages = 557–65 | date = May 2008 | pmid = 18439458 | doi = 10.1016/j.otohns.2008.01.014 }}</ref> Razlikovanje temelji na vzroku, pri čemer organsko hripavost povzroča določena fiziološka sprememba v sistemu govoril, na primer v [[anatomija|anatomiji]] grla, pri funkcionalni hripavosti pa je vzrok v uporabi glasu, na primer zaradi prekomerne ali nepravilne rabe glasu.<ref name=":7">{{navedi splet|url=http://www.asha.org/PRPSpecificTopic.aspx?folderid=8589942600&section=Overview|title=Voice Disorders Overview|website=American Speech-Language Hearing Association|access-date=October 2, 2016|archive-date=2016-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20161124094834/http://www.asha.org/PRPSpecificTopic.aspx?folderid=8589942600&section=Overview|url-status=dead}}</ref> Organsko hripavost lahko razdelimo na strukturno (sprememba v sami zgradbi govoril, na primer lezija na glasilkah) ali nevrogeno (motnja v [[Osrednje živčevje|osrednjem]] ali [[Obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]]).<ref name=":7" /> Posebna oblika funkcionalne hripavosti pa je psihogena hripavost, pri kateri ni prepoznan vzrok in je verjetno posledica psiholoških dejavnikov.<ref name=":7" /><ref>{{Cite journal | vauthors = Duffy JR, Yorkston KM |year=2003|title=Medical interventions for Spasmodic Dysphonia and some related conditions: A systematic review|journal=Journal of Medical Speech-Language Pathology|volume=11}}</ref> == Vzroki == {{columns-list|colwidth=30em| * Organska hripavost ** [[laringitis]] (akutni: virusni, bakterijski; kronični: zaradi kajenja, [[gastroezofagealna refluksna bolezen|GERB-a]], [[Laringofaringealni refluks|laringofaringealnega refluksa]]) ** [[novotvorba]] (predrakava: displazija; rakava: [[ploščatocelični rak]]) ** poškodba (iatrogena: kirurški poseg, [[intubacija]]; akcidentna: topa poškodba, prebodnina ali [[opeklina]]) ** endokrini vzrok ([[hipotiroidizem]], [[hipogonadizem]]) ** hematološki vzrok ([[amiloidoza]]) ** iatrogeni vzrok (inhalacije [[kortikosteroid]]ov) * Funkcionalna hripavost ** psihogena ** hripavost zaradi prekomerne/nepravilne rabe glasu ** idiopatska }} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Človeški glas]] 1xwq2gugvt5ex9fc3689ox0jjw9dx0v 0 511847 6709960 6704049 2026-07-12T02:03:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709960 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Južnoafriški gepard | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = | image = Cheetah Umfolozi SouthAfrica MWegmann.jpg | image_width = 240px | image_caption = Gepard v parku Hluhluwe-iMfolozi v Južni Afriki | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Acinonyx]]'' (gepard) | species = ''[[Acinonyx jubatus|A. jubatus]]'' | subspecies = ''A. j. jubatus'' | trinomial = ''Acinonyx jubatus jubatus'' | binomial_authority = ([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreber]], 1775) | synonyms = ''A. j. guttata'' <small>([[Johann Hermann|Hermann]], 1804)</small> <br/>''A. j. fearsoni'' <small>([[Andrew Smith (zoologist)|Smith]], 1834)</small> <br/>''A. j. fearonis'' <small>([[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1869)</small> <br/>''A. j. lanea'' <small>([[Philip Lutley Sclater|Sclater]], 1877)</small> <br/>''A. j. obergi'' <small>(Hilzheimer, 1913)</small> <br/>''A. j. ngorongorensis'' <small>(Hilzheimer, 1913)</small> <br/>''A. j. raineyi'' <small>([[Edmund Heller|Heller]], 1913)</small> <br/>''A. j. velox'' <small>(Heller, 1913)</small> <br/>''A. j. rex'' <small>([[Reginald Innes Pocock|Pocock]], 1927)</small> | range_map = Acinonyx jubatus subspecies range.png | range_map_caption = Razširjenost ''A. j. jubatus'' (modro) }} '''Južnoafriški gepard''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Acinonyx jubatus jubatus''''') je nominirana podvrsta [[gepard]]a, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.<ref name=CatSG2017>{{cite journal |author1=Kitchener, A. C. |author2=Breitenmoser-Würsten, C. |author3=Eizirik, E. |author4=Gentry, A. |author5=Werdelin, L. |author6=Wilting, A. |author7=Yamaguchi, N. |author8=Abramov, A. V. |author9=Christiansen, P. |author10=Driscoll, C. |author11=Duckworth, J. W. |author12=Johnson, W. |author13=Luo, S.-J. |author14=Meijaard, E. |author15=O’Donoghue, P. |author16=Sanderson, J. |author17=Seymour, K. |author18=Bruford, M. |author19=Groves, C. |author20=Hoffmann, M. |author21=Nowell, K. |author22=Timmons, Z. |author23=Tobe, S. |year=2017 |title=A revised taxonomy of the Felidae: The final report of the Cat Classification Task Force of the IUCN Cat Specialist Group |journal=Cat News |issue=Special Issue 11 |pages=30−31 |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/32616/A_revised_Felidae_Taxonomy_CatNews.pdf?sequence=1&isAllowed=y}}</ref> Južnoafriški gepard živi predvsem v nižinskih območjih in puščavah [[Kalahari]]ja, [[savana]]h [[Okavangova delta|Okavangove delte]] in na traviščih regije Transvaal v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. V Namibiji so gepardi večinoma na kmetijskih zemljiščih.<ref name=iucn>{{cite iucn |author=Durant, S. |author2=Mitchell, N. |author3=Ipavec, A. |author4=Groom, R. |date=2015 |title=''Acinonyx jubatus'' |volume=2015 |page=e.T219A50649567 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T219A50649567.en |access-date=12 November 2021}}</ref> == Taksonomija == [[File:GuepardaGuttataWolf.jpg|thumb|right|Ilustracija mladiča geparda (''Acinonyx jubatus guttata'') Josepha Wolfa v Proceedings, Zoological Society of London, 1867]] Južnoafriškega geparda je prvi opisal nemški naravoslovec [[Johann Christian Daniel von Schreber]] v svoji knjigi ''Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen'' (''Sesalci, ilustrirani kot v Naravi z opisi''), objavljeni leta 1775. Schreber je vrsto opisal na podlagi primerka z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref>{{navedi knjigo |author=Schreber, J. C. D. |year=1775 |chapter=8. Der Gepard |pages=392–393 |title=Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen. Band 3 |location=Erlangen |publisher=Wolfgang Walther }}</ref> Zato je nominirana podvrsta.<ref>Schreber, J. C. D. (1775). "8. Der Gepard". Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen. Band 3. Erlangen: Wolfgang Walther. pp. 392–393.</ref> Subpopulaciji sta bili imenovani "južnoafriški gepard" in "namibijski gepard."<ref>Marker, L.L. (2002). [http://www.catsg.org/cheetah/05_library/5_3_publications/M/Marker_2002_Cheetah_conservation_on_Namibian_farmland.pdf Aspects of Cheetah (''Acinonyx jubatus'') Biology, Ecology and Conservation Strategies on Namibian Farmlands]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Oxford: University of Oxford.</ref> Po Schreberjevem opisu so tudi drugi naravoslovci in zoologi opisali osebke gepardov iz mnogih delov južne in vzhodne Afrike, ki danes veljajo za sinonime A. j. jubatus: *''Felis guttata'', ki ga je leta 1804 predlagal Johann Hermann; *''Felis fearonii'', ki ga je leta 1834 predlagal Andrew Smith; *''Felis lanea'', ki ga je leta 1877 predlagal Philip Sclater;<ref>Sclater, P. L. (1877). [https://archive.org/stream/proceedingsofgen84zool#page/476/mode/2up/ Woolly cheetah (''Felis lanea'').] Proceedings of the general meetings for scientific business of the Zoological Society of London (1884): 476.</ref> *''Acinonyx jubatus obergi'', ki ga je leta 1913 predlagal Max Hilzheimer;<ref name=Hilzheimer1913>Hilzheimer, M. (1913). [https://archive.org/stream/sitzungsberichte1913gese#page/288/mode/2up Über neue Geparden nebst Bemerkungen über die Nomenklatur dieser Tiere.] Sitzungsberichte der Gesellschaft Naturforschender Freunde zu Berlin: 283−292.</ref> *''Acinonyx jubatus ngorongorensis'', ki ga je leta 1913 predlagal Hilzheimer na osnovi primerka iz Ngorongoroa, Nemška vzhodna Afrika; *''Acinonyx jubatus velox'', ki ga je leta 1913 predlagal Edmund Heller na podlagi geparda, ki ga je Kermit Roosevelt ustrelil junija 1909 v kenijskem višavju.<ref name=Heller>{{cite journal |title=New Races of Carnivores and Baboons from Equatorial Africa and Abyssinia |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/23497/SMC_61_Heller_1913_19_1-12.pdf?sequence=1&isAllowed=y |author=Heller, E. |journal=Smithsonian Miscellaneous Collections |volume=61 |issue=19 |year=1913 |location=Washington|hdl=10088/23497}}</ref> *''Acinonyx rex'', ki ga je leta 1927 predlagal Reginald Innes Pocock na podlagi primerka iz gorovja Umvukwe v Rodeziji.<ref>{{cite journal |author=Pocock, R. I. |year=1927 |title=Description of a new species of cheetah (''Acinonyx'') |journal=Proceedings of the Zoological Society of London |volume=97 |issue=1 |pages=245–252 |doi=10.1111/j.1096-3642.1927.tb02258.x }}</ref> Leta 2005 so avtorji knjige '' Mammal Species of the World'' združili ''A. j. guttata, A. j. lanea, A. j. obergi in A. j. rex'' pod ''A j. jubatus'', hkrati pa priznava ''A. j. raineyi'' in ''A. j. velox'' kot veljavne taksone in glede na ''P. l. ngorongorensis'' kot sinonim za ''raineyi''. Leta 2017 je delovna skupina za klasifikacijo mačk skupine strokovnjakov za mačke vse populacije gepardov iz večine delov vzhodne in južne Afrike vključila v skupino ''A. j. jubatus'', s čimer je postala najbolj razširjena podvrsta na celini. == Evolucijska zgodovina == Od zgodnjega [[pleistocen]]a so bili najzgodnejši [[fosil]]i afriškega geparda najdeni v spodnjih ležiščih [[soteska Olduvai|soteske Olduvai]] v severni [[Tanzanija|Tanzaniji]], in ugotovljeno je bilo, da so fosili geparda v južni Afriki stari 3,5 do 3,0 milijona let. Jugovzhodnoafriški gepard je druga najstarejša podvrsta. Gepardi iz Afrike in Azije so prej veljali za [[genetika|genetsko]] enake drug drugemu.<ref name="Brien S. J 1987">O’Brien S. J. 1987. East African Cheetahs: Evidence for Two Population Bottlenecks? Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 84:508-11.</ref> Raziskave in analize DNK so se začele v zgodnjih 1990-ih in so pokazale, da sta južnoafriški in vzhodnoafriški gepard res ločeni podvrsti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/earth/hi/earth_news/newsid_9365000/9365567.stm |title=Iran's endangered cheetahs are a unique subspecies. |publisher=BBC - Earth News. |date=24 January 2011 |access-date=3 December 2014}}</ref> Do septembra 2009 je veljalo, da je azijski gepard enak afriškim. Stephen J. O'Brien iz Laboratorija za genomsko raznolikost Nacionalnega inštituta za raka je menil, da so med seboj ločeni le 5000 let, kar ni dovolj časa, da bi jih razvrstili kot ločene podvrste.<ref>{{navedi splet|title=Experts eye African cheetahs for reintroduction, to submit plan|url=http://www.thaindian.com/newsportal/enviornment/experts-eye-african-cheetahs-for-reintroduction-to-submit-plan_100245817.html|author=IANS|publisher=Thaindian News|date=11 September 2009|access-date=29 December 2016|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215174940/http://www.thaindian.com/newsportal/enviornment/experts-eye-african-cheetahs-for-reintroduction-to-submit-plan_100245817.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Workshop on cheetah relocation begins, views differ|url=http://timesofindia.indiatimes.com/home/environment/flora-fauna/Workshop-on-cheetah-relocation-begins-views-differ/articleshow/4991394.cms?|work=The Times of India |date=2009|access-date=29 December 2016}}</ref> V začetku leta 2011 so rezultati filogeografske analize 94 vzorcev gepardov iz muzejskih zbirk, divjih osebkov in osebkov v ujetništvu, pokazali, da se jugovzhodnoafriški in azijski gepardi genetsko razlikujejo in da so se verjetno ločili pred med 32.000 in 67.000 leti. Podatki [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]] kažejo, da vzorci gepardov iz vzhodne Afrike niso imeli skupnega haplotipa z vzorci iz južne Afrike, čeprav je en haplotip, prisoten v vzorcih gepardov iz Tanzanije in Kenije, združen z vzorci iz Južne Afrike. Ppopulacije v vzhodni Afriki bi lahko izhajale iz razmeroma nedavnega dogodka ponovne kolonizacije. Razhajanje med populacijami gepardov v južni, vzhodni in severni Afriki je prišlo med 6700 in 32400 leti. == Genetika == {{multiple image |align=right |direction=vertical |image1=Felisjubatus.jpg |caption1=Ilustracija volnatega geparda Josepha Smita v Proceedings of the Zoological Society of London, 1877 |width1=220 |image2=Guepard-Royal UnknownZoo.jpg |caption2=Ujeti kraljevi gepard |width2=220 }} Zgodovinsko gledano so menili, da so gepardi genetsko homogeni.<ref name="Harrison1968">{{navedi knjigo |author=Harrison, D. L. |year=1968 |title=The mammals of Arabia: Carnivora, Artiodactyla, Hyracoidea |location=London |publisher=Ernest Benn Limited |chapter=Genus ''Acinonyx'' Brookes, 1828 |chapter-url=http://www.catsg.org/cheetah/05_library/5_3_publications/H/Harrison_1968_Mammals_of_Arabia_-_The_cheetah.pdf |access-date=2022-01-24 |archive-date=2021-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211225210136/http://www.catsg.org/cheetah/05_library/5_3_publications/H/Harrison_1968_Mammals_of_Arabia_-_The_cheetah.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 so rezultati filogeografske študije pokazali, da so populacije azijskih gepardov in gepardov v Afriki genetsko ločene in ločene pred 32.000 in 67.000 leti. Volnatega geparda je v poznem 19. stoletju odkril angleški zoolog Philip Sclater. Veljal je za ločeno vrsto geparda, ki je imel debelejše telo ter daljše in gostejše krzno. Pridobljenih je bilo več primerkov. Ta bitja so lahko iste vrste kot današnji gepard, vendar imajo genetsko nagnjenost k dolgemu kožuhu. Leta 1877 je Sclater iz Zoološkega društva London pisal o nedavni pridobitvi živalskega vrta. Leta 1878 so v Južnoafriškem muzeju poročali o drugem volnatem gepardu kot ohranjenem primerku. Tako londonski kot južnoafriški primerki so prišli iz Beaufort Westa. Leta 1884 je bila z istega območja pridobljena tretja koža, čeprav je imela bolj izrazite lise in je bila nekoliko manjša. Do poznih 1880-ih so lovci na trofeje izločili volnate geparde; glede na število in lokacijo osebkov se zdi, da se je ta varianta razvila zelo nedavno (generacije in ne tisočletja); morda so bile vse te živali (zdi se, da jih je v najboljšem primeru znanih le peščica) potomci enega samskega para, rojenega okoli leta 1875, ali morda še ene generacije. Volnati gepard je v vsakem primeru izginil.<ref>{{navedi splet|title=Woolly cheetah|url=http://www.biology-online.org/articles/woolly-cheetah.html|publisher=Biology Online|date=28 May 2008|access-date=17 December 2016}}</ref> Kraljevega geparda je leta 1927 naravoslovec Reginald Innes Pocock štel za drugo vrsto. Ugotovljeno je bilo, da gre za mutacijo, ki jo povzroča recesivni gen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cheetahspot.com/king.php |title=King Cheetah Fur Pattern Mutation |publisher=Cheetahspot.com |access-date=2013-03-30}}</ref> Kraljevi gepard je redka različica južnega geparda, ki so ga prvič odkrili v južni Rodeziji leta 1925. Kraljevega geparda so prvič našli v Južni Afriki leta 1940 in v Bocvani leta 1942. Vendar se je leta 1981 izkazalo, da kraljevi gepardi nikoli niso bili druga vrsta, saj so se kraljevi gepardi skotili iz rednih staršev v Centru za geparde in divje živali De Wildt v Južni Afriki, drugi kraljevi gepard pa je bil rojen iz dveh samic, ki sta se parili z divjim samcem geparda iz province Transvaal, in še več kraljevi gepardi so se rodili pozneje v De Wildt Cheetah Centru.<ref>{{navedi splet|title=Mutant Cheetahs|url=http://messybeast.com/genetics/mutant-cheetahs.html|publisher=Messy Beasts|access-date=18 December 2016}}</ref> Kraljeve geparde najdemo v Južni Afriki, Zimbabveju in Bocvani. Leta 2012 je bilo ugotovljeno, da je vzrok za ta alternativni vzorec dlake mutacija v genu za transmembransko aminopeptidazo Q (Taqpep), istem genu, ki je odgovoren za črtasto "skušo" v primerjavi s "klasičnimi" vzorci lis, ki so jih opazili pri mačjih dlakah. Gepard ima tudi melanizem kot eno svojih redkih barvnih oblik. Melanističnega geparda v Zambiji je Vesey Fitzgerald videl v družbi pegastega geparda. == Značilnosti == [[File:Cheetah Kruger.jpg|thumb|right|Navadni gepard v narodnem parku Kruger v Južni Afriki]] [[File:South Africa - Cheetah Experience (48974093898) (cropped).jpg|thumb|Zobje in jezik geparda]] Gepard je srednje velika mačka. Skupna velikost odraslega samca geparda lahko meri od 168 do 200&nbsp;cm in 162 do 213&nbsp;cm za samice. Odrasli gepardi so ob ramenih visoki od 70 do 90&nbsp;cm. Samci so nekoliko višji od samic in imajo nekoliko večjo glavo s širšimi sekalci in daljšimi čeljustmi. Meritve divjih gepardov v Namibiji kažejo, da se samice gibljejo po dolžini glave in telesa od 113 do 140&nbsp;cm z dolgim repom od 59,5 do 73,0&nbsp;cm in tehtajo med 21,0 in 63,0&nbsp;kg; samci se gibljejo po dolžini glave in telesa od 113 do 136&nbsp;cm z dolgimi repi od 60 do 84&nbsp;cm in tehtajo med 28,5 in 65,0&nbsp;kg.<ref name = "S&S 2002 19–36">{{Harvnb|Sunquist|Sunquist|2002|pp=[https://books.google.com/books?id=hFbJWMh9-OAC&pg=PA19 19–36]}}.</ref> Gepard ima svetlo rumeno ali včasih zlato dlako, njegov kožuh pa je nekoliko debelejši kot pri drugih podvrstah. Bela spodnja stran je zelo izrazita, zlasti na vratu in prsih, na trebuhu pa je manj pegastih madežev. Pege na obrazu so bolj izrazite in na splošno se zdijo njegove lise bolj goste kot pri večini drugih podvrst. Sledi solz so na vogalih ust izrazito debelejši in skoraj vsi imajo izrazite rjave oznake brkov. Tako kot azijski gepard je znano, da ima za repom krzno in ima bele in črne konice na koncu repa. Vendar ima gepard lahko tudi samo črno konico na koncu repa. Na puščavskih območjih, kot je Kalahari, so gepardi nekoliko manjši in lažji, s tanjšim, svetlim krznom, kar ima tudi severozahodnoafriški gepard. == Razširjenost in habitat == [[File:Bundesarchiv Bild 105-DSWA0086, Deutsch-Süd-Westafrika, Geparde (cropped).jpg|right|thumb|Jugovzhodni afriški gepard je bil ena najbolj razširjenih živali. Ta dva geparda sta bila fotografirana na jugozahodu Južne Afrike med letoma 1906 in 1918.]] Jugovzhodni afriški gepard običajno živi na traviščih, savanah, grmičastih gozdovih in sušnih okoljih, kot so puščave in polpuščavske stepe. Te geparde lahko najdemo na odprtih planotah, kjer z zelo veliko hitrostjo preganjajo in lovijo rastlinojede sesalce, kot so antilope. V Južni Afriki ima gepard raje tudi gozdove (v Krugerjevem narodnem parku), grmičevje, visoke gore, gorska travišča in gorska območja, kjer je večinoma na voljo ugoden plen. Jugovzhodni afriški gepard je trenutno najpogostejša podvrsta in je bil razširjen povsod v južni do osrednji Afriki, od Južne Afrike do južne Demokratične republike Kongo (provinca Katanga) in južne Tanzanije. Njegov domet je zdaj močno zmanjšan, kjer je na območju 1.223.388&nbsp;km², kar je 22 % njegovega prvotnega dosega. Od leta 1990 je bilo v Namibiji predhodno ocenjeno na le 2000 posameznikov, od leta 2015 pa danes v Namibiji živi več kot 3500 gepardov. Država ohranja največjo populacijo divjih gepardov na svetu. Približno 90–95 % gepardov živi na namibijskih kmetijskih zemljiščih; drugi živijo v porečju Kalahari, obalnih puščavah Namib in Kaokoveld ter osrednji do severovzhodni regiji države. Čeprav so namibijski gepardi večinoma zunaj zavarovanih območij, živijo tudi v zavetišču za divje živali Naankuse, [[Narodni park Namib - Naukluft|narodnem parku Namib-Naukluft]] in narodnem parku Bwabwata. Gepardi so precej neobičajni v [[Narodni park Etoša|narodnem parku Etoša]] in v Palmwagu. Bocvana ima od leta 2016 približno 2000 gepardov, drugo največjo populacijo gepardov.<ref>{{navedi splet|title=Cheetah Conservation Botswana |url=http://www.cheetahconservationbotswana.org/|publisher=Cheetah Conservation Botswana|access-date=18 December 2016}}</ref> Večinoma jih najdemo v sušnih habitatih osrednjega [[Kalahari]]ja, naravnega rezervata Mokolodi in čezmejnega parka Kgalagadi (znan kot narodni park Gemsbok v Bocvani) na jugu, na jugozahodu in tudi v severni regiji države, ki ima največjo bazo plena, kot so [[Okavangova delta]], narodni park Chobe in rezervat za divjad Moremi. Znano je tudi, da rezervat za divjad Khutse vsebuje veliko primerne podlage za plen za geparde, kot so [[skokonoga gazela]], [[pasana]] in [[gnu]]. Geparde redko najdemo v vzhodni Bocvani in na meji z Zimbabvejem. V Južni Afriki gepardi živijo v provincah Limpopo, Mpumalanga, North West in Northern Cape. Po prizadevanjih za ohranjanje skozi leta so bili gepardi ponovno naseljeni v vzhodnih, zahodnih in južnih delih, pred kratkim pa v provinci Free State v državi. Več kot 90 % populacije gepardov je zunaj zavarovanih območij, kot so rezervati divjadi in kmetijskih zemljišč.<ref>[http://cheetah.org/what-we-do/human-wildlife-conflict/ Human Wildlife Conflict, Cheetah Conservation Fund]</ref> Več kot 412 gepardov je v Krugerjevem narodnem parku, subpopulacije od 300 do 350 v parkih in rezervatih ter 400 do 500 prosto potujočih na kmetijskih zemljiščih v Limpopo in severozahodni provinci, čeprav je čezmejni park Kgalagadi trdnjava za geparde. Nacionalna parka Kruger in Kalahari Gemsbok imata največje populacije; v njih živi približno 42 % južnoafriških gepardov.<ref>{{navedi splet|title=Cheetah Metapopulation Project|url=http://www.cheetahpopulation.org.za/|publisher=CheetahPopulation.org.za|access-date=14 February 2016|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124204233/https://cheetahpopulation.org.za/|url-status=dead}}</ref> Cheetahs had not always been common in South Africa.<ref name=IUCNbook>{{navedi knjigo|title=The Cheetah Acinonyx Jubatos in Africa|url=https://books.google.com/books?id=9Ns65QxIVq4C&q=South+African+cheetah&pg=PA44|author=Norman Myers|publisher=International Union for Conservation of Nature and Natural Resources|year=1975|access-date=14 February 2016}}</ref> Gepardi v Južni Afriki niso bili vedno pogosti. Do zdaj je v državi tretja največja populacija gepardov po letih ohranjanja in ponovnih vnosov v naravo. Ocenjuje se, da v letu 2016 v divjini živi približno 1500 odraslih gepardov. Populacija gepardov se je v Zimbabveju dramatično zmanjšala s približno tisoč na 400 od leta 2007. Trenutno je populacija Zimbabveja ocenjena na 165 osebkov.<ref>{{navedi splet|title=Cheetah Population|url=http://www.cheetah.co.za/c_pop.html|publisher=Cheetah Outreach|access-date=15 February 2016|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130013346/http://www.cheetah.co.za/c_pop.html|url-status=dead}}</ref> Pred upadom populacije so bili gepardi v Zimbabveju bolj razširjeni, njihova populacija pa je imela odlično stopnjo rasti, v kateri je uspevalo več kot 1500 posameznikov. Leta 1973 je v Zimbabveju živelo približno 400 gepardov, leta 1987 pa se je število povečalo na 470. Leta 1991 je Oddelek za upravljanje parkov in divjih živali Zimbabveja našel skupno populacijo 1391 gepardov. Leta 1999 je bila ocenjena najmanjša skupna populacija 1520, v kateri je več kot 1200 teh gepardov živelo na komercialnih kmetijskih zemljiščih, 320 pa v narodnih parkih. Leto pozneje se je v več poročilih spraševalo, ali so zimbabvejski gepardi stabilni ali se zmanjšujejo, vendar so se v tistem času povečali. Vendar pa je znano, da so gepardi zelo ogroženi na kmetijskih zemljiščih, kjer je med letoma 1999 in 2007 80 % populacije zimbabvejskih gepardov, ki živijo na zasebnih kmetijskih zemljiščih, močno upadlo zaradi konflikta med človekom in gepardom, in se je zmanjšalo z več kot tisoč na manj kot 400 od leta 2007. Približno 100 gepardov so ubili živinorejci v nižinskem delu Zimbabveja na leto.<ref>{{cite journal|title=Status of the Cheetah in Zimbabwe|url=http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Williams_2007_Cheetah_in_Zimbabwe.pdf|author=Samual Williams|journal=Cat News|issue=Special Issue 3|page=32|year=2007|access-date=18 December 2016|archive-date=2022-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302010551/http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Williams_2007_Cheetah_in_Zimbabwe.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta pozneje tam najdemo približno 150 do 170 odraslih gepardov in spopad med človekom in gepardom ni več velika grožnja tej vrsti. Večina zimbabvejskih gepardov danes živi na zavarovanih območjih. Geparde najdemo predvsem v južnih do osrednjih regijah. Izolirane populacije najdemo v severozahodnem Zimbabveju, kot so Viktorijini slapovi, Matetsi in kotanja Kazuma, tudi blizu meje z Mozambikom. Nacionalni park Hwange, največji rezervat s površino 14.650&nbsp;km², je glavna utrdba zimbabvejskih gepardov. Gepardi živijo tudi v narodnem parku Matobo. Gepardi v dolini Zambezi so skoraj izumrli, saj so v narodnem parku Matusadona ostali le trije posamezniki in 9 v narodnem parku Mana Pools. Devetindvajset jih je ostalo v zimbabvejskem nižinskem delu, večina jih živi v narodnem parku Gonarezhou, zasebnih rezervatih (Bubye, Save, Malilangwe, Nuanetsi) in na pečinah Chilojo. V Zambiji so geparde večinoma opazili v kampu Matamene v narodnem parku Liuwa Plain iz Zahodne province. Narodni park je del čezmejnega ohranitvenega območja Kavango–Zambezi. Prisotni so tudi v 5.000&nbsp;km² narodnem parku Kafue, blizu reke Kafue in v 22.400&nbsp;km² nacionalnem parku Sioma Ngwezi (drugi največji park v Afriki) v jugozahodnem kotu Zambije. V državi živi približno 100 gepardov. Leta 2007 je bilo ocenjeno, da je v Mozambiku preživelo od 50 do 90 gepardov, kjer ta vrsta naseljuje travnike, savane ter mešane gozdove akacije in [[mopane|mopana]]. Večino habitatov sestavljajo mokrišča in reke. Zgodovinsko gledano je bil v državi zelo razširjen, vendar se je do leta 1975 populacija zmanjšala na približno 200 posameznikov zaradi intenzivnega lova med državljansko vojno v Mozambiku.<ref>{{cite journal |author=Purchase, G. |year=2007 |title=Mozambique: Preliminary Assessment of the Status and Distribution of Cheetah |journal=Cat News |issue=Special Issue 3 |page=37 |url=http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Purchase_2007_Cheetah_in_Mozambique.pdf |access-date=22 July 2017 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302010432/http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Purchase_2007_Cheetah_in_Mozambique.pdf |url-status=dead }}</ref> Pasti s kamerami, ki so bile postavljene v letih 2004 in 2011, so razkrile stalno prisotnost gepardov, drugih plenilcev in rastlinojedih živali na varstvenih območjih Mozambika v čezmejnem parku Great Limpopo. V narodnem parku Limpopo živi okoli 35 gepardov. Gepardi so prisotni tudi v narodnem parku Zinave in narodnem parku Banhine, ki sta del čezmejnega parka Great Limpopo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iol.co.za/dailynews/opinion/refuge-2026853|title=Refuge? {{!}} Daily News|website=www.iol.co.za|language=en|access-date=2019-06-03}}</ref> Poleg osrednje in severne regije je zdaj redki gepard živel v južni Tanzaniji. Bil je blizu meje Zambije/Malavija na jugozahodu do skrajnega jugovzhodnega dela države. Te geparde najdemo v rezervatu Mpanga-Kipengere Game Reserve in Uwanda Game Reserve. Ali so v rezervatu Selous Game Reserve izumrli ali ne, ni znano. Avtohtona populacija gepardov je v Esvaziniju izumrla. Leta 1997 so bili trije gepardi ponovno naseljeni v kraljevi nacionalni park Hlane, največje 300&nbsp;km² zaščiteno območje Esvatinija. V Angoli je nekoč veljalo, da je gepard izumrl, vendar so leta 2010 v narodnem parku Iona, ki meri 16.000&nbsp;km², opazili dva odrasla samca geparda. To je bilo prvič, da so geparde opazili v divjini Angole po 30 letih. To zavarovano območje zagotavlja primeren habitat za geparda, saj ima veliko, odprto savano, kjer se nahajata skokonoga gazela in oriks.<ref>{{navedi splet|title=After 30-Year Civil War, Cheetah Presence in Angola Confirmed|url=http://cheetah.org/press-release/after-30-year-civil-war-cheetah-presence-in-angola-confirmed-press-release/|author=CCF Staff|publisher=Cheetah Conservation Fund|date=2015|access-date=12 July 2015|archive-date=2015-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150327214655/http://cheetah.org/press-release/after-30-year-civil-war-cheetah-presence-in-angola-confirmed-press-release/|url-status=dead}}</ref> V 1980-ih so se gepardi pojavljali na treh zavarovanih območjih, in sicer v [[Narodni park Ksungu|narodnem parku Kasungu]], [[narodni park Njika|narodnem parku Njika]] in rezervatu divjadi Vvaza Marsh, tudi na meji z Zambijo na zahodu. Leta 2007 je populacija majhnih gepardov veljala za lokalno izumrlo zaradi izgube primernega habitata in pomanjkanja plena.<ref name=iucn/><ref name=MalawiCheetah>{{cite journal |author1=Purchase, G. |author2=Purchase, D. |year=2007 |title=Status of cheetah in Malawi |url=http://www.catsg.org/cheetah/05_library/5_3_publications/P_and_Q/Purchase_%26_Purchase_2007_%20Status_of_cheetahs_in_Malawi.pdf |journal=Cat News |issue=Special Issue 3 |page=4 |access-date=2022-01-24 |archive-date=2022-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220620003936/http://www.catsg.org/cheetah/05_library/5_3_publications/P_and_Q/Purchase_%26_Purchase_2007_%20Status_of_cheetahs_in_Malawi.pdf |url-status=dead }}</ref> === Nekdanji obseg === V začetku 20. stoletja so bili afriški gepardi razširjeni povsod na celini, dokler niso izgubili večine svojega območja razširjenosti in izginili iz 23 držav. Gepardi so lokalno izumrli iz Lesota in južnega dela Demokratične republike Kongo. Nekoč so živeli v Katangi, južnem Bandunduju, južnem Kasai-Occidentalu in Bas-Kongu. Verjetno so se razširili do Kinšase. Prej je bilo ocenjeno, da je v Kongu med 1950 in 70 leti živelo približno 100 do 500 gepardov. Narodni park Kundelungu je bil ena od preostalih utrdb za geparde po nedavnem izumrtju gepardov iz [[Narodni park Virunga|narodnega parka Virunga]] in sudanskih gepardov iz narodnega parka Garamba v 60. letih prejšnjega stoletja. Govorice o videnjih so občasno poročali v južnih regijah Konga, na primer blizu meje z Angolo, okoli ozemlja Sandoa in na planoti Kibara v narodnem parku Upemba. Do danes Upemba še vedno velja za edini nacionalni park v državi, ki vsebuje populacije gepardov. == Ekologija in vedenje == [[File:Acinonyx jubatus Sabi Sand.jpg|thumb|Trije samci v rezervatu Sabi Sand Game Reserve, Južna Afrika]] [[File:Baby Cheetah - Marko Dimitrijevic.jpg|thumb|Mladič geparda]] === Razmnoževanje in življenjski cikel === Samci gepardov so družabni in lahko živijo v skupini z drugimi samci. Samci vzpostavijo svoja ozemlja tako, da označujejo svoja ozemlja z uriniranjem na drevesa ali termitnjake. Samice pa niso družabne in ne vzpostavljajo ozemlja. So osamljene in se izogibajo druga drugi. Lahko pa živijo s svojimi materami, hčerkami ali sestrami na svojih domačih območjih. Velikost domačega območja samice je lahko odvisna od osnove plena. Gepardi v gozdovih južne Afrike imajo obseg le 34&nbsp;km², medtem ko v nekaterih delih Namibije lahko dosežejo 1500&nbsp;km². Samice geparda se lahko razmnožujejo pri starosti 13 do 16 mesecev in s tipično starostjo spolne zrelosti med 20 in 23 meseci. Brejost lahko traja od 90 do 95 dni. Mladiči se večinoma rodijo od novembra do januarja v Namibiji in od novembra do marca v Zambiji. Samice lovijo solo, razen da mladiči geparda spremljajo svoje matere, da se po starosti 5–6 tednov naučijo samostojno loviti. Ko mladiči dopolnijo 18 mesecev, jih mati zapusti, bratje in sestre pa ostanejo v skupini nekaj mesecev, dokler sestre ne zapustijo skupine in bratje ostanejo skupaj. Mladiči se lahko po ločitvi od matere povežejo z drugimi samci.<ref name="Cheetah Fatal Instinct">{{navedi splet |title=Cheetah: Fatal Instinct |url=https://www.nationalgeographic.com.au/tv/cheetah-fatal-instinct/ |website=nationalgeographic.com.au |publisher=National Geographic |access-date=20 December 2019 |archive-date=2019-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191220153113/https://www.nationalgeographic.com.au/tv/cheetah-fatal-instinct/ |url-status=dead }}</ref> === Lov in prehrana === [[File:Cheetah with impala.jpg|right|thumb|Gepard zaduši impalo v Timbavatiju v Južni Afriki.]] Gepard je mesojedi sesalec. Pleni srednje velike in velike antilope ter hitre majhne živali, kot so zajci in glodavci. Najraje ima impalo, kuduja, puku, oribija, gazele, oriksa, gnuja, svinjo bradavičarko in druge kopitarje. Najljubši plen geparda sta oriks in [[navadna niala]] (''Tragelaphus angasii''). === Sovražniki in tekmeci === Tako kot druge geparde jih na njihovem območju ogrožajo in prekašajo večji plenilci. Ogrožajo jih levi in lisaste hijene, saj jim lahko ukradejo trupla. Gepardi so svoje obroke predajali lisastim hijenam. Vendar pa lahko koalicije samcev odraslih gepardov preženejo plenilce, en sam gepard pa lahko prežene šakale in samotnega divjega psa. == Grožnje == Južnoafriški gepard je ranljiva podvrsta zaradi [[krivolov]]a, izgube [[habitat]]a in pomanjkanja plena. Nediskriminatorno lovljenje in odstranjevanje divjih gepardov v južni Afriki še naprej ogrožata preživetje te vrste, saj lahko zmanjša genetsko raznovrstnost v naravi in se v ujetništvu slabo razmnožujejo. Njegovo preživetje je ogroženo tudi zaradi parjenja v sorodstvu. V Bocvani geparde večinoma ogrožajo spremembe habitata. V 1970-ih je bilo na namibijskih kmetijskih zemljiščih ubitih 9500 gepardov. Kot zaščitena vrsta v Namibiji je ljudem dovoljeno odstraniti namibijske geparde le, če predstavljajo nevarnost za živino ali človeško življenje. Žal lahko kmetje ujamejo namibijske geparde, pri čemer pogosto odstranijo ali ubijejo tiste, ki niso ubili nobene živine. Približno 90 % populacije namibijskih gepardov živi na kmetijskih zemljiščih. V Bocvani je gepard od leta 1968 zaščiten v skladu z zakonodajo o ohranjenih živalih, ki strogo omejuje lov in ulov. Pred tem je upad primernega plena povzročil, da so se gepardi hranili z živino. Približno 50 gepardov so pred tem vsako leto lovili plemena, da bi zaščitili živino. Omejena mednarodna trgovina z živimi živalmi in kožami je dovoljena iz Namibije, Zimbabveja in Bocvane. == Stanje ohranjenosti == [[File:Cheetah Conservation Fund (5832925159).jpg|thumb|left| Gepardi iz sklada za ohranjanje gepardov, Namibija]] {| class="wikitable sortable floatright" |+ Populacija gepardov !Država !Ocena |- |{{flagicon|Angola}} [[Angola]]||align="right"|??? |- |{{flagicon|Bocvana}} [[Bocvana]]||align="right"|2.000 |- |{{flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Vzhodni Kongo]]||align="right"|n/a |- |{{flagicon|Lesoto}} [[Lesoto]]||align="right"|n/a |- |{{flagicon|Malavi}} [[Malavi]]||align="right"|25–30 |- |{{flagicon|Mozambik}} [[Mozambik]]||align="right"|50–90 |- |{{flagicon|Namibija}} [[Namibija]]||align="right"|3.500 |- |{{flagicon|Republika Južna Afrika}} [[Republika Južna Afrika]]||align="right"|1.500 |- |{{flagicon|Svazi}} [[Svazi]]||align="right"|??? |- |{{flagicon|Tanzanija}} [[Tanzanija]]||align="right"|??? |- |{{flagicon|Zambija}} [[Zambija]]||align="right"|100 |- |{{flagicon|Zimbabve}} [[Zimbabve]]||align="right"|165 |- |'''Skupaj'''||align="right"|'''7369–7409''' |} Prej ocenjeno na populacijo 4190 posameznikov v južni Afriki od leta 2007, je skupna populacija južnoafriškega geparda verjetno dosegla več kot 6000 osebkov <ref name=IUCN2007>IUCN/SSC. (2007). Regional conservation strategy for the cheetah and African wild dog in Southern Africa. IUCN Gland, Switzerland.</ref>, pri čemer ima Namibija največjo populacijo gepardov na svetu. Od leta 1990 je bilo ocenjeno, da je populacija v Namibiji približno 2500 osebkov; do leta 2015 se je populacija gepardov v državi povečala na več kot 3500. Bocvana ima drugo največjo populacijo gepardov - leta 2007 je bila ocenjena populacija 1800. Vendar pa je bilo leta 2016 v Bocvani približno 2000 gepardov, kar je približno 20 % svetovnih gepardov. Leta 2007 je v Južni Afriki ostalo približno 550 do 850 gepardov. Po številnih prizadevanjih za ohranitev se je populacija gepardov povečala na več kot 1000. Leta 2013 je bila ocenjena populacija med 1200 in 1300 gepardov v Južni Afriki.<ref>{{navedi splet|title=Cheetah Population|url=http://www.cheetah.co.za/c_pop.html|publisher=cheetah.co.za Cheetah Outreach|access-date=12 July 2015|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130013346/http://www.cheetah.co.za/c_pop.html|url-status=dead}}</ref> Medtem ko ocenjujejo, da od leta 2016 v Južni Afriki živi 1500 odraslih gepardov, je Sklad za ogrožene divje živali navedel, da se skupna populacija giblje med 1166 in 1742 gepardov samo v Južni Afriki leta 2017.<ref>{{navedi novice|title=Only 7100 cheetahs left in the world|url=http://www.iol.co.za/news/south-africa/gauteng/only-7100-cheetahs-left-in-the-world-7501019|author=Ilanit Chernick|publisher=IOL|date=25 January 2017|access-date=28 January 2017}}</ref> Nasprotno, v Zimbabveju se je populacija gepardov močno zmanjšala, in sicer z več kot 1500 gepardov od leta 1999 na 400 gepardov leta 2007, in med 150 in 170 gepardov od leta 2015. V afriških državah in Iranu obstaja več projektov ohranjanja vrste geparda. Tako kot azijski gepard je tudi južnoafriški gepard pritegnil več pozornosti ljudi kot druge podvrste Tri podvrste geparda so vključene na seznam IUCN ranljivih vrst (tri ogrožene afriške podvrste, severozahodne afriške in azijske podvrste v kritičnem stanju), kot tudi v Zakon o ogroženih vrstah ZDA: ogrožene vrste - Appendix I of CITES (Konvencija o mednarodni trgovini) v ogroženih vrstah). Sklad za ohranjanje gepardov, ki je bil ustanovljen leta 1990 v Namibiji, je biti svetovni vir, ki je zadolžen za zaščito geparda in zagotavljanje njegove prihodnosti. Organizacija sodeluje z vsemi deležniki v ekosistemu geparda, da bi razvila najboljše prakse na področju raziskav, izobraževanja in ekologije ter ustvarila trajnostni model, od katerega bodo imele koristi vse druge vrste, vključno z ljudmi. Ocenjuje se, da je v divjini v 25 afriških državah ostalo okoli 12.400 gepardov. IUCN je pred kratkim našel 6674 zrelih osebkov; Največ jih ima Namibija z več kot 3500, od tega jih 90 % živi zunaj zavarovanih območij. Rejski programi so bili uspešni, vključno z uporabo in vitro oploditve, v živalskih vrtovih po vsem svetu. Znano je, da se gepardi v ujetništvu slabo razmnožujejo, čeprav je več organizacij, kot sta De Wildt Cheetah and Wildlife Center, uspelo vzrediti veliko število mladičev gepardov. Leta 2009 je center vzgojil več kot 800 mladičev.<ref>{{navedi splet|title=Cheetah - De Wildt Cheetah|url=http://www.dewildt.co.za/|publisher=DeWildt.co|date=14 July 2009|access-date=6 July 2015|archive-date=2022-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319224331/https://dewildt.co.za/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Acinonyx jubatus jubatus}} {{Commons category|Acinonyx jubatus jubatus}} * Species portrait [http://www.catsg.org/index.php?id=107 ''Acinonyx jubatus'']; IUCN/SSC Cat Specialist Group * [http://www.cheetah.org/?key=81&showdescription=1&html=people&data=people Cheetah Conservation Fund] * [https://www.inaturalist.org/taxa/606958-Acinonyx-jubatus-jubatus Southern cheetah (''Acinonyx jubatus jubatus'')] {{Taxonbar|from=Q20721337}} [[Kategorija:Mačke]] [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1775]] rs6gpdd59ic76mqmwu0acmo8h0q6sh3 0 517726 6709883 6563772 2026-07-11T19:43:06Z Zupi 576 6709883 wikitext text/x-wiki [[Slika:Vor.gif|sličica|Indikator VOR CDI]] [[Slika:D-VOR_PEK.JPG|sličica|Zemeljski oddajnik VOR]] '''VOR - Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik''', znan pod angleško kratico '''VOR''' (''VHF omnidirectional range'') je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 108-117,95 MHz, ki pilotu omogoča navigiranje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih instrumentalnega letenja]] na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek. V uporabo je prišel v 1940ih in je še danes osnovno sredstvo za navigacijo in instrumentalne procedure tako na potniških kot športnih letalih, ki letijo po pravilih instrumentalnega letenja. Starejše poimenovanje za VOR je tudi ''radijski svetilnik''. Glavna slabost VOR v primerjavi s starejšim [[Radiokompas|ADF]] je, da mora biti zaradi uporabe radijskega valovanja v VHF področju oddajnik VOR v vidnem polju, in se zato za ustrezen sprejem zahtevane višje sektorske višine leta. {| class="wikitable" |+VOR oddajniki v Sloveniji !Kratica !Frekvenca !Lokacija |- |DOL |112.70 Mhz, |Dolsko |- |LBL |117.20 Mhz |Letališče Ljubljana |- |ILB |114.8 Mhz |Ilirska Bistrica |- |POR |115.15 Mhz |Portorož |- |COK |108.25 Mhz |Letališče Cerklje ob Krki |} == Princip delovanja == Delovanje VOR spominja na delovanje [[Svetilnik|svetilnika]], vendar temelji na uporabi radijskih signalov VOR deluje na frekvencah 108 - 119,95 MHz. To frekvenčno področje je po [[ICAO]] predpisih razdeljeno na: * 40 kanalov v področju 108 - 112 MHz za oddajnike VOR krajšega dosega, ki je hkrati uporabljeno tudi za sistem [[ILS]]. V tem področju so za VPR uporabljene frekvence s sodimi decimalkami + 0,05 MHz (108,0 108,05 108,2 108,25 108,4 108,45 MHz, itd) * 120 kanalov v področju 112 - 117,95 MHz z razmikom 0,05 MHz. Poznamo sledeče izvedenke VOR oddajnikov, ki pa ju je možno uporabljati z enakim sprejemnikom. === Konvencionalni VOR (CVOR) === Konvencionalni VOR deluje na principu merjenja razlike v [[Faza valovanja|fazi]] dveh signalov: * Usmerjeni [[Amplitudna modulacija|amplitudno moduliran]] rotirajoči signal, katerega [[azimut]] se spreminja s krožno frekvenco 30 Hz * Vsesmerni [[Frekvenčna modulacija|frekvenčno moduliran]] referenčni signal, ki je moduliran z Morsejevo kodo za identifikacijo ali zvočnim posnetkom (navadno ATIS) [[Slika:VOR principle.gif|sličica|Princip delovanja VOR]] Signala sta sinhronizirana tako, da je fazna razlika med njima 0 v trenutku, ko rotirajoči signal prečka magnetni sever, v vseh ostalih primerih pa je fazna razlika enaka magnetni smeri od oddajnika do letala (QDR). Za primer, če je letalo na radialu 090 (QDR = 090°), je fazna razlika med vsesmernim in rotirajočim signalom enaka 90°, pri letalu na radialu 180 je fazna razlika 180°, itd. Težava konvencionalnega VOR oddajnika je uporaba amplitudne modulacije za azimutni signal, kar v primeru prisotnosti ovir zmanjšuje natančnost sistema. === Doppler VOR (DVOR) === Doppler VOR rešuje probleme natančnosti konvencionalnega VOR oddajnika z uporabo frekvenčno moduliranega rotirajočega signala in amplitudno moduliranega referenčnega vsesmernega signala. == Metoda KLM == ''Glavni članek:'' ''[[Metoda KLM]]'' Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski pilot za prestrezanje radialov je [[KLM metoda]], ki se imenuje po [[KLM]] inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote [[Adria Airways|Adrie Aviopromet]] v [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebu]] na letalih [[Douglas DC-6|DC-6]]. {| class="wikitable" |+KLM Metoda | colspan="2" |QDM (NDB) ali Inbount Radial (VOR) | colspan="2" |QDR (NDB) ali Radial (VOR) |- |Razlika |Kot intercepcije |Razlika |Kot intercepcije |- |≤ Δ 10° |30° |≤ Δ 20° |30° |- |≤ Δ 30° |60° |≤ Δ 90° |60° |- |≤ Δ 60° |90° |> Δ 90° |ista smer |- |> Δ 60° |obratna smer |/ |/ |} == Glej tudi == * [[Radiokompas|ADF]] * [[IFR]] * [[Avionika]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{Avionika}} 8yvwaxmd7plo9axxnwrepw25rq8qdhl 6709947 6709883 2026-07-11T23:04:00Z Zupi 576 6709947 wikitext text/x-wiki [[Slika:Vor.gif|sličica|Indikator VOR CDI]] [[Slika:D-VOR_PEK.JPG|sličica|Zemeljski oddajnik VOR]] '''VOR - Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik''', znan pod angleško kratico '''VOR''' (''VHF omnidirectional range'') je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 108-117,95 MHz, ki pilotu omogoča navigiranje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih instrumentalnega letenja]] na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek. V uporabo je prišel v 1940ih in je še danes osnovno sredstvo za navigacijo in instrumentalne procedure tako na potniških kot športnih letalih, ki letijo po pravilih instrumentalnega letenja. Starejše poimenovanje za VOR je tudi ''radijski svetilnik''. Glavna slabost VOR v primerjavi s starejšim [[Radiokompas|ADF]] je, da mora biti zaradi uporabe radijskega valovanja v VHF področju oddajnik VOR v vidnem polju, in se zato za ustrezen sprejem zahtevane višje sektorske višine leta. {| class="wikitable" |+VOR oddajniki v Sloveniji !Kratica !Frekvenca !Lokacija |- |DOL |112.70 MHz, |Dolsko |- |LBL |117.20 MHz |Letališče Ljubljana |- |ILB |114.8 MHz |Ilirska Bistrica |- |POR |115.15 MHz |Portorož |- |COK |108.25 MHz |Letališče Cerklje ob Krki |} == Princip delovanja == Delovanje VOR spominja na delovanje [[Svetilnik|svetilnika]], vendar temelji na uporabi radijskih signalov. Navigacija z uporabo VOR bazira na ''radialih'', ki so definirani kot magnetna smer od oddajnika do letala (QDR). VOR deluje na frekvencah 108 - 119,95 MHz. To frekvenčno področje je po [[ICAO]] predpisih razdeljeno na: * 40 kanalov v področju 108 - 112 MHz za oddajnike VOR krajšega dosega, ki je hkrati uporabljeno tudi za sistem [[ILS]]. V tem področju so za VPR uporabljene frekvence s sodimi decimalkami + 0,05 MHz (108,0 108,05 108,2 108,25 108,4 108,45 MHz, itd) * 120 kanalov v področju 112 - 117,95 MHz z razmikom 0,05 MHz. [[Slika:VOR principle.gif|sličica|Princip delovanja VOR]] VOR deluje s pomočjo nosilnega signala s frekvenco 108 - 117,95 MHz, ki je modulirana z dvema signaloma frekvence 30 Hz: * '''Referenčni signal''' je vsesmerni in ima enak fazni kot ne glede na radial, na katerem se nahaja sprejemnik * Usmerjeni '''[[Azimut|azimutni]] signal''', katerega fazni kot se spreminja glede na radial, na katerem se nahaja sprejemnik Iz fazne razlike med referenčnim in azimutnim signalom je možno določiti, na katerem radialu se nahaja sprejemnik. Kot primer, fazna razlika 0° pomeni radial 360°, fazna razlika 90° pomeni radial 090°, itd. Da ne prihaja do [[Interferenca|interference]] med referenčnim in azimutnim signalom, je eden od signalov [[Amplitudna modulacija|amplitudno moduliran]], drugi pa [[Frekvenčna modulacija|frekvenčno moduliran]]. Zaradi tega obstajata dve vrsti VOR, ki pa sta kljub tej razliki med seboj interoperabilni: === Konvencionalni VOR (CVOR) === Pri konvencionalnem VOR oddajniku je azimutni signal amplitudno moduliran s frekvenco 30 Hz. Pri prvih izvedenkah je bilo to izvedeno z mehansko rotacijo usmerjene antene, pri novejših pa se enak učinek ustvari s pomočjo elektronskega preklapljanja anten, ki generirajo ozko usmerjen radijski žarek s frekvenco rotacije 30 Hz. Referenčni signal je po standardu frekvenčno moduliran v območju 9960 Hz ± 480 Hz, ki je dodatno frekvenčno moduliran s frekvenco 30 Hz. Namen uporabe frekvence 9960 Hz je premik modulacijskega 30 Hz signala stran od 30 Hz signala azimutnega signala, kar omogoča njuno ločitev v sprejemniku brez, da bi prišlo do prekrivanja med njima. Znotraj referenčnega signala se nahaja še komponenta frekvence 1020 Hz, ki se prekinja z Morsejevo kodo za identifikacijo VOR oddajnika, opcijsko pa je možno dodati še zvočni signal za identifikacijo. Težava konvencionalnega VOR oddajnika je uporaba amplitudne modulacije za azimutni signal, ki pa je zelo občutljiv na vremenske razmere, motnje in vpliv terena in ovir. Natančnost konvencionalnega VOR je v območju ± 4°. === Doppler VOR (DVOR) === Doppler VOR rešuje probleme natančnosti konvencionalnega VOR oddajnika z uporabo frekvenčno moduliranega azimutnega signala. V ta namen ima VOR oddajnik 48 do 50 anten, razmeščenih v krogu, ki se elektronsko preklapljajo, s čimer se doseže, da je nosilni signal frekvence 9960 Hz frekvenčno moduliran s 30 Hz. S kroženjem azimutnega signala zaradi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega efekta]] sprejemnik zazna spreminjanje frekvence azimutnega signala. Z ustrezno izbiro premera kroga anten se da doseči spremembo frekvence ±480 Hz, kar je enako, kot pri konvencionalnem VOR oddajniku. Referenčni signal je v primeru DVOR amplitudno moduliran s frekvenco 30 Hz, dodatno pa še s frekvenco 1020 Hz za identifikacijo v Morsejevi kodi in opcijsko zvočno identifikacijo. Zaradi uporabe frekvenčne modulacije azimutnega signala je tudi natančnost DVOR boljša in dosega okoli ±1°. == Metoda KLM == ''Glavni članek:'' ''[[Metoda KLM]]'' Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski piloti za prestrezanje radialov je [[KLM metoda]], ki se imenuje po [[KLM]] inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote [[Adria Airways|Adrie Aviopromet]] v [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebu]] na letalih [[Douglas DC-6|DC-6]]. {| class="wikitable" |+KLM Metoda | colspan="2" |QDM (NDB) ali Inbount Radial (VOR) | colspan="2" |QDR (NDB) ali Radial (VOR) |- |Razlika |Kot prestrezanja |Razlika |Kot prestrezanja |- |≤ Δ 10° |30° |≤ Δ 20° |30° |- |≤ Δ 30° |60° |≤ Δ 90° |60° |- |≤ Δ 60° |90° |> Δ 90° |ista smer |- |> Δ 60° |obratna smer |/ |/ |} == Glej tudi == * [[Radiokompas|ADF]] * [[IFR]] * [[Avionika]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{Avionika}} 6x68ioopwhej1v2bf5v1vwoyhno86t0 0 517727 6709847 6563773 2026-07-11T18:12:51Z Zupi 576 6709847 wikitext text/x-wiki [[File:Adf mdi.svg|thumb| Moderen Bendix King ADF KR87. Ima kompasno rožo, ki se premika ročno.]] [[Slika:Adf rmi.jpg|sličica|Radio-magnetni indikator. Za razliko od enostavnega prikazovalnika ima kompasno rožo, ki se premika avtomatsko.]] [[File:Nkr1.jpg|thumb|Zemeljska NDB antena]] [[File:Automatic Radio Direction Finder R-5 ARN7 radio control box.jpg|thumb|Klasični ne-avtomatski radiokompas panel R-5 ARN7]] '''Radiokompas''', znan pod angleško kratico '''ADF''' (''automatic direction finder'') je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 190-1750 kHz, ki pilotu omogoča navigiranje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih instrumentalnega letenja]] na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek. Zemeljsko anteno imenujemo NDB (''non-directional beacon'') ali lokator, če gre za NDB manjše moči, ki je namenjen proceduram na letališču. V uporabo je prišel okoli leta 1930 in je še danes eno izmed osnovnih radio-navigacijskih sredstev. Njegovo uporabo so v mnogo primerih izpodrinila druga, natančnejša navigacijska sredstva ([[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]], TACAN, [[Globalni sistem pozicioniranja|GNSS]]), zaradi enostavnosti je še vedno pogost v odročnih predelih in kot lokator pri [[Instrumentalna pravila letenja|instrumentalnih]] prihodih. Njegova prednost je, da zaradi frekvenčne območja pilot ne potrebuje antene v vidnem polju in so sektorske višine sprejema lahko nižje. Magnetne smeri od NDB antene imenujemo QDR, k anteni pa QDM. Ime radiokompas je zastarelo, kajti radiokompas v angleščini pomeni directional finder, ki je predhodnik avtomatskega DF. ADF deluje na istem frekvenčnem območju kot komercialne [[Amplitudna modulacija|AM]] radijske postaje, zato lahko z njim tudi slišimo sledeče komercialne radije (v Sloveniji: 549 kHz, 648 kHz, 1170 kHz). {| class="wikitable" |+Lokatorji v Sloveniji !Kratica !Frekvenca !Letališče |- |MI |355 kHz |[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] |- |MR |334 kHz |Maribor |- |MG |296 kHz |[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] |- |PZ |388 kHz |[[Aerodrom Portorož|Portorož]] |- |RK |359 kHz |[[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] |- |CL |463 kHz |Cerklje |- | colspan="3" |'''AM radijske postaje v Sloveniji''' |- |'''Frekvenca''' |'''Ime postaje''' |'''Lokacija''' |- |549 kHz |Radio Koper |[[Portorož|Beli Križ]] |- |648 kHz |Radio Murski Val |[[Nemčavci]] |- |1170 kHz |Radio Capodistria |Beli Križ |} V Sloveniji imajo lokator procedure letališči [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] (MR 334 kHz, MI 355 kHz) in [[Aerodrom Portorož|Portorož]] (PZ 388 kHz), kjer se uporabljata za pristanek in čakalni krog (holding), uporabljajo pa se še na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] (RK 359 kHz, CL 463 kHz) in [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] (MG 296 kHz). == Princip delovanja == [[Slika:Adf LOOP.png|sličica|Princip delovanja zančne antene]] [[Slika:Antenna Loop, Dual, from P-51 "Excalibur III" - DPLA - 2644829b3c62b17710a087b19b812db9.jpg|sličica|Stara ADF sprejemna enota z dvema zančnima antenama.]] Osnova radiokompasa je [[antena]] v obliki zanke. Posebnost te antene je, da je jakost sprejetega signala odvisna od njenega položaja glede na smer signala. Če je površina zanke postavljena pravokotno na smer radijskega valovanja, se v njej ne [[Elektromagnetna indukcija|inducira]] napetost. V primeru, da je površina zanke vzporedna s smerjo radijskega valovanja, se v njej inducira maksimalna napetost. V večini primerov se uporablja način iskanja položaja, kjer je inducirana napetost v anteni enaka nič. Prve ADF sprejemne enote so vsebovale zančno anteno, ki jo je premikal servomotor, modernejše izvedbe pa vsebujejo dve fiksni zančni anteni, ki sta prostorsko razmaknjeni za kot 90° in delujeta na principu meritve jakosti in faze signala v obeh antenah. Ker pa ima zančna antena dva položaja ničelne napetosti, ki sta medsebojno premaknjena za 180°, je zančni anteni dodana še vsesmerna antena, s pomočjo katere se določi prava od dveh možnih smeri. === Vrste signalov NDB === Namenski NDB oddajniki oddajajo signale s sledečo [[Modulacija|modulacijo]]: * '''N0N A1A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega [[Sinusno nihanje|sinusnega]] signala s konstantno [[Amplituda|amplitudo]] (N0N), in periodično ponavljajočega prekinjenega sinusnega signala (A1A), ki je moduliran z [[Morsejeva abeceda|Morsejevo kodo]], ki služi identifikaciji NDB oddajnika. ADF sprejemnik vsebuje [[Radijski sprejemnik#Heterodinski sprejemnik in BFO|oscilator]] BFO, katerega signal se meša s sprejetim signalom in ga s tem prestavi v področje slišnih frekvenc. * '''N0N A2A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega sinusnega signala (N0N), ki je za identifikacijo NDB oddajnika periodično [[Amplitudna modulacija|amplitudno moduliran]] (A1A) s signalom v Morsejevi kodi. Modulacijski signal ima frekvenco v slišnem področju, s čimer je možna identifikacija brez uporabe BFO oscilatorja. == Metoda KLM == ''Glavni članek:'' ''[[Metoda KLM]]''[[File:B-17F "Tom Paine" of the 388th Bomb Group, WW2.jpg|thumb|[[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] DF antena na nosu]]Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski pilot za prestrezanje QDR in QDM je [[KLM metoda]], ki se imenuje po [[KLM]] inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote [[Adria Airways|Adrie Aviopromet]] v [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebu]] na letalih [[Douglas DC-6|DC-6]]. {| class="wikitable" |+KLM Metoda | colspan="2" |QDM (NDB) ali Inbount Radial (VOR) | colspan="2" |QDR (NDB) ali Radial (VOR) |- |Razlika |Kot intercepcije |Razlika |Kot intercepcije |- |≤ Δ 10° |30° |≤ Δ 20° |30° |- |≤ Δ 30° |60° |≤ Δ 90° |60° |- |≤ Δ 60° |90° |> Δ 90° |ista smer |- |> Δ 60° |obratna smer |/ |/ |} == Glej tudi == * [[Avtopristanek]] Autoland * [[Avtopilot]] * [[IFR]] * [[Avionika]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{Avionika}} g0cqg7l6x5dea03fhquc66bwa6alu48 6709850 6709847 2026-07-11T18:16:48Z Zupi 576 /* Glej tudi */ 6709850 wikitext text/x-wiki [[File:Adf mdi.svg|thumb| Moderen Bendix King ADF KR87. Ima kompasno rožo, ki se premika ročno.]] [[Slika:Adf rmi.jpg|sličica|Radio-magnetni indikator. Za razliko od enostavnega prikazovalnika ima kompasno rožo, ki se premika avtomatsko.]] [[File:Nkr1.jpg|thumb|Zemeljska NDB antena]] [[File:Automatic Radio Direction Finder R-5 ARN7 radio control box.jpg|thumb|Klasični ne-avtomatski radiokompas panel R-5 ARN7]] '''Radiokompas''', znan pod angleško kratico '''ADF''' (''automatic direction finder'') je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 190-1750 kHz, ki pilotu omogoča navigiranje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih instrumentalnega letenja]] na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek. Zemeljsko anteno imenujemo NDB (''non-directional beacon'') ali lokator, če gre za NDB manjše moči, ki je namenjen proceduram na letališču. V uporabo je prišel okoli leta 1930 in je še danes eno izmed osnovnih radio-navigacijskih sredstev. Njegovo uporabo so v mnogo primerih izpodrinila druga, natančnejša navigacijska sredstva ([[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]], TACAN, [[Globalni sistem pozicioniranja|GNSS]]), zaradi enostavnosti je še vedno pogost v odročnih predelih in kot lokator pri [[Instrumentalna pravila letenja|instrumentalnih]] prihodih. Njegova prednost je, da zaradi frekvenčne območja pilot ne potrebuje antene v vidnem polju in so sektorske višine sprejema lahko nižje. Magnetne smeri od NDB antene imenujemo QDR, k anteni pa QDM. Ime radiokompas je zastarelo, kajti radiokompas v angleščini pomeni directional finder, ki je predhodnik avtomatskega DF. ADF deluje na istem frekvenčnem območju kot komercialne [[Amplitudna modulacija|AM]] radijske postaje, zato lahko z njim tudi slišimo sledeče komercialne radije (v Sloveniji: 549 kHz, 648 kHz, 1170 kHz). {| class="wikitable" |+Lokatorji v Sloveniji !Kratica !Frekvenca !Letališče |- |MI |355 kHz |[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] |- |MR |334 kHz |Maribor |- |MG |296 kHz |[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] |- |PZ |388 kHz |[[Aerodrom Portorož|Portorož]] |- |RK |359 kHz |[[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] |- |CL |463 kHz |Cerklje |- | colspan="3" |'''AM radijske postaje v Sloveniji''' |- |'''Frekvenca''' |'''Ime postaje''' |'''Lokacija''' |- |549 kHz |Radio Koper |[[Portorož|Beli Križ]] |- |648 kHz |Radio Murski Val |[[Nemčavci]] |- |1170 kHz |Radio Capodistria |Beli Križ |} V Sloveniji imajo lokator procedure letališči [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] (MR 334 kHz, MI 355 kHz) in [[Aerodrom Portorož|Portorož]] (PZ 388 kHz), kjer se uporabljata za pristanek in čakalni krog (holding), uporabljajo pa se še na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] (RK 359 kHz, CL 463 kHz) in [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] (MG 296 kHz). == Princip delovanja == [[Slika:Adf LOOP.png|sličica|Princip delovanja zančne antene]] [[Slika:Antenna Loop, Dual, from P-51 "Excalibur III" - DPLA - 2644829b3c62b17710a087b19b812db9.jpg|sličica|Stara ADF sprejemna enota z dvema zančnima antenama.]] Osnova radiokompasa je [[antena]] v obliki zanke. Posebnost te antene je, da je jakost sprejetega signala odvisna od njenega položaja glede na smer signala. Če je površina zanke postavljena pravokotno na smer radijskega valovanja, se v njej ne [[Elektromagnetna indukcija|inducira]] napetost. V primeru, da je površina zanke vzporedna s smerjo radijskega valovanja, se v njej inducira maksimalna napetost. V večini primerov se uporablja način iskanja položaja, kjer je inducirana napetost v anteni enaka nič. Prve ADF sprejemne enote so vsebovale zančno anteno, ki jo je premikal servomotor, modernejše izvedbe pa vsebujejo dve fiksni zančni anteni, ki sta prostorsko razmaknjeni za kot 90° in delujeta na principu meritve jakosti in faze signala v obeh antenah. Ker pa ima zančna antena dva položaja ničelne napetosti, ki sta medsebojno premaknjena za 180°, je zančni anteni dodana še vsesmerna antena, s pomočjo katere se določi prava od dveh možnih smeri. === Vrste signalov NDB === Namenski NDB oddajniki oddajajo signale s sledečo [[Modulacija|modulacijo]]: * '''N0N A1A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega [[Sinusno nihanje|sinusnega]] signala s konstantno [[Amplituda|amplitudo]] (N0N), in periodično ponavljajočega prekinjenega sinusnega signala (A1A), ki je moduliran z [[Morsejeva abeceda|Morsejevo kodo]], ki služi identifikaciji NDB oddajnika. ADF sprejemnik vsebuje [[Radijski sprejemnik#Heterodinski sprejemnik in BFO|oscilator]] BFO, katerega signal se meša s sprejetim signalom in ga s tem prestavi v področje slišnih frekvenc. * '''N0N A2A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega sinusnega signala (N0N), ki je za identifikacijo NDB oddajnika periodično [[Amplitudna modulacija|amplitudno moduliran]] (A1A) s signalom v Morsejevi kodi. Modulacijski signal ima frekvenco v slišnem področju, s čimer je možna identifikacija brez uporabe BFO oscilatorja. == Metoda KLM == ''Glavni članek:'' ''[[Metoda KLM]]''[[File:B-17F "Tom Paine" of the 388th Bomb Group, WW2.jpg|thumb|[[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] DF antena na nosu]]Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski pilot za prestrezanje QDR in QDM je [[KLM metoda]], ki se imenuje po [[KLM]] inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote [[Adria Airways|Adrie Aviopromet]] v [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebu]] na letalih [[Douglas DC-6|DC-6]]. {| class="wikitable" |+KLM Metoda | colspan="2" |QDM (NDB) ali Inbount Radial (VOR) | colspan="2" |QDR (NDB) ali Radial (VOR) |- |Razlika |Kot intercepcije |Razlika |Kot intercepcije |- |≤ Δ 10° |30° |≤ Δ 20° |30° |- |≤ Δ 30° |60° |≤ Δ 90° |60° |- |≤ Δ 60° |90° |> Δ 90° |ista smer |- |> Δ 60° |obratna smer |/ |/ |} == Glej tudi == * [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] * [[IFR]] * [[Avionika]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{Avionika}} 9zq088zvypzmko4jbmq0fk9nywpsnst 6709851 6709850 2026-07-11T18:17:10Z Zupi 576 /* Vrste signalov NDB */ 6709851 wikitext text/x-wiki [[File:Adf mdi.svg|thumb| Moderen Bendix King ADF KR87. Ima kompasno rožo, ki se premika ročno.]] [[Slika:Adf rmi.jpg|sličica|Radio-magnetni indikator. Za razliko od enostavnega prikazovalnika ima kompasno rožo, ki se premika avtomatsko.]] [[File:Nkr1.jpg|thumb|Zemeljska NDB antena]] [[File:Automatic Radio Direction Finder R-5 ARN7 radio control box.jpg|thumb|Klasični ne-avtomatski radiokompas panel R-5 ARN7]] '''Radiokompas''', znan pod angleško kratico '''ADF''' (''automatic direction finder'') je letalsko radio-navigacijsko sredstvo na frekvencah 190-1750 kHz, ki pilotu omogoča navigiranje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih instrumentalnega letenja]] na ruti kot tudi finalni prilet za pristanek. Zemeljsko anteno imenujemo NDB (''non-directional beacon'') ali lokator, če gre za NDB manjše moči, ki je namenjen proceduram na letališču. V uporabo je prišel okoli leta 1930 in je še danes eno izmed osnovnih radio-navigacijskih sredstev. Njegovo uporabo so v mnogo primerih izpodrinila druga, natančnejša navigacijska sredstva ([[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]], TACAN, [[Globalni sistem pozicioniranja|GNSS]]), zaradi enostavnosti je še vedno pogost v odročnih predelih in kot lokator pri [[Instrumentalna pravila letenja|instrumentalnih]] prihodih. Njegova prednost je, da zaradi frekvenčne območja pilot ne potrebuje antene v vidnem polju in so sektorske višine sprejema lahko nižje. Magnetne smeri od NDB antene imenujemo QDR, k anteni pa QDM. Ime radiokompas je zastarelo, kajti radiokompas v angleščini pomeni directional finder, ki je predhodnik avtomatskega DF. ADF deluje na istem frekvenčnem območju kot komercialne [[Amplitudna modulacija|AM]] radijske postaje, zato lahko z njim tudi slišimo sledeče komercialne radije (v Sloveniji: 549 kHz, 648 kHz, 1170 kHz). {| class="wikitable" |+Lokatorji v Sloveniji !Kratica !Frekvenca !Letališče |- |MI |355 kHz |[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] |- |MR |334 kHz |Maribor |- |MG |296 kHz |[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] |- |PZ |388 kHz |[[Aerodrom Portorož|Portorož]] |- |RK |359 kHz |[[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] |- |CL |463 kHz |Cerklje |- | colspan="3" |'''AM radijske postaje v Sloveniji''' |- |'''Frekvenca''' |'''Ime postaje''' |'''Lokacija''' |- |549 kHz |Radio Koper |[[Portorož|Beli Križ]] |- |648 kHz |Radio Murski Val |[[Nemčavci]] |- |1170 kHz |Radio Capodistria |Beli Križ |} V Sloveniji imajo lokator procedure letališči [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]] (MR 334 kHz, MI 355 kHz) in [[Aerodrom Portorož|Portorož]] (PZ 388 kHz), kjer se uporabljata za pristanek in čakalni krog (holding), uporabljajo pa se še na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] (RK 359 kHz, CL 463 kHz) in [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] (MG 296 kHz). == Princip delovanja == [[Slika:Adf LOOP.png|sličica|Princip delovanja zančne antene]] [[Slika:Antenna Loop, Dual, from P-51 "Excalibur III" - DPLA - 2644829b3c62b17710a087b19b812db9.jpg|sličica|Stara ADF sprejemna enota z dvema zančnima antenama.]] Osnova radiokompasa je [[antena]] v obliki zanke. Posebnost te antene je, da je jakost sprejetega signala odvisna od njenega položaja glede na smer signala. Če je površina zanke postavljena pravokotno na smer radijskega valovanja, se v njej ne [[Elektromagnetna indukcija|inducira]] napetost. V primeru, da je površina zanke vzporedna s smerjo radijskega valovanja, se v njej inducira maksimalna napetost. V večini primerov se uporablja način iskanja položaja, kjer je inducirana napetost v anteni enaka nič. Prve ADF sprejemne enote so vsebovale zančno anteno, ki jo je premikal servomotor, modernejše izvedbe pa vsebujejo dve fiksni zančni anteni, ki sta prostorsko razmaknjeni za kot 90° in delujeta na principu meritve jakosti in faze signala v obeh antenah. Ker pa ima zančna antena dva položaja ničelne napetosti, ki sta medsebojno premaknjena za 180°, je zančni anteni dodana še vsesmerna antena, s pomočjo katere se določi prava od dveh možnih smeri. === Vrste signalov NDB === Namenski NDB oddajniki oddajajo signale s sledečo [[Modulacija|modulacijo]]: * '''N0N A1A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega [[Sinusno nihanje|sinusnega]] signala s konstantno [[Amplituda|amplitudo]] (N0N), in periodično ponavljajočega prekinjenega sinusnega signala (A1A), ki je moduliran z [[Morsejeva abeceda|Morsejevo kodo]], ki služi identifikaciji NDB oddajnika. ADF sprejemnik vsebuje [[Radijski sprejemnik#Heterodinski sprejemnik in BFO|oscilator]] BFO, katerega signal se meša s sprejetim signalom in ga s tem prestavi v področje slišnih frekvenc. * '''N0N A2A:''' Signal je kombinacija nemoduliranega sinusnega signala (N0N), ki je za identifikacijo NDB oddajnika periodično [[Amplitudna modulacija|amplitudno moduliran]] (A2A) s signalom v Morsejevi kodi. Modulacijski signal ima frekvenco v slišnem področju, s čimer je možna identifikacija brez uporabe BFO oscilatorja. == Metoda KLM == ''Glavni članek:'' ''[[Metoda KLM]]''[[File:B-17F "Tom Paine" of the 388th Bomb Group, WW2.jpg|thumb|[[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] DF antena na nosu]]Najbolj poznan metoda, ki so se jo učili slovenski pilot za prestrezanje QDR in QDM je [[KLM metoda]], ki se imenuje po [[KLM]] inštruktorjih, ki so leta 1961 šolali pilote [[Adria Airways|Adrie Aviopromet]] v [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebu]] na letalih [[Douglas DC-6|DC-6]]. {| class="wikitable" |+KLM Metoda | colspan="2" |QDM (NDB) ali Inbount Radial (VOR) | colspan="2" |QDR (NDB) ali Radial (VOR) |- |Razlika |Kot intercepcije |Razlika |Kot intercepcije |- |≤ Δ 10° |30° |≤ Δ 20° |30° |- |≤ Δ 30° |60° |≤ Δ 90° |60° |- |≤ Δ 60° |90° |> Δ 90° |ista smer |- |> Δ 60° |obratna smer |/ |/ |} == Glej tudi == * [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] * [[IFR]] * [[Avionika]] [[Kategorija:Sistemi na letalu]] [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] {{Avionika}} c7nvkspuncwibajj6oq2up3mnot83l5 0 518083 6709656 6688760 2026-07-11T12:03:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709656 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Admiral Essen'' |display title= Fregata ''Admiral Essen'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:«Адмирал Эссен».jpg | caption = ''Admiral Essen'' leta 2016 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = {{RUS}} | Ship flag = {{shipboxflag|Rusija|naval}} | Ship name = ''Admiral Essen'' | Ship namesake = [[Nikolaj Ottovič Essen]] | Ship builder = [[Ladjedelnica Jantar]] | Ship laid down = 8. julij 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |title=На заводе «Янтарь» началось строительство корабля для ВМФ России (фото) |trans-title=Construction of a ship for the Russian Navy has begun at the Yantar shipyard (photo) |website=Kaliningrad.ru |language=ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016 |archive-date=2012-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120128201256/http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.newkaliningrad.ru/news/foto/1309138-admiral-essen.html |title="Адмирал номер два": фоторепортаж |trans-title="Admiral number two": photo report |website=Newkaliningrad.ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016}}</ref> | Ship launched = 7. november 2014<ref>{{Navedi splet |url=http://en.itar-tass.com/russia/758678 |title=Admiral Essen frigate to be handed to Russian Navy by end of 2015 |work=[[ITAR TASS]] |date=7 November 2014 |accessdate=7 November 2014 |archive-date=2014-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141108012740/http://en.itar-tass.com/russia/758678 |url-status=dead }}</ref> | Ship commissioned = 7. junij 2016<ref>{{Navedi splet |url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |accessdate=5 August 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170410015044/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=10 April 2017}}</ref> | Ship decommissioned = | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honors = | Ship identification = 490 | Ship status = Aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Ship speed = 30 [[vozel (enota)|vozlov]] (56 km/h) | Ship aircraft = 1 × helikopter [[Kamov Ka-27|Ka-27]] | Ship armament = *1 × 100 mm [[A-190 Arsenal]] *8 (2 × 4) navpični izstrelilni sistem UKSK za [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']] [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]]<ref>{{navedi splet |url=https://rg.ru/2017/04/15/reg-ufo/rossijskaia-raketa-cirkon-dostigla-vosmi-skorostej-zvuka.html |title=Российская ракета "Циркон" достигла восьми скоростей звука |trans-title=Russian Zircon rocket reaches eight times the speed of sound |date=15 April 2017 |language=ru |website=[[Rossiyskaya Gazeta]]}}</ref> *24 (2 × 12) [[9K37 Buk|''Štil-1'']] raket zračne obrambe srednjega dosega *2 × [[AK-630]] [[CIWS]] *8 × [[9K38 Igla|''Igla-S'']] ali [[9K333 Verba|''Verba'']] *2 × dvojne 533 mm [[torpedna cev|torpedne cevi]] *1 × [[RBU-6000]] raketomet | Ship EW = *'''Oprema za elektronsko bojevanje:''' TK-25-5; *'''Protiukrepi:''' *4 × KT-216 | Ship sensors = *'''Zračni radar:''' MR-710 ''Fregat-M2M'' *'''Površinski radarji:''' 3Ts-25 ''Garpun-B'', MR-212/201-1 ''Vajgač-U'', Nucleus-2 6000A *'''Usmerjevalni radarji:''' 5P-10 ''Puma'', 3R14N-11356, MR-90 ''Oreh'' | Ship complement = 200 | Ship endurance = 30 dni | Ship range = 4850 [[morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih (26 km/h) | Ship propulsion = *2 DS-71 potovalni [[plinska turbina|plinski turbini]] 8450 KM (6300 kW); *2 DT-59 pospeševalni plinski turbini 22.000 KM (16.000 kW); *'''Skupaj:''' 60.900 KM (45.400 kW) | Header caption = | Ship power = | Ship draught = 4,2 m | Ship height = | Ship beam = 15,2 m | Ship length = 124,8 m | Ship displacement = *'''Običajno:''' 3620 [[tona|ton]] *'''Polni:''' 4035 ton{{citation needed|date=March 2016}} | Ship class = [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] | Ship aircraft facilities = Vzletišče in [[hangar]] za en [[helikopter]] }} |}'''''Admiral Essen''''' je [[fregata]] razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[admiral]]u [[Nikolaj Ottovič Essen|Nikolaju Ottoviču Essnu]]. Gredelj ladje je bil položen 8. julija 2011 v ladjedelnici [[Ladjedelnica Jantar|Jantar]] v [[Kaliningrad]]u, splavljena pa je bila 7. novembra 2014.<ref>{{Navedi splet|url=https://klg.aif.ru/society/1377083|title=В Калининграде спустили на воду сторожевой корабль для ВМФ России|trans-title=A patrol ship for the Russian Navy was launched in Kaliningrad|website=Аргументы и Факты ('Arguments and Facts')|date=7 November 2014}}</ref> 7. junija 2016 je bila predana 30. diviziji ladij [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] z matičnim pristaniščem v okupiranem [[Sevastopol]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |title=Фрегат «Адмирал Эссен» передан ВМФ России в Калининграде |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160608134707/https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |title=На сторожевом корабле «Адмирал Эссен» впервые поднят Андреевский флаг |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160614012512/http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |url-status=live }}</ref> Prvotna številka ladje 751 je bila oktobra 2017 zamenjana za 490. Oktobra 2023 je bila premeščena v [[Novorosijsk]] v Rusiji.<ref>{{Cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-october-4-2023|title=Russian Offensive Campaign Assessment, October 4, 2023|website=understandingwar.org|date=5 October 2023}}</ref> ==Zgodovina== === Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni === Maja in septembra 2017 je med ruskim vojaškim posredovanjem v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]] ''Admiral Essen'' z [[manevrirni izstrelek|manverirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']] zadel cilje v Siriji (v pokrajinah Hama in Deir ez-Zor).<ref>{{Navedi splet|url=https://ria.ru/syria/20170905/1501818041.html|title=Атака с моря: фрегат ВМФ ударил "Калибрами" по боевикам в Сирии|trans-title=Attack from the sea: a naval frigate hit militants in Syria with "Kalibers"|language=ru|date=5 September 2017|website=[[RIA Novosti]]}}</ref> 25. avgusta 2018 je Črnomorska flota sporočila, da ''Admiral Essen'' skupaj s [[sestrska ladja|sestrsko ladjo]] {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} izvaja »načrtovan prehod iz Sevastopola v [[Sredozemsko morje]]«, kjer se bo pridružil [[5. operativna eskadra|5. operativni eskadri]].<ref>{{Navedi splet|url=http://tass.com/defense/1018623|title=Black Sea Fleet missile frigates to join Russia's Mediterranean task force|date=25 August 2018|website=[[TASS]]}}</ref> '''Ruska invazija na Ukrajino''' Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 je ''Admiral Essen'' na [[Odesa|Odeso]] izstreljeval manevrirne rakete.<ref>{{Navedi splet|title=Russian ships bombard Odesa with cruise missiles|url=https://www.thetimes.com/uk/politics/article/odesa-russian-ships-launch-cruise-missile-attack-bvmt9xb6g|website=www.thetimes.com|accessdate=2026-06-05|language=en-GB|first=George|last=Grylls}}</ref> 29. marca 2022 je Admiral Essen izstrelil dve raketi Kalibr, ki sta uničili stavbo regionalne uprave v [[Mikolajiv|Mikolajivu]].<ref>{{Cite web|url=https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|title=A Calibrated Crime|work=[[Truth Hounds]]|accessdate=2026-06-05|archive-date=2024-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240709120731/https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|url-status=dead}}</ref> Po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča naj bi ukrajinske oborožene sile 3. aprila 2022 ladjo hudo poškodovale z napadom sprva nedoločenega orožnega sistema, za katerega so pozneje poročali, da je protiladijska raketa [[R-360 Neptun]].<ref>{{Navedi splet|last=Veth|title=Ukrainian defenders damage Russian missile frigate|url=https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|website=Ukrainetoday.org|date=3 April 2022|publisher=Ukraine Today|accessdate=4 April 2022|archive-date=2022-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404180821/https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Desk|first=Web|title=Admiral Essen shot down off the coast of Odessa -details and photos|url=https://jaunenglish.com/2022/04/04/admiral-essen-shot-down-off-the-coast-of-odessa-details-and-photos/|website=jaunenglish.com|date=3 March 2022|publisher=Jaunenglish|accessdate=4 April 2022}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sauer|first=Pjotr|last2=Borger|first2=Julian|last3=Elgot|first3=Jessica|date=14 April 2022|title=Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry|accessdate=15 April 2022|website=The Guardian|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=World Today News|title=War in Ukraine – APU damaged the frigate of the Russian fleet of the type Admiral Essen|url=https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|website=world-today-news.com|date=4 April 2022|publisher=World Today News|accessdate=5 April 2022|archive-date=2022-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506044448/https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|url-status=dead}}</ref> Po kasnejšem poročanju ukrajinskih virov, je Neptun eksplodiral v bližini ladje.<ref>{{Cite web|url=https://charter97.org/ru/news/2024/1/11/578999/|title=Ударили по фрегату « Адмирал Эссен »: стало известно о первой атаке украинского « Нептуна »|lang=ru|date=2024-01-11}}</ref> Rusija, ki je sicer trdila, da se to ni zgodilo, je 22. januarja 2026 obtožila Andrija Šubina, poveljnika artilerijske brigade ukrajinske mornarice, da je 2. aprila 2022 poškodoval fregato in enega mornarja.<ref>{{Cite web|title=Russian court acknowledges for the first time that Ukraine destroyed cruiser Moskva|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/russian-court-acknowledges-for-the-first-1769115185.html|first=Kateryna|last=Shkarlat|date=2026-01-22|access-date=2026-01-23|website=RBC Ukraine}}</ref><ref>{{Cite web|title=Суд раскрыл, что крейсер «Москва» был атакован украинскими ракетами, и назвал количество погибших и пропавших без вести; вскоре публикацию удалили|url=https://zona.media/news/2026/01/22/moskva|access-date=2026-02-21|website=Медиазона|language=ru}}</ref> Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ''Admiral Essen'' 12. aprila 2022 ob obali [[Krim (polotok)|Krima]] sestrelil ukrajinski brezpilotni letalnik Bajraktar TB2 z uporabo dveh raket raketnega sistema zemlja-zrak [[9K37 Buk|''Štil-1'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|title=Russian frigate Admiral Essen destroys Ukrainian Bayraktar TB2 UAV|website=navyrecognition.com|date=12 April 2022|accessdate=2022-05-01|archive-date=2022-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422064319/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2022/04/12/russia-claims-its-frigate-destroyed-ukrainian-bayraktar-drone-off-crimean-coast-video/|title=Russia claims its frigate destroyed Ukrainian Bayraktar drone off Crimean coast – video|website=navaltoday.com|date=12 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vk.com/wall-123538639_2422143|title=Военный Осведомитель|website=vk.com/|date=12 April 2022}}</ref> 2. marca 2026 je v ukrajinskem napadu brezpilotnikov na Novorosijsk bil poškodovan naftni terminal in pet ladij črnomorska flote. ''Admiral Essen'' je bil poškodovan, ubiti so bili 3 mornarji in še 16 poškodovanih. Med poškodovano opremo so bili tudi radarji.<ref>{{Cite web|title=Drones attack one of Russia's largest oil terminals in Black Sea|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/4097037-drones-attack-one-of-russias-largest-oil-terminals-in-black-sea.html|access-date=2026-03-02|website=ukrinform|archive-date=2026-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20260302103840/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/4097037-drones-attack-one-of-russias-largest-oil-terminals-in-black-sea.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine hits five Russian warships, S-300, Pantsir, and six oil berths in one Novorossiysk night raid|url=https://euromaidanpress.com/2026/03/04/ukraine-hits-five-russian-warships-s-300-pantsir-and-six-oil-berths-in-one-novorossiysk-night-raid/|author=OLENA MUKHINA|access-date=2026-03-05|website=euromaidanpress.com}}</ref> V maju 2026 je bila ladja ponovno napadena z brezpilotniki.<ref>{{cite web|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|title="You Won't Hide": Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|date=23 May 2026|website=United 24 Media|accessdate=24 May 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/warships/project_11356.htm Razred ''Burevestnik'' na Russianships.info] {{Kategorija v Zbirki|Admiral Essen (ship, 2016)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Burevestnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Admiral Essen}} [[Kategorija:Fregate razreda Burevestnik]] 4sy00heqc2okfb2yi90y5ijnaxw5uhi 0 520124 6709880 6673316 2026-07-11T19:38:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=IRIS-T|image=[[Slika:IRIS-T expo front.JPG|300px|sredina]]|caption=Raketa IRIS-T|origin=Italija, Nemčija, Švedska, Grčija, Norveška, Španija|type=raketa zrak-zrak kratkega dosega|used_by=[[#Operators|Glej ''Uporabniki'']]|manufacturer=Diehl Defence, Avio spa, Litton Italian, Leonardo S.p.A.<ref name="starstreak">{{navedi splet |url=http://typhoon.starstreak.net/common/AA/irist.html |title=BGT/SAAB/Alenia IRIS-T |archive-url=https://web.archive.org/web/20090122022323/https://typhoon.starstreak.net/common/AA/irist.html |archive-date=2009-01-22}}</ref>|propellant=|production_date=|service=december 2005|engine=raketa na trdo gorivo|engine_power=|weight=87.4 kg|length=2.94 m|height=|diameter={{convert|127|mm|in|abbr=on}}|wingspan={{convert|447|mm|in|abbr=on}}|speed=mach 3|vehicle_range={{convert|25|km|mi||abbr=on}}<ref name="diehl">{{navedi splet |url=http://www.diehl.com/en/diehl-defence/press-media/subjects-in-the-focus/iris-t-the-short-distance-missile-of-the-latest-generation.html |title=Diehl Defence: IRIS-T, the short-distance missile of the latest generation |publisher=Diehl.com |access-date=11 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140330051726/http://www.diehl.com/en/diehl-defence/press-media/subjects-in-the-focus/iris-t-the-short-distance-missile-of-the-latest-generation.html |archive-date=30 March 2014 |url-status=dead }}</ref>|ceiling=|altitude=nivo morja do {{convert|20000|m|ft|abbr=on}}|filling=HE/Fragmentacijska|guidance=infrardeče|detonation=udarni in bližinski vžigalnik|launch_platform=[[Eurofighter Typhoon|Typhoon]], [[Panavia Tornado|Tornado]], [[F-4 Phantom II|F-4]], [[F-16]], NASAMS, [[Saab JAS 39 Gripen|Gripen]], [[F/A-18]].}} '''IRIS-T''' (" InfraRed Imaging System Tail/ [[Usmerjevalnik potiska|Thrust Vector-Controlled]] ") je nemški [[Infrardeče vodenje|infrardeči]] raketni sistem tipa zrak-zrak kratkega do srednjega dosega. Razvit je bil z namenom zamenjave zastarelega sistema [[AIM-9 Sidewinder]], ki je v uporabi v nekaterih članicah zveze NATO. Sistem je zasnovan tako, da vsako letalo, ki lahko izstreli Sidewinder lahko izstreli tudi IRIS-T.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.diehl.com/fileadmin/diehl-defence/user_upload/flyer/2009_Flyer_IRIS-T_EFA_0509.pdf|title=IRIS-T European Short Range Air-to-Air Missile|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121119044426/http://www.diehl.com/fileadmin/diehl-defence/user_upload/flyer/2009_Flyer_IRIS-T_EFA_0509.pdf|archivedate=2012-11-19}}</ref> == Zgodovina == [[File:Iris.ogg|levo|sličica|Premikanje iskalne glave]] [[Slika:IRIS-T_Schnitt.jpg|levo|sličica| Podsklopi sistema IRIS-T]] [[Slika:Irist_expo_mount.JPG|levo|sličica| Nameščanje rakete IRIS-T na letalo [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]]] V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so države [[NATO|Nata]] podpisale memorandum s katerim so se zavezale, da bodo ZDA razvile raketo zrak-zrak srednjega dosega, ki bo nadomestila AIM-7 Sparrow, medtem ko bosta Združeno kraljestvo in Nemčija razvili raketo zrak-zrak kratkega dosega, ki bo nadomestila [[AIM-9 Sidewinder]] . Ameriška so razvili raketo [[AIM-120 AMRAAM]], medtem ko s Britanci in Nemci razvili raketo [[ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]] .  Začetek razvoja rakete ASRAAM ("Taildog") segajo v leto 1968, ko se je razvoja lotilo britansko podjetje Hawker Siddeley. Projekt se je končal leta 1974 brez naročil. Na pobudi Velike Britanije in Nemčije je bil projekt ponovno zagnan pri čemer je Nemčija zagotovila novo iskalno glavo medtem ko je Velika Britanija zagotovila preostane komponente rakete. V vmesnem času se je potreba po visokem manevriranju zmanjšala v korist večjega dosega.  Po [[Ponovna združitev Nemčije|ponovni združitvi Nemčije]], leta 1990, se je Nemčija znašla z velikimi zalogami sovjetskih raket [[R-73|Vympel R-73]] (nato oznaka: ''AA-11 Archer'' ), ki jih je nosil [[Mikojan-Gurevič MiG-29|MiG-29]] Fulcrum. Na podlagi analiz raket je bilo ugotovljeno, da so bile zmogljivosti AA-11 opazno podcenjene. <ref>{{Navedi splet|last=Menon|first=KB|title=Evolution of the Air-To-Air Missiles: Options for the IAF|url=http://www.indiandefencereview.com/news/evolution-of-the-air-to-air-missiles-options-for-the-iaf/|accessdate=11 June 2014}}</ref> Izkazalo se je, da so veliko bolj manevrirne in veliko boljše pri iskanju tarč kot novejše [[AIM-9 Sidewinder]]. <ref>{{Navedi splet|title=Locking range|url=http://www.cassindia.com/inner_page.php?id=26&&task=research|accessdate=11 June 2014|archive-date=2019-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190329112754/http://www.cassindia.com/inner_page.php?id=26&&task=research|url-status=dead}}</ref> Leta 1990 se je Nemčija umaknila iz projekta ASRAAM, Združeno kraljestvo pa se je odločilo odpraviti težavo in poiskati drugo iskalno glavo ter razviti ASRAAM v skladu s prvotnimi zahtevami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Arms and the State: Patterns of Military Production and Trade|publisher=[[Cambridge University Press]]|date=25 August 1995|page=253|isbn=0521558662|no-pp=true}}</ref> Konec leta 1990 so Američani izrazili podobne pomisleke nad raketo Sidewinder in se lotili nadgradnje sistem z namenom povečanja manevrirnih sposobnosti in zmogljivost IRCCM (infrardeči ''proti protiukrepi''), t. i. ukrepe za preprečevanje infrardečih protiukrepov (IRCM). Program je imel oznako [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9X]]. <ref>{{Navedi splet|last=Tirpak|first=John|title=The Evolution of the Force|url=http://www.airforcemag.com/MagazineArchive/Pages/1996/July%201996/0796force.aspx|accessdate=11 June 2014}}</ref> == Karakteristike rakete == V primerjavi z AIM-9M Sidewinder ima IRIS-T večjo odpornost na elektronske protiukrepe in bleščanje. <ref>{{Navedi splet|title=IRIS-T Guided Missile Family, Germany|url=http://www.diehl.com/en/diehl-defence/products/guided-missiles/iris-t-guided-missile-family/iris-t.html|accessdate=11 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180603073851/http://www.diehl.com/en/diehl-defence/products/guided-missiles/iris-t-guided-missile-family/iris-t.html|archivedate=2018-06-03}}</ref> Izboljšano ločevanje ciljev omogoča 5 do 8-krat daljši doseg kot raketa AIM-9M. Prav tako lahko napade tarče, ki se nahajajo za letalom. Vektorski potisk omogoča izjemna okretnost rakete, ki zmore zavoje 60 ''g'' pri hitrostjo 60°/s. Raketa ima zmožnosti LOAL (Lock On After Launch). <ref>{{Navedi splet|title=IRIS-T Air-to-Air Guided Missile, Germany|url=http://www.airforce-technology.com/projects/iris-t-air-air-guided-missile-germany/|accessdate=11 June 2014}}</ref> IRIS-T je sposoben prestreči majhne hitro premikajočese cilje, kot so rakete zrak-zrak/zemlja-zrak, rakete zrak-zemlja/zemlja-zemlja, UAV/drone in manevrirne rakete. Za izboljšanje verjetnosti neposrednega zadetka je raketa opremljena z aktivnim radarskim senzorjem bližine. Poleg tega ima IRIS-T edinstveno sposobnost, ki je druge rakete kot je AIM-9X nimajo, da cilja in sestreli druge rakete zrak-zrak in zemlja-zrak, s čimer ponuja obrambno zmogljivost 360°. <ref>{{Navedi splet|title=IRIS-T European Short Range Air-to-air Missile|url=http://www.diehl.com/fileadmin/diehl-defence/user_upload/flyer/IRIS-T_e_Eurofighter.pdf|accessdate=10 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130612054850/http://www.diehl.com/fileadmin/diehl-defence/user_upload/flyer/IRIS-T_e_Eurofighter.pdf|archivedate=12 June 2013}}</ref> Različica IRIS-T za izstreljevanje raket iz zemlje (IRIS-T SL) je izboljšana različica, ki omogoča napade na helikopterje, manevrirne rakete, rakete zrak-zemlja, protiladijske rakete, protiradarske rakete in rakete velikega kalibra. Prav tako ima veliko verjetnost zadetka brezpilotnih letalnikov in drugim majhnim grožnjam pri manevriranju na zelo kratkih in srednjih razdaljah. <ref>{{Navedi splet|title=IRIS-T SL Surface-to-Air Guided Missile|url=http://www.airforce-technology.com/projects/iris-t-sl-surface-to-air-guided-missile/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141031175346/http://www.airforce-technology.com/projects/iris-t-sl-surface-to-air-guided-missile|archivedate=2014-10-31}}</ref> Septembra 2016 so Kraljeve norveške letalske sile (RNoAF) preizkusile novi sistem IRIS-T z zmogljivostjo zrak-zemlja, ki ga je razvilo podjetje Diehl BGT Defense. Testno streljanje na majhen in hiter motorni čoln je bilo izvedeno na norveškem pri čemer je bila raketa IRIS-T izstreljena iz večnamenskega letala RNoAF F-16AM. Pri napadu na kopenske cilje raketa ohranja isto konfiguracijo strojne opreme IRIS-T AAM, vključno z bojno glavo HE in paketom za vodenje IIR pri čemer je potrebna le posodobljena programska oprema, ki omogoča izvajanje napadov na kopenske cilje <ref>{{Navedi splet|title=Diehl develops air-to-surface capability for IRIS-T AAM|url=http://www.janes.com/article/66304/diehl-develops-air-to-surface-capability-for-iris-t-aam|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161216141501/http://www.janes.com/article/66304/diehl-develops-air-to-surface-capability-for-iris-t-aam|archivedate=2016-12-16}}</ref> Ta nova vendar osnovna zmogljivost zrak-zemlja omogoča odkrivanje, sledenje in napade na ladje/čolne, manjše zgradbe in vozila. <ref>{{Navedi splet|title=Diehl Press release: Royal Norwegian Air Force tested IRIS-T in air-to-ground mission|url=http://www.diehl.com/en/nc/diehl-defence/press/royal-norwegian-air-force-tested-iris-t-in-air-to-ground-mission.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161216115459/http://www.diehl.com/en/nc/diehl-defence/press/royal-norwegian-air-force-tested-iris-t-in-air-to-ground-mission.html|archivedate=2016-12-16}}</ref> == Partnerstvo == Leta 1995 je Nemčija objavila razvojni program IRIS-T v sodelovanju z Grčijo, Italijo, Norveško, Švedsko in Kanado. Kanada je kasneje izstopila iz programa, leta 2003 pa se je programu pridružila Španija. <ref>{{Navedi splet|title=IRIS-T – the world's highest-performance, short-range, air-to-air guided missile|url=http://www.diehl.com/en/nc/diehl-group/press/iris-t-the-worlds-highest-performance-short-range-air-to-air-guided-missile/190.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306174050/http://www.diehl.com/en/nc/diehl-group/press/iris-t-the-worlds-highest-performance-short-range-air-to-air-guided-missile/190.html|archivedate=2016-03-06}}</ref> Nemško letalstvo je prve rakete prijelo 5. decembra 2005 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.thefreelibrary.com/Germany+tees-off+with+Iris.-a0143304030|title=Germany tees-off with Iris.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910172546/https://www.thefreelibrary.com/Germany+tees-off+with+Iris.-a0143304030|archivedate=2017-09-10|accessdate=11 June 2014}}</ref> Delež posameznih držav pri razvoja IRIS-T: * Nemčija 46 % * Italija 19 % * Švedska 18 % * Grčija 13 % * 4-odstotni delež med Kanado in Norveško. == Variante == === IDAS === Različica IDAS je mornariška različica rakete, ki so jo razvili za novo [[Razred podmornic 212|podmornico tipa 212A]] nemške mornarice. IDAS naj bi omogočal napade na zračne cilje, mala ali srednje velika površinska lovila ter kopenske cilje v bližini obale.<gallery> Slika:BGT IDAS.jpg|Model [[IDAS (missile)|IDAS]] Slika:Barracuda torpedo and IDAS.jpg|IDAS in torpedo [[Superkavitierender Unterwasserlaufkörper|Barracuda]] na razstavi TechDemo'08, 2008 </gallery> === IRIS-T SL === V okviru programa [[Medium Extended Air Defense System|MEADS]] nameravajo nemško letalstvo uporabljati radarsko vodeno različico rakete IRIS-T SL. Za razliko od običajnega IRIS-T ima ta različica koničast nos, ki zmanjšuje upor. <ref name="diehl-guided">{{Navedi splet|url=https://www.diehl.com/defence/en/products/guided-missiles/#iris-t-sl|title=Guided missiles - IRIS-T SL|publisher=Diehl Defence|accessdate=2015-05-17}}</ref> <ref name="diehl-guided-2013">{{Navedi splet|title=IRIS-T Guided Missile Family IRIS-T SL|url=http://www.diehl.com/en/diehl-defence/products/guided-missiles/iris-t-guided-missile-family/iris-t-sl.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130113063707/https://www.diehl.com/en/diehl-defence/products/guided-missiles/iris-t-guided-missile-family/iris-t-sl.html/|archivedate=2013-01-13}}</ref> V primerjavi z IRIS-T se je premer raketnega motorja povečal na 152&nbsp;mm, v raketo pa je nameščena tudi radarska podatkovna povezava ter sprejemnikom GPS. Testiranje IRIS-T SL je bilo zaključeno januarja 2015 na testnem poligonu Denel Overberg v Južni Afriki. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.defenceweb.co.za/index.php?option=com_content&view=article&id=37917:iris-t-sl-achieves-qualification-after-successful-firings-at-overberg&catid=50:Land|title=IRIS-T SL achieves qualification after successful firings at Overberg|publisher=defenceWeb|date=10 February 2015|accessdate=11 March 2015}}</ref> Na voljo sta dve različici tega sistema, IRIS-T SLS kratkega dosega in IRIS-T SLM srednjega dosega. Različica IRIS-T SLX dolgega dosega je v razvoju od aprila 2022. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.hensoldt.net/news/diehl-defence-and-hensoldt-are-enhancing-the-performance-of-their-existing-ground-based-air-defence-systems/|title=DIEHL DEFENCE and HENSOLDT are enhancing the performance of their existing ground-based air defence systems|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152148/https://www.hensoldt.net/news/diehl-defence-and-hensoldt-are-enhancing-the-performance-of-their-existing-ground-based-air-defence-systems/|url-status=dead}}</ref> Testiranje IRIS-T SLM je bilo končano januarja 2022. <ref name="diehl-sl-testing">{{Navedi splet|url=https://www.diehl.com//defence/en/press-and-media/news/ground-based-air-defence-system-iris-t-slm-demonstrates-its-operational-efficiency-under-realistic-operating-conditions/|title=Ground-Based Air Defence System IRIS-T SLM demonstrates its operational efficiency under realistic operating conditions &#124; Diehl Defence|first=Diehl Stiftung & Co|last=KG|website=www.diehl.com}}</ref> <gallery> Slika:IRIS-T_SL_SAM.jpg|Raketa IRIS-T SL Slika:Eldenhet 98 IRIS-T SLS.png|Bv 410 in lanser Diehl ML-98 IRIS-T SLS Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|MAN SX44 6x6 7-tonski lanser IRIS-T SL Slika:Iris-T, ILA 2018, Schoenefeld (1X7A6891).jpg|MAN SX45 8x8 10-tonski lanser IRIS-T SLM Slika:MAN 10 t mil gl IRIS-T SL ILA2018-2.jpg|MAN SX45 8x8 10-tonski lanser IRIS-T SLM zadaj Slika:ILA 2018, Schönefeld (1X7A5463).jpg|Radar Ground Master 200 MM/C Slika:MAN truck of the Royal Netherlands Army with TRML -Telefunken Radar Mobil Luftraumüberwachung, pic2.JPG|Radar Hensoldt TRML-3D Slika:Hensoldt Twinvis, ILA 2018, Schonefeld (1X7A6906).jpg|Pasivni radar Hensoldt TwInvis </gallery>Da bi nadomestila starejši sistem RBS 70 je švedska vojska razvila lastno različico IRIS-T SLS, imenovano Eldenhet 98 (EldE 98). Štiri rakete so montirane na posebni različici goseničarskega oklepnega vozila Bv 410 skupaj z radarjem SAAB Giraffe 1X, ki je vgrajen v sprednjem vozilu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mynewsdesk.com/se/forsvarsmakten/pressreleases/nytt-robotsystem-till-foersvarsmakten-2909221|title=Nytt robotsystem till Försvarsmakten|website=Mynewsdesk|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152147/https://www.mynewsdesk.com/se/forsvarsmakten/pressreleases/nytt-robotsystem-till-foersvarsmakten-2909221|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.deagel.com/Air-Defense-Systems/IRIS-T-SLM_a002642001.aspx|title=IRIS-T SLM|publisher=Deagel|accessdate=9 June 2015}}</ref> Norveška vojska se je odločila za nakup mobilnega zemeljskega sistema v sodelovanju z Kongsberg Defense &amp;amp; Aerospace. Dobave so načrtovane za leto 2023 in temeljijo na lansirnih napravah Iris-T družbe Diehl Defense GmbH in radarjih Weibel Scientific A/S. <ref name="tu.no">{{Navedi splet|url=https://www.tu.no/artikler/pa-samme-plattform-som-kampluftvern-nye-artillerijegere-skal-bygges-i-norge/513605|title=På samme plattform som kampluftvern: Nye artillerijegere skal bygges i Norge|publisher=tu.no|date=23 September 2021|accessdate=2 June 2022}}</ref> Sistem bo za poveljevanje in nadzor ponovno uporabil NASAMS ter njegove omrežne rešitve. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kongsberg.com/en/kds/news/2017/february/norway%20acquires%20army%20mobile%20ground%20based%20air%20defence/|title=Norway acquires Army Mobile Ground Based Air Defence|publisher=Kongsberg Defence & Aerospace|date=6 February 2017|accessdate=10 February 2017|archive-date=2017-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910134617/https://www.kongsberg.com/en/kds/news/2017/february/norway%20acquires%20army%20mobile%20ground%20based%20air%20defence/|url-status=dead}}</ref> Začetna dobava bo vključevala šest modificiranih vozil [[Oklepni transporter M113|M113]] z raketami IRIS-T SLS; dodatni lanserji bodo temeljili na ACSV . <ref name="tu.no" /> IRIS-T SLM je mogoče integrirati z različnimi AESA radarji kot je Hensoldt {{Medjezikovna povezava|TRML-4D|de|Nahbereichsradar}}, <ref name="trml-4d-product">{{Navedi splet|url=https://www.hensoldt.net/products/radar-iff-and-datalink/trml-4d/|title=TRML-4D - Multi-Functional Air Surveillance and Target Acquisition Radar System &#124; HENSOLDT|accessdate=2022-06-08|archive-date=2024-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240506170432/https://www.hensoldt.net/products/radar-iff-and-datalink/trml-4d/|url-status=dead}}</ref> <ref name="armyrecognition-trml-4d">{{Navedi splet|url=https://www.armyrecognition.com/defense_news_may_2021_global_security_army_industry/hensoldt_presenting_trml-_4d_multi-function_air_surveillance_and_target_acquisition_radar.html|title=Hensoldt presenting TRML- 4D multi-function air surveillance and target acquisition radar &#124; Defense News May 2021 Global Security army industry &#124; Defense Security global news industry army year 2021 &#124; Archive News year|accessdate=2022-06-08|archive-date=2022-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526011606/https://www.armyrecognition.com/defense_news_may_2021_global_security_army_industry/hensoldt_presenting_trml-_4d_multi-function_air_surveillance_and_target_acquisition_radar.html|url-status=dead}}</ref> <ref name="armada-trml-4d">{{Navedi splet|url=https://www.armadainternational.com/2018/06/hensoldt-presents-new-ground-based-air-defence-radar/|title=HENSOLDT presents new ground-based Air Defence Radar|date=19 June 2018}}</ref> Thales Ground Master 200 MM/C, CEA CEAFAR in SAAB Giraffe 4A. Različica s poveljniško-kontrolno postajo [[Lockheed Martin|Lockheed-Martin]] Skykeeper <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lockheedmartin.com/en-gb/products/skykeeper.html|title=SkyKeeper|date=February 2022}}</ref> radarjem Giraffe 4A in lanserjem Diehl IRIS-T SLM je bila prikazana na IDEX 2019 pod imenom Falcon Ground Based Air Defence. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defensenews.com/digital-show-dailies/idex/2019/02/18/meet-the-falcon-a-new-short-range-air-defense-system/|title=Meet the Falcon, a new short-range air defense system|date=18 February 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.edrmagazine.eu/idex-2019-lockheed-martin-diehl-and-saab-unveil-falcon-ground-based-air-defence-gbad-system|title=IDEX 2019: Lockheed Martin, Diehl and Saab unveil Falcon ground-based air defence (GBAD) system|date=20 February 2019}}</ref> <ref name="diehl-saab-lm">{{Navedi splet|url=https://www.diehl.com//defence/en/press-and-media/news/lockheed-martin-diehl-and-saab-unveil-collaboration-to-counter-emerging-short-and-medium-range-threats-with-falcon-weapon-system/|title=Lockheed Martin, Diehl and Saab Unveil Collaboration to Counter Emerging Short and Medium-Range Threats with Falcon Weapon System &#124; Diehl Defence|first=Diehl Stiftung & Co|last=KG|website=www.diehl.com}}</ref> Egipt je naročil lanserje Diehl IRIS-T SLM, radarje Hendsoldt TRML-4D ter sisteme za vodenje opremljene z integrirano programsko opremo Airbus Defense Fortion. Sistemi so nameščeni na tovornjake MAN 8×8, prodajo je nemška vlada odobrila decembra 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://polygonjournal.com/2022/04/07/new-german-made-iris-t-slm-air-defense-missile-system-of-egypt-armed-forces/|title=New German-made IRIS-T SLM air defense missile system of Egypt armed forces – Polygon Military Magazine|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152147/https://polygonjournal.com/2022/04/07/new-german-made-iris-t-slm-air-defense-missile-system-of-egypt-armed-forces/|url-status=dead}}</ref> Nadaljnja naročila vključujejo pasivne radarje Hensoldt {{Medjezikovna povezava|TwInvis|de}} , <ref name="twinvis-stories">https://www.hensoldt.net/stories/twinvis-passive-radar {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230122152148/https://www.hensoldt.net/stories/twinvis-passive-radar |date=2023-01-22 }}></ref> <ref name="twinvis-product">{{Navedi splet|url=https://www.hensoldt.net/products/radar-iff-and-datalink/twinvis-passive-radar/|title=Twinvis Passive Radar for Ground Based Air Defence &#124; HENSOLDT|website=www.hensoldt.net|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152150/https://www.hensoldt.net/products/radar-iff-and-datalink/twinvis-passive-radar/|url-status=dead}}</ref> lanserje IRIS-T SLS in rakete dolgega dosega IRIS-T SLX. <ref name="defenseworld">{{Navedi splet|url=https://www.defenseworld.net/2021/12/20/egypt-gets-its-own-iron-dome-air-defense-system.html|title=Egypt Gets its Own 'Iron Dome' Air Defense System|date=20 December 2021}}</ref> <ref name="military-africa">{{Navedi splet|url=https://www.military.africa/2021/12/egypt-air-defence-strengthened-with-iris-t-slm-acquisition|title=Egypt Air defence strengthened with IRIS-T SLM acquisition * Military Africa|date=17 December 2021}}</ref> <ref name="hensoldt-diehl-gbad">{{Navedi splet|url=https://www.hensoldt.net/news/diehl-defence-and-hensoldt-are-enhancing-the-performance-of-their-existing-ground-based-air-defence-systems/|title=DIEHL DEFENCE and HENSOLDT are enhancing the performance of their existing ground-based air defence systems|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152148/https://www.hensoldt.net/news/diehl-defence-and-hensoldt-are-enhancing-the-performance-of-their-existing-ground-based-air-defence-systems/|url-status=dead}}</ref> Pasivni radarji lahko zaznajo sovražna letala z analizo odsevov radijskih in televizijskih signalov zaradi česar so učinkoviti v mestnih območjih kjer imajo aktivni radarji težave. <ref name="bdli-invis-surv">{{Navedi splet|url=https://www.bdli.de/en/innovation_of_the_week/breakthrough-invisible-surveillance-airspace|title=Breakthrough: Invisible surveillance of airspace &#124; BDLI|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152147/https://www.bdli.de/en/innovation_of_the_week/breakthrough-invisible-surveillance-airspace|url-status=dead}}</ref> === Zrak-zemlja === Različica zrak-zemlja se od različice zrak-zrak razlikuje le v programski opremi, ki mora biti prilagojena za napade na zemeljske cilje. Različico so testirale norveške kraljeve letalske sile. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/66304/diehl-develops-air-to-surface-capability-for-iris-t-aam|title=Diehl develops air-to-surface capability for IRIS-T AAM|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161216141501/http://www.janes.com/article/66304/diehl-develops-air-to-surface-capability-for-iris-t-aam|archivedate=2016-12-16}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:IRIS-T_operators.png|sličica|400x400_pik| Uporabniki IRIS-T so prikazani v modri barvi]] Uporabniki od julija 2008. ; {{AUT}} : 25<ref name="defenseindustrydaily.com" /> ; {{BRA}} : IRIS-T za letala [[Saab JAS 39 Gripen]] verzija E/F.<ref>{{Navedi novice|title=Conheça as armas do caça Saab Gripen E/F da FAB|url=https://www.aereo.jor.br/2017/09/15/conheca-as-armas-do-caca-saab-gripen-ef-da-fab|work=Poder Aéreo|language=pt|date=15 September 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.defesaaereanaval.com.br/aviacao/fab-adquire-os-modernos-misseis-ar-ar-iris-t-para-o-gripen|title=FAB adquire os modernos mísseis ar-ar IRIS-T para o Gripen|date=21 December 2021|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122074643/https://www.defesaaereanaval.com.br/aviacao/fab-adquire-os-modernos-misseis-ar-ar-iris-t-para-o-gripen|url-status=dead}}</ref> ; {{EGY}} : 7 IRIS-T SLM zemeljski raketni sistem naročen leta 2018.<ref name="rp-online.de">{{Navedi splet|title=Federal Government approves arms exports to Gulf States|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/bundesregierung-genehmigt-waffenexporte-an-saudi-arabien-katar-und-aegypten_aid-33127259|website=Rheinische Post|date=19 September 2018|accessdate=19 September 2018}}</ref> Dodatno naročilo 400 raket SLM, 6 sistemov IRIS-T SLS in 10 sistemov IRIS-T SLX, dobava odobrena december 2021.<ref name="polygon-egypt-slm-2022">{{Navedi splet|url=https://polygonjournal.com/2022/04/07/new-german-made-iris-t-slm-air-defense-missile-system-of-egypt-armed-forces/|title=New German-made IRIS-T SLM air defense missile system of Egypt armed forces – Polygon Military Magazine|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122152147/https://polygonjournal.com/2022/04/07/new-german-made-iris-t-slm-air-defense-missile-system-of-egypt-armed-forces/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Gebauer|first=Matthias|last2=Schult|first2=Christoph|date=2021-12-15|title=Ägypten: GroKo genehmigte noch kurz vor Regierungswechsel heiklen Waffenexport|language=de|work=Der Spiegel|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/ruestungslieferung-an-aegypten-groko-genehmigte-noch-kurz-vor-regierungswechsel-heiklen-waffenexport-a-77fe32e9-6199-419f-b33f-64e3cb2e4291|accessdate=2021-12-27|issn=2195-1349}}</ref> ; {{DEU}} : 1.250<ref name="defenseindustrydaily.com">{{Navedi novice|title=South Africa Orders IRIS-T Missiles|url=http://www.defenseindustrydaily.com/South-Africa-Orders-IRIS-T-Missiles-04948/|work=Defense industry daily|accessdate=17 June 2014}}</ref> ; {{GRC}} : 350 raket IRIS-T<ref name="defenseindustrydaily.com" /> ; {{ITA}} : 444 IRIS-T raket kupljenih (€217m), med leti 2003 in 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.difesa.it/Approfondimenti/Nota-aggiuntiva/Documents/NotaAggiuntiva2012.pdf|title=Nota Aggiuntiva allo stato di previsione per la Difesa per l'anno 2012|publisher=Ministero delle Difesa|date=April 2012|language=it|accessdate=19 April 2014}}</ref> ; {{Flaglist|Norway}} : 150 raket IRIS-T<ref name="diehl1">{{Navedi splet|url=http://www.diehl.com/en/diehl-defence/press-media/subjects-in-the-focus/iris-t-the-short-distance-missile-of-the-latest-generation.html|title=Diehl Defence: IRIS-T, the short-distance missile of the latest generation|publisher=Diehl.com|accessdate=19 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140330051726/http://www.diehl.com/en/diehl-defence/press-media/subjects-in-the-focus/iris-t-the-short-distance-missile-of-the-latest-generation.html|archivedate=30 March 2014}}</ref> ; {{SAU}} : 1.400 raket IRIS-T <ref>{{Navedi splet|url=http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|title=Trade Registers|publisher=Armstrade.sipri.org|accessdate=19 April 2014|archive-date=2011-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110513073842/http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|url-status=dead}}</ref> ; {{ZAF}} : 25 raket IRIS-T za letala [[Saab JAS 39 Gripen]] dokler se ne konča projekt A-Darter SRAAM.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.sipri.org/publications/pages/transfer/trade-register|title=Sipri: Trade Registers|publisher=Portal.sipri.org|accessdate=11 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140423140358/http://portal.sipri.org/publications/pages/transfer/trade-register|archivedate=23 April 2014}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.defenceweb.co.za/index.php?option=com_content&view=article&id=15548:saaf-maintaining-iris-t&catid=35:Aerospace&Itemid=107|title=SAAF maintaining IRIS-T|publisher=defenceWeb|date=23 May 2011|accessdate=11 March 2015}}</ref> ; {{ESP}} : 770 raket IRIS-T. Začetni cena €247m, končna cena €291m.<ref name="PEAs">{{Navedi splet|url=http://www.revistatenea.es/revistaatenea/revista/PDF/documentos/Documento_1026.pdf|title=Evaluación de los Programas Especiales de Armamento (PEAs)|publisher=Ministerio de Defensa|location=Madrid|trans-title=Special armament programs evaluation|date=September 2011|website=Atenea|language=es|accessdate=30 September 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131024113307/http://www.revistatenea.es/revistaatenea/revista/PDF/documentos/Documento_1026.pdf|archivedate=24 October 2013}}</ref> ; {{SWE}} : 450 raket IRIS-T <ref name="defenseindustrydaily.com" /> ; {{THA}} : 220 raket IRIS-T<ref name="diehl1" /> za uporabo na letalih [[Northrop F-5]] F-5T [[Saab JAS 39 Gripen|Saab Jas 39 Gripen]] Gripen C/D in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] eMLU .<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightglobal.com/fixed-wing/thai-f-5s-to-fight-on-with-iris-t-missiles/128499.article|title=Thai F-5s to fight on with IRIS-T missiles|first=Craig|last=Hoyle|website=FlightGlobal}}</ref> === Bodoči uporabniki === ; {{HUN}} : IRIS-T za madžarska letala [[Saab JAS 39 Gripen]] MS20 Block II program modernizacije je bil naročen decembra 2021.<ref>{{Navedi novice|title=A legkorszerűbb légiharc-rakétákkal bővül a Magyar Honvédség Gripenjeinek fegyverzete|url=https://www.webradio.hu/hirek/belfold/a-legkorszerubb-legiharc-raketakkal-bovul-a-magyar-honvedseg-gripenjeinek-fegyverzete|work=webradio.hu|language=hu|date=17 December 2021}}</ref> ;  [[Južna Koreja]] : IRIS-T za letala [[Korea Aerospace Industries KFX|KF-X]] program je bil naročen leta 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airrecognition.com/index.php/archive-world-worldwide-news-air-force-aviation-aerospace-air-military-defence-industry/global-defense-security-news/global-news-2018/march/4148-south-korea-confirms-meteor-iris-t-integration-on-kf-x-fighter-jet.html|title=South Korea confirms Meteor, Iris-T integration on KF-X fighter jet|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122073141/http://www.airrecognition.com/index.php/archive-world-worldwide-news-air-force-aviation-aerospace-air-military-defence-industry/global-defense-security-news/global-news-2018/march/4148-south-korea-confirms-meteor-iris-t-integration-on-kf-x-fighter-jet.html|url-status=dead}}</ref> ; {{UKR}} : Nemčija se je zavezala, da bo Ukrajino zagotovila zemeljski raketni sistem IRIS-T SL.<ref> {{Navedi novice|title=Germany to send IRIS-T air defence system to Ukraine - Scholz|url=https://www.reuters.com/world/europe/germany-send-iris-t-air-defence-system-ukraine-scholz-2022-06-01/|date=1 June 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Might Get IRIS-T SLM Surface-To-Air Missile System: Reports|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-might-get-german-iris-t-slm-medium-range-sam-system-reports|date=13 May 2022|accessdate=2022-06-08|archive-date=2023-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122073140/https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-might-get-german-iris-t-slm-medium-range-sam-system-reports|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Serial Killer" – Ukraine's 1st Western Missile Defense System To Challenge Russian Fighter Jets, Attack Helos|url=https://eurasiantimes.com/ukraine-challenge-russian-fighter-jets-attack-helicopters/|date=15 May 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine war: US to send longer-range rockets in latest aid package|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-61655577|date=1 June 2022}}</ref> == Poglej tudi == * A-Darter * AAM-5 - Podobna raketa * [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9X Sidewinder]] * [[ASRAAM]] * MICA * [[Python (raketa)|Python 5]] * [[R-73|R-74]] * VL-SRSAM === Citati === {{Sklici|30em}} === Bibliografija === * Bonds, Ray ur. ''Sodobni ameriški vojni stroj'' . New York City: Crown Publishers, 1989.{{ISBN|0-517-68802-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-517-68802-6|0-517-68802-6]] . == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://www.diehl.com/defence/en/products/guided-missiles/#iris-t}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rakete zemlja-zrak]] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] gvwqkz9n7bqti8lp17ruwdyvhs3zow1 2 523616 6709938 6707996 2026-07-11T22:02:18Z VidicK01 193275 dopust do 24.7. 6709938 wikitext text/x-wiki {{userpage}} <hr> {| {{Babilon |sl |en-1 |de-3 |4=apolitik|5=moški|6=prenosnik|7=Windows|8=Zemljan|9=GO-NG 2025}} == '''Trenutno odsoten (na dopustu od 12. do 24. julija)''' == == Predstavitev == Moje ime je Karlo in sem eden izmed urejevalcev slovenske Wikipedije. Zanimajo me predvsem urejanja strani, povezanih s politiko (volitve, dogajanje v vladi in državnem zboru, zunanjepolitični dogodki), ter slovensko televizijsko sceno, kar vključuje filme, TV-serije, oddaje, voditelje itd. Na Commons pogosto nalagam tudi avtorske fotografije znanih oseb. == Mejniki == * 1. urejanje: 21. avgust 2020 * 50. urejanje: 9. september 2020 * 100. urejanje: 14. september 2020 * 500. urejanje: 24. februar 2021 * 1000. urejanje: 2. avgust 2021 * 2000. urejanje: 24. maj 2022 * 3000. urejanje: 22. september 2022 * 4000. urejanje: 3. februar 2023 * 5000. urejanje: 9. avgust 2023 * 6000. urejanje: 27. november 2023 * 7000. urejanje: 1. marec 2024 * 8000. urejanje: 21. junij 2024 * 9000. urejanje: 14. november 2024 * 10000. urejanje: 28. oktober 2025 * 11000. urejanje: 1. februar 2026 * '''12000. urejanje: 11. april 2026''' == Vidnejša urejanja == === Politika === ==== Volitve ==== * Državnozborske: [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Javnomnenjske raziskave]], [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Soočenja]], [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov]]), [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022 Slovenija]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2024|2024 Francija]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2022|2022 Francija]], [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022 Italija]] * Lokalne: [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]]), [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 Slovenija]] * Evropske: [[Volitve v Evropski parlament 2024|2024 EU]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za evropske volitve v Sloveniji 2024|Javnomnenjske raziskave]], [[Predvolilne oddaje za evropske volitve v Sloveniji 2024|Soočenja]]), [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|Politične skupine]], [[Poimenski seznam evroposlancev iz Slovenije|Poimenski seznam]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019 Slovenija]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014 Slovenija]] * Predsedniške: [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|2024 ZDA]] ([[Javnomnenjske raziskave za volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|Javnomnenjske raziskave]]), [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022 Slovenija]] ==== Državni organi ==== * Državni zbor: [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. DZ]] ([[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam poslancev]]), [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. DZ]] ([[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam poslancev]]) * Vlada: [[16. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada IV.]] ([[Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije|Koalicijska pogajanja]], [[Četrti mandat Janeza Janše|Delo vlade]], [[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Interventni zakon]], [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Reorganizacija vlade]]), [[15. vlada Republike Slovenije|Golobova vlada]] ([[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba|Obiski Goloba]], [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon|Obiski Fajon]]), [[14. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada III.]] '''Politične stranke''' * Nove tabele volilnih izidov, redno posodabljanje aktualnega dogajanja: [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] ==== Politične biografije, ustvarjeno na novo: ==== * Janševa vlada IV.: [[Monika Kirbiš Rojs]], [[Ivan Meglič]] *Golobova vlada: [[Klemen Boštjančič]], [[Tatjana Bobnar]], [[Sanja Ajanović Hovnik]], [[Bojan Kumer]], [[Uroš Brežan]], [[Irena Šinko]], [[Emilija Stojmenova Duh]], [[Petra Škofic]], [[Vojko Volk]], [[Maksimiljana Polak]], [[Kaja Širok]], [[Anton Grizold]], [[Dragan Barbutovski]], [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Marko Štucin]], [[Nataša Sax]], [[Valentina Prevolnik Rupel]], [[Eva Knez]], [[Franc Props]], [[Jože Novak]], [[Mateja Čalušić]], [[Vinko Logaj]] *10. Državni zbor: [[Zoran Stevanović]], [[Robert Potnik]], [[Katja Kokot]], [[Mojca Žnidarič]], [[Marjeta Šmid]], [[Elena Zavadlav Ušaj]], [[Tea Košir]], [[Dejan Zakrajšek]], [[Lena Grgurevič]], [[Andrej Černigoj]] * Predsedniški kandidati: [[Vladimir Prebilič]], [[Aleš Ernecl]], [[Sabina Senčar]] * Lokalni politiki: [[Matjaž Rakovec]], [[Neven Polajnar]], [[Janez Černe]] * Politični komentatorji: [[Edvard Kadič]], [[Peter Gregorčič]], [[Sebastjan Jeretič]], [[Bernard Nežmah]], [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], [[Boštjan M. Turk]], [[Jože Biščak]] * Politične stranke: [[Za ljudstvo Slovenije]], [[Naša prihodnost]], [[Lista Borisa Popoviča]], [[Glas upokojencev]], [[Nič od tega]], [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], [[FOKUS Marka Lotriča]], [[Suvereni]], [[Skupnost (stranka)|Skupnost]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Mi, socialisti!]], [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]] * Ameriški politiki: [[Vivek Ramaswamy]], [[Robert F. Kennedy ml.]], [[JD Vance]]. * Kongresi: [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongres SD (2024)]] === Televizija === ''Potrebno obnove'' *[[Skrito v raju]] *[[Življenja Tomaža Kajzerja]] *[[POP TV]] - prenova strani *[[Seznam slovenskih televizijskih serij]] - redno *[[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]] - redno *[[Seznam slovenskih filmov]] - redno *[[Faktor (oddaja)|Faktor]], [[Seznam oddaj Faktor]], [[Ura moči]] - redno urejanje *[[Delo (časopis)|Delo]] - dodajanje oddaj *[[Kaj dogaja?]], [[Slovenija ima talent]], [[Planet TV]], [[TV3 Slovenija]], [[Odmevi]], [[TV Dnevnik]], [[V imenu ljudstva]], [[Ta teden z Juretom Godlerjem]], [[MasterChef Slovenija]], [[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]], [[Kdo si ti? Zvezde pod masko]], [[Najini mostovi]]. ==== Ustvarjeno na novo: ==== *[[Gajin svet 2]], [[Ambienti]], [[Avtomobilnost]], [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]], [[Luka Svetina]], [[Ja, Chef!]], [[Mame]], [[Sekirca v med]], [[Srečno samski]], [[Osvežilna fronta]], [[Têlenovela (slovenska serija)]], [[Gaja Filač]], [[Gospod profesor]], [[Vem!]], [[Joker (TV oddaja)|Joker]], [[Kdo vam laže]], [[Šef doma]], [[Arena (TV-oddaja)|Arena]], [[Slovenija ima talent (9. sezona)]], [[Šepet metulja]], [[Politično s Tanjo Gobec]], [[Melani Mekicar]], [[Aleksander Pozvek]], [[Primož Vrhovec]], [[Marcel (TV oddaja)|Marcel]], [[Koda (TV oddaja)|Koda]], [[Zadnja beseda!]], [[Planet 18]]. *[[Seznam slovenskih podkastov]]. == Projekti == {| class="wikitable" style="width:100%; background:#FFF3E0; border:3px solid #E0A96D; text-align:center;" |- | style="padding:15px;" | {{flagicon|Slovenija|size=60px}} <div style="font-size:150%; font-weight:bold; margin-top:5px;"> PROJEKT: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2026 </div> <div style="margin-top:4px; font-size:95%;"> Urejanje, posodabljanje in sistematično spremljanje vsebin, povezanih z državnozborskimi volitvami, ki so v Sloveniji potekale 22. marca 2026, konstitucijo novega sklica Državnega zbora RS, ki je bil ustanovljen 10. aprila 2026, in zasnovo nove slovenske vlade, ki je prisegla 4. junija 2026. </div> <div style="margin-top:15px; padding:12px; background:#FFE0B2; border-radius:8px;"> <div style="font-size:90%;">Do volitev je še</div> <div style="font-size:220%; font-weight:bold; line-height:1;">0</div> <div style="font-size:85%; letter-spacing:2px;">DNI</div> </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">FAZE PROJEKTA</div> <div style="text-align:left; display:inline-block; font-size:95%; margin-top:6px;"> ☑️ '''1. faza:''' Dogajanje pred uradno volilno kampanjo (do 19. februarja 2026) ☑️ '''2. faza:''' Uradna volilna kampanja & splošne volitve v Državni zbor (do 22. marca 2026) ☑️ '''3. faza:''' Ugotavljanje izidov, prva pogajanja, spreminjanje glagolskega časa (do 7. aprila 2026) ☑️ '''4. faza:''' Konstitucija novega Državnega zbora, mandati novih poslancev (do 18. aprila 2026) ☑️ '''5. faza:''' Dokončna pogajanja in sestava 16. slovenske vlade (do 14. junija 2026) </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Makro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> <big>[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026]]</big> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Javnomnenjske raziskave za volitve 2026]] — [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za volitve 2026]] — [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Predvolilne oddaje za volitve 2026]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Mikro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi + SLS + FOKUS]] — [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] — [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni + SG]] — [[Koalicija zedinjenega naroda]] — [[Alternativa za Slovenijo]] [[Gibanje Svoboda]] — [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] — [[Nova Slovenija]] — [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] — [[FOKUS Marka Lotriča]] — [[Socialni demokrati|SD]] — [[Levica (Slovenija)|Levica]] — [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] — [[Resni.ca]] — [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] — [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] — [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] — [[Prerod (stranka)|Prerod]] — [[Stranka generacij]] — [[Zeleni Slovenije]] — [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] — [[Mi, socialisti!]] — [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] — [[Suvereni]] — [[Nič od tega]] — [[Za zdravo družbo]] — [[Gibanje Zedinjena Slovenija|Zedinjena Slovenija]] — [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Dodatna povolilna urejanja</div> <div style="font-size:95%;"> [[10. državni zbor Republike Slovenije]] — [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] — [[16. vlada Republike Slovenije]] — [[Tretji blok]] [[Poslanska skupina Svoboda|PS Svoboda]] — [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] — [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|PS NSi, SLS, FOKUS]] — [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] — [[Poslanska skupina Demokratov|PS Demokrati]] — [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] — [[Poslanska skupina Resni.ca|PS Resni.ca]] — [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|PS IMNS]] </div> |} == Nagrade == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda neutrudnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in kakovostno delo na področju politike. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 15:45, 21. september 2022 (CEST) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda skupinskega dela''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in dobro sodelovanje pri več člankih v nedavni preteklosti. Pozdravljam še bodoča sodelovanja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 6. november 2025 (CET) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Barnstar of Diligence Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda vestnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Karlo, vsi redni člani slovenske Wikiskupnosti se dobro zavedamo, da brez tvojih organizatorskih doprinosov, vestnega dela in vsakodnevnega spremljanja predvolilnega dogajanja danes ne bi ponujali tako obširnih in natančnih zapisov o [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]]. Naj bo ta zvezdica poklon vsemu, kar si počel preteklih 15 mesecev; bralci pa ti bodo nevedni hvaležni še dolga leta vnaprej. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:52, 30. marec 2026 (CEST) |} [[Kategorija:Wikipedisti Slovenija]] iym7p8num3zz74hnjlavjakip3of99m 0 525002 6709810 6545841 2026-07-11T16:41:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709810 wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon |name= H-47M2 ''Kinžal''<br />Х-47М2 Кинжал |image= [[slika:2018 Moscow Victory Day Parade 66.jpg|300px]] |image_size= |caption= H-47M2 ''Kinžal'' na prestrezniku [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31K]] na paradi ob Dnevu zmage 2018 |origin= {{RUS}} |type= [[Zračno izstreljena balistična raketa]]<ref>{{navedi splet|url=https://thediplomat.com/2018/05/russia-inducts-its-own-carrier-killer-missile-and-its-more-dangerous-than-chinas/|title = Russia Inducts Its Own 'Carrier Killer' Missile, and It's More Dangerous than China's}}</ref> <!-- Type selection --> |is_missile=yes <!-- Service history --> |service= Aktivna |used_by= [[Vojno letalstvo Rusije|Vojno letalstvo Ruske federacije]] |wars= [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]<ref>{{navedi splet |title=ВС РФ уничтожили гиперзвуковыми ракетами "Кинжал" подземный склад боеприпасов ВСУ |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14122149 |date=19 March 2022 |website=tass.ru}}</ref> <!-- Production history --> |designer= |design_date= |manufacturer= Tajno |unit_cost= |production_date= 2017– |number= |variants= <!-- General specifications --> |spec_label= |weight= |length= |diameter= <!-- Explosive specifications --> |filling= [[Jedrsko orožje|Termojedrska]] (100–500 [[kilotona|kt]]) ali visokoeksplozivna fragmentacijska bojna glava |filling_weight= do 500 kg<ref name="zw"/> |detonation= |yield= <!-- Vehicle/missile specifications --> |primary_armament= |secondary_armament= |engine= [[Raketni motor na trdo gorivo]] |engine_power= |pw_ratio= |transmission= |payload_capacity= |suspension= |clearance= |fuel_capacity= |vehicle_range= 460 - 480 km (doseg rakete)<ref>{{Navedi splet|title=Deriving the Kinzhal Missile’s Actual Range and Speed: An Aerospace Engineering Analysis|url=https://medium.com/@myaero29/deriving-the-kinzhal-missiles-actual-range-and-speed-an-aerospace-engineering-analysis-aa8c253554bc|website=Medium|date=2023-08-11|accessdate=2024-01-06|language=en|first=Marc|last=Yap|archive-date=2024-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103001805/https://medium.com/@myaero29/deriving-the-kinzhal-missiles-actual-range-and-speed-an-aerospace-engineering-analysis-aa8c253554bc|url-status=dead}}</ref> Več kot 2000 km (MiG-31K)<ref name="kp">{{navedi splet|url=https://www.kp.ru/daily/26801/3836195/|title="Avant-garde", "Sarmat" and "Dagger": what is the latest Russian weapons|author=Victor Baranets|publisher=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=2018-03-01|access-date=2018-03-12}}</ref> (vključuje doseg letala) 3000 km (Tu-22M3) (vključuje doseg letala) |speed= 10 [[Machovo število|Mach]]<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/radio_brief/20180312/1516134267.html|title=Эксперт: новое российское оружие сделано для адекватного отражения угроз|website=ria.ru|date=12 March 2018|access-date=4 March 2019}}</ref> |guidance= [[Inercialna navigacija]] z možnostjo prilagoditev z [[GLONASS|GLONASS-om]], sistem za oddaljeno usmerjranje in optično ciljanje<ref name="zw"/> |steering= <!-- missiles only --> |wingspan= |propellant= [[Trdo gorivo]]<ref name="zw"/> |ceiling= 20 km<ref name="zw">{{navedi splet |url=https://zvezdaweekly.ru/news/t/20185211547-L3aOs.html |title=Hypersonic Dagger Throw: competitors are still in diapers |author=Alexey Leonkov |website=[[zvezdaweekly.ru]] |date=2018-05-23 |access-date=2018-05-24 |archive-date=2018-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180525062306/https://zvezdaweekly.ru/news/t/20185211547-L3aOs.html |url-status=dead }}</ref> |altitude= |depth= |boost= |accuracy= 1 m<ref name="zw"/> |launch_platform= [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31K]]<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1014139|title=Russia should deploy MiG-31 squadrons with Kinzhal missiles in Black Sea region — expert|access-date=30 July 2018}}</ref> [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3M]] (4 rakete)<ref>{{navedi novice|url=https://ria.ru/defense_safety/20180702/1523755997.html|title=Бомбардировщики Ту-22М3 вооружат гиперзвуковыми ракетами "Кинжал" (The Tu-22M3 bomber will be able to carry four hypersonic "Dagger" missiles) |newspaper=Риа Новости |date=2 July 2018}}</ref> <br> [[Suhoj Su-57|Su-57]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.popularmechanics.com/military/aviation/a28568277/russia-su-57-production/|title=Ten Years Later, Russia Finally Begins Production of the Su-57 Stealth Fighter|date=31 July 2019|publisher=[[Popular Mechanics]]}}</ref> |transport= }} '''H-47M2 ''Kinžal''''' ({{Lang-rus|Х-47М2 Кинжал}}, "[[bodalo]]") je ruska [[hiperzvočno orožje|hiperzvočna]] [[zračno izstreljena balistična raketa]] z običajno ali [[jedrsko orožje|jedrsko]] bojno glavo.<ref>{{navedi splet|url=https://missilethreat.csis.org/missile/kinzhal/|title = Kinzhal}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.janes.com/article/78635/russia-unveils-kinzhal-hypersonic-missile|title=Russia unveils Kinzhal hypersonic missile |publisher=Jane's 360|website=www.janes.com}}</ref> Doseg rakete je ocenjen na 460-480 km.<ref name=":0" /> Njena najvišja hitrost naj bi bila 10 [[Machovo število|Mach]] (3,4 km/s)<ref name=":0" /> in ima po trditvah [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] zmožnost izvajati manevre izogibanja v vsaki stopnji poleta. Lahko nosi nejedrsko ali jedrsko bojno glavo<ref>{{navedi splet|url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-places-10-deadly-mig-31s-experimental-combat-duty-25765|title=Russia Places 10 Deadly MiG-31s on "Experimental Combat Duty" to Carry "Hypersonic" Missile|first=Dave|last=Majumdar|date=10 May 2018}}</ref> in je lahko izstreljena iz bombnikov [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3M]] ali prestreznikov [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31K]]. Prestrezniki MiG-31K so bili nameščeni v Južnem in Zahodnem vojaškem okrožju.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/993439|title=Russian Aerospace Forces test launch Kinzhal hypersonic missile|website=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Newdick|first=Thomas|title=Russian MiG-31s Armed With Air-Launched Ballistic Missiles Have Arrived In Kaliningrad|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44205/russian-mig-31s-armed-with-air-launched-ballistic-missiles-have-arrived-in-kaliningrad|access-date=2022-02-09|website=The Drive|date=8 February 2022|language=en|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716001441/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44205/russian-mig-31s-armed-with-air-launched-ballistic-missiles-have-arrived-in-kaliningrad|url-status=dead}}</ref><ref>https://jamestown.org/program/russias-aerospace-forces-prepare-training-for-kinzhal-hypersonic-missiles/</ref> Je eno od šestih novih strateških orožij, ki jih je predstavil [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] Vladimir Putin v nagovoru [[Duma (Rusija)|dume]] 1. marca 2018.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/18906/heres-the-six-super-weapons-putin-unveiled-during-fiery-address |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-14 |archive-date=2022-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421234541/https://www.thedrive.com/the-war-zone/18906/heres-the-six-super-weapons-putin-unveiled-during-fiery-address |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://thediplomat.com/2018/03/russia-reveals-unstoppable-nuclear-powered-cruise-missile/|title=Russia Reveals 'Unstoppable' Nuclear-Powered Cruise Missile|last=Gady|first=Franz-Stefan|date=2 March 2018|work=[[The Diplomat]]|access-date=2018-07-20}}</ref> Namenjen je uničevanju sovražnikovih ladij in naj bi bil oblikovan z namenom premaganja katerekoli obstoječe ali načrtovane NATO zračne obrambe (Patriot, THAAD in Aegis).<ref>{{navedi splet|url=http://www.defence24.pl/hipersoniczny-kindzal-zagrozeniem-dla-europy-opinia|title="Hipersoniczny" Kindżał zagrożeniem dla Europy [OPINIA]|website=Defence24}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dfnc.ru/c106-technika/novoe-rossijskoe-oruzhie-strategicheskogo-sderzhivaniya-giperzvukovoj-raketnyj-kompleks-kinzhal/|title=Новое российское оружие стратегического сдерживания. Комплекс "Кинжал"|website=dfnc.ru|date=19 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vesti.ru/article/1452091|title=Совершенное оружие: "Кинжал" быстр и практически невидим|website=vesti.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.gazeta.ru/army/2018/03/03/11670091.shtml|title=От «Кинжала» нет защиты|website=Газета.Ru}}</ref> Ruski mediji so posebno izpostavljali »hiperzvočno« tehnologijo, da bi ustvarili vtis novega naprednega dizajna [[Potisna cev z nadzvočnim zgorevanjem|potisne cevi z nadzvočnim zgorevanjem]] ter hiperzvočnega povratka v atmosfero, čeprav H-41M2 uporablja standardno tehnologijo [[Balistični izstrelek|balističnih raket]] pri višjih hitrostih in ne predstavlja tehnološkega preboja.<ref>{{Navedi splet|title=Why the 'hypersonic missile' Russia says it just used in Ukraine isn't as advanced as it sounds|url=https://www.businessinsider.com/russias-kinzhal-hypersonic-missile-isnt-as-advanced-as-it-sounds-2022-3|website=Business Insider|accessdate=2023-12-29|language=en-US|first=Alex|last=Hollings}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Kinzhal was never an unstoppable hypersonic missile, but killing one with a Patriot is still 'impressive,' expert says|url=https://www.businessinsider.com/patriot-kill-shot-impressive-russian-kinzhal-hypersonic-ballistic-missile-experts-2023-5|website=Business Insider|accessdate=2023-12-29|language=en-US|first=Ryan|last=Pickrell}}</ref> Po navedbah ruskih medijev je doseg rakete 2.000 km z MiG-31K ter 3.000 km z Tu-22M3. V obeh primerih številka vključuje doseg samega letala.<ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/defense/1013794|website=tass.com|accessdate=2024-01-06|title=Russian strategic bomber to extend Kinzhal hypersonic missile’s range — source|date=2018-07-18|publisher=TASS}}</ref> Doseg same rakete po izstrelitvi je po ocenah okoli 460-480 km, podobno kot rakete [[9K720 Iskander]], na katerih naj bi ''Kinžal'' temeljil.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Deriving the Kinzhal Missile’s Actual Range and Speed: An Aerospace Engineering Analysis|url=https://medium.com/@myaero29/deriving-the-kinzhal-missiles-actual-range-and-speed-an-aerospace-engineering-analysis-aa8c253554bc|website=Medium|date=2023-08-11|accessdate=2024-01-06|language=en|first=Marc|last=Yap|archive-date=2024-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103001805/https://medium.com/@myaero29/deriving-the-kinzhal-missiles-actual-range-and-speed-an-aerospace-engineering-analysis-aa8c253554bc|url-status=dead}}</ref> == Uporaba == Rusija je trdila, da je rakete prvič uporabila proti [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Napad na Deljatin (2022)|napadom na domnevno podzemno skladišče orožja v Deljatinu]].<ref>{{navedi splet |last=Новости |first=Р. И. А. |date=2022-03-19 |title=ВС России уничтожили подземный склад ракет в Ивано-Франковской области |url=https://ria.ru/20220319/sklad-1778982374.html |access-date=2022-03-19 |website=[[RIA Novosti]] |language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2022-03-19|title=Russia Says It Has Used Its Kinzhal Hypersonic Aero-Ballistic Missiles In Ukraine|url=https://theaviationist.com/2022/03/19/russia-kinzhal-ukraine/|accessdate=2022-04-16|website=The Aviationist|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=2022-03-19|title=Russia claims first use of hypersonic Kinzhal missile in Ukraine|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60806151|accessdate=2022-04-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia uses advanced hypersonic missiles in Ukraine for the first time|url=https://timesofmalta.com/articles/view/russia-uses-advanced-hypersonic-missiles.942558|accessdate=2022-03-19|website=Times of Malta|language=en-gb}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Update: Zelenskiy Says Some Opposition Parties Suspended|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-19/ukraine-update-russia-says-used-kinzhal-missile-in-strike|accessdate=2022-03-19|website=www.bloomberg.com}}</ref> Naslednji dan je raketo domnevno uporabila v napadu ne skladišče goriva v [[Kostjantinivka|Kostjantinivki]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia says it used hypersonic missiles in Ukraine for first time|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/19/russia-uses-advanced-hypersonic-missiles-in-ukraine-for-first-tim|website=Al Jazeera|accessdate=2023-12-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia claims first use of hypersonic Kinzhal missile in Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60806151|date=2022-03-19|accessdate=2023-12-29|language=en-GB}}</ref> 9. marca 2023 je Rusija ukrajinska mesta napadla s 84 raketami, med njimi je bilo 6 ''Kinžalov''.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine's air defense systems "not coping well enough" against Russian hypersonic missiles, adviser says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-03-09-23/index.html|website=CNN|date=2023-03-09|accessdate=2023-12-29|language=en|first=|last=|publisher=CNN}}</ref> 4. maja 2023 je ukrajinska zračna obramba poročala, da je sestrelila raketo H-42M2 s protiletalskim sistemom [[MIM-104 Patriot]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine downs hypersonic Russian missile using Patriot defense system|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-hypersonic-russia-missile-patriot-defense/|website=POLITICO|date=2023-05-06|accessdate=2023-12-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-downed-hypersonic-russian-missile-with-us-air-defence-system-2023-05-06/|title=Ukraine says it downed hypersonic Russian missile with Patriot system|date=2023-05-06|accessdate=2023-12-29|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it shot down hypersonic Russian missile with Patriot system|url=https://www.washingtonpost.com/world/2023/05/06/hypersonic-missile-patriot-ukraine-russia/|newspaper=Washington Post|date=2023-05-07|accessdate=2023-12-29|issn=0190-8286|language=en-US|first=David L.|last=Stern}}</ref> 9. maja je predstavnik [[Pentagon (stavba)|Pentagona]] potrdil sestrelitev.<ref>{{Navedi splet|title=Pentagon: Ukraine used U.S.-made Patriot to down Russian hypersonic missile|url=https://www.washingtontimes.com/news/2023/may/9/pentagon-ukraine-used-us-made-patriot-down-russian/|website=The Washington Times|accessdate=2023-12-29|language=en-US|first=|last=|date=2023-05-09}}</ref> Rusija je sestrelitev zanikala.<ref>{{Navedi splet|title=Moscow 'Rejects' Shooting Down Of Kinzhal Hypersonic Missile; Russian MoD Source Calls It 'Wishful Thinking'|url=https://www.eurasiantimes.com/russia-rejects-shooting-down-of-kinzhal-hypersonic-missile-mod/|website=Latest Asian, Middle-East, EurAsian, Indian News|date=2023-05-11|accessdate=2023-12-29|language=en-US|first=EurAsian Times|last=Desk}}</ref> 16. maja 2023 je Ukrajina sporočila, da je sestrelila 6 raket H-47M2, Rusija pa je trdila, da jih toliko sploh niso izstrelili. Rusko ministrstvo za obrambo je hkrati trdilo, da so v istem napadu s H-47M2 uničili protiletalski sistem ''Patriot''.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine shoots down six hypersonic missiles fired by Russia—Kyiv|url=https://www.newsweek.com/ukraine-shoots-down-six-russia-kinzal-hypersonic-missiles-1800561|website=Newsweek|date=2023-05-16|accessdate=2023-12-29|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/air-defence-systems-repelling-attacks-ukraine-early-tuesday-officials-2023-05-16/|title=Kyiv says it shoots down volley of Russian hypersonic missiles|date=2023-05-17|accessdate=2023-12-29|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> Uradniki ZDA so potrdili majhno poškodbo ''Patriota'', ki je bila odpravljena po manjšem popravilu še isti dan.<ref>{{Navedi splet|title=US officials say damage to Patriot missile defense system was minimal following Russian attack near Kyiv {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2023/05/16/politics/patriot-missile-damage-ukraine/index.html|website=CNN|date=2023-05-16|accessdate=2023-12-29|language=en|first=Natasha Bertrand,Oren Liebermann,Jim|last=Sciutto}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pentagon confirms damage to Patriot system in Ukraine, says it's already repaired|url=https://kyivindependent.com/pentagon-confirms-damage-to-patriot-system-in-ukraine-says-its-already-repaired/|website=The Kyiv Independent|date=2023-05-18|accessdate=2023-12-29|language=en}}</ref> 13. junija 2023 je v intervjuju v [[The Economist]] ukrajinski operater ''Patriota'' trdil, da potujejo s približno 1.240 m/s, kar je nekoliko več kot tretjina hitrosti, ki jo naj bi raketa dosegala po trditvah Rusije.<ref>{{Navedi novice|title=How Kyiv fended off a Russian missile blitz in May|url=https://www.economist.com/europe/2023/06/13/how-kyiv-fended-off-a-russian-missile-blitz-in-may|newspaper=The Economist|accessdate=2023-12-29|issn=0013-0613}}</ref> Decembra 2023 so ukrajinske zračne sile poročale, da so s sistemom ''Patriot'' do takrat sestrelile 15 raket ''Kinžal''.<ref>{{Navedi splet|title=Air Force: the Patriot air defense system has already shot down 15 Russian Kinzhals|url=https://babel.ua/en/news/102388-air-force-the-patriot-air-defense-system-has-already-shot-down-15-russian-kinzhals|website=babel.ua|date=2023-12-31|accessdate=2024-01-02|language=en}}</ref> Po raketnem napadu 2. januarja 2023 je ukrajinska vojska sporočila, da je sestrelila vseh 10 izstreljenih raket ''Kinžal.''<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine's military says the Kinzhal missile that Putin bragged was unbeatable just suffered a major defeat|url=https://www.businessinsider.com/ukraine-says-it-beat-all-of-russias-unbeatable-kinzhal-missiles-2024-1|website=Business Insider|accessdate=2024-01-06|language=en-US|first=Chris|last=Panella}}</ref> 5. januarja je [[Kyiv Post]] objavil fotografije domnevne neeksplodirane bojne glave ''Kinžala'' uporabljenega v napadu 2. januarja.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Situation Report: Downed Kinzhal Warhead Recovered In Kyiv|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-situation-report-downed-kinzhal-warhead-recovered-in-kyiv|website=The Drive|date=2024-01-05|accessdate=2024-01-06|language=en|first=Howard|last=Altman|archive-date=2024-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240106142956/https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-situation-report-downed-kinzhal-warhead-recovered-in-kyiv|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[R-77]] *[[Topol-M]] *[[Jars]] ==Zunanje povezave== *[https://missilethreat.csis.org/missile/kinzhal/ H-47M2 Kinžal] {{Kategorija v Zbirki|Kh-47M2 Kinzhal}} {{Škrbina-orožje}} {{portal|Vojaštvo}} {{Predloga:Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} {{DISPLAYTITLE: H-47M2 ''Kinžal''}} {{DEFAULTSORT: Kinžal, H-47M2}} [[Kategorija:Vojaška oprema Rusije]] [[Kategorija:Ruska vojna mornarica]] [[Kategorija:Balistični izstrelki]] [[Kategorija:Jedrsko orožje]] qg7dv0sl07eztrdir836tm4kgphskkv 0 529891 6709776 6363428 2026-07-11T15:51:12Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709776 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Štromajer | image = <!-- WD --> | height =186 cm<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/jaka-stomajer/17850/|title=J. Štromajer|publisher=Soccerway|accessdate=24 April 2016}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]]<ref>{{navedi splet |title=Zarica skozi čas – Temelji za nadaljnji razvoj [14. del] |url=http://www.nkkranj.si/2020/04/14/zarica-skozi-cas-temelji-za-nadaljnji-razvoj/ |publisher=[[NK Kranj]] |accessdate=13 September 2020 |language=sl-SI |date=14 April 2020}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2001 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2000–2001 | years2 = 2001–2002 | years3 = 2000–2001 | years4 = 2002–2004 | years5 = 2002–2003 | years6 = 2004–2005 | years7 = 2005–2006 | years8 = 2006–2007 | years9 = 2007–2011 | years10 = 2008–2009 | years11 = 2012–2013 | years12 = 2014–2017 | years13 = 2017 | years14 = 2017 | years15 = 2018–2019 | years16 = 2020 | years17 = 2020–2022 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs3 = → [[NK Naklo|Naklo]] (pos.) | clubs4 = [[FC Koper|Koper]] | clubs5 = → [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] (pos.) | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | clubs7 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | clubs8 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs9 = [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] | clubs10 = → [[CSM Râmnicu Vâlcea]] (pos.) | clubs11 = [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] | clubs12 = [[FC Koper|Koper]] | clubs13 = → [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] (pos.) | clubs14 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]<ref>{{navedi splet |title=NK Kras: padla je prva “žrtev”, Jaka Štromajer |url=https://www.slosport.org/novica/nk-kras-padla-je-prva-zrtev-jaka-stromajer/ |website=slosport.org |accessdate=14 September 2020 |language=sl |date=15 November 2017}}</ref> | clubs15 = [[FC Koper|Koper]] | clubs16 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | clubs17 = [[MNK Izola|Izola]] | caps1 = 13 | caps2 = 23 | caps3 = 13 | caps4 = 26 | caps5 = 10 | caps6 = 28 | caps7 = 16 | caps8 = 26 | caps9 = 99 | caps10 = 24 | caps11 = 45 | caps12 = 93 | caps13 = 10 | caps14 = 10 | caps15 = 45 | caps16 = 1 | caps17 = 28 | goals1 = 3 | goals2 = 5 | goals3 = 3 | goals4 = 2 | goals5 = 8 | goals6 = 1 | goals7 = 3 | goals8 = 7 | goals9 = 13 | goals10 = 10 | goals11 = 2 | goals12 = 21 | goals13 = 5 | goals14 = 1 | goals15 = 28 | goals16 = 0 | goals17 = 16 |totalcaps = 510 |totalgoals = 128 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalyears1 = 1999 | nationalcaps1 = | nationalgoals1 = | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalcaps2 = | nationalgoals2 = | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalyears3 = 2001 | nationalcaps3 = | nationalgoals3 = | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalyears4 = 2001 | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalyears5 = 2001–2003 | nationalcaps5 = | nationalgoals5 = | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears6 = 2002–2005 | nationalcaps6 = | nationalgoals6 = }} '''Jaka Štromajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. julij]] [[1983]], [[Domžale]]. Štromajer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Naklo|Naklo]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]], [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[MNK Izola|Izola]], romunske [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]], [[CSM Râmnicu Vâlcea]] in [[FC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] ter italijanski [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 186 tekem in dosegel 32 golov. S Koprom je leta 2015 osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štromajer, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nakla]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Portoroža Pirana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši CS Pandurii Târgu Jiu]] [[Kategorija:Nogometaši SCM Râmnicu Vâlceaja]] [[Kategorija:Nogometaši ASC Oțelula Galați]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Domžalski športniki]] 9yojp9hio75ndk4zyyo0vaq7b8kaytf 0 529921 6709993 6363589 2026-07-12T07:46:13Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709993 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Žigon | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 171 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = –2009 | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 82 | goals1 = 17 | years2 = 2011 | clubs2 = → [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] (pos.) | caps2 = 12 | goals2 = 2 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[A.S.D. Barletta 1922|Barletta]] | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps4 = 29 | goals4 = 7 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[Olimpia Grudziądz]] | caps5 = 16 | goals5 = 1 | years6 = 2016–2018 | clubs6 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps6 = 63 | goals6 = 9 | years7 = 2018–2019 | clubs7 = [[A.C. Belluno 1905|Belluno 1905]] | caps7 = 20 | goals7 = 4 | years8 = 2019 | clubs8 = [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] | caps8 = 8 | goals8 = 0 | years9 = 2020 | clubs9 = [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2020–2022 | clubs10= [[Gemonese Calcio|Gemonese]] | caps10 = | goals10 = | years11= 2022–2023 | clubs11= [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] | caps11 = | goals11 = | years12= 2023 | clubs12= [[ND Bilje|Bilje]] | caps12 = 0 | goals12 = 0 | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Dejan Žigon''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. marec]] [[1989]], [[Šempeter pri Gorici]]. Žigon je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/dejan-zigon/83969/|title=D. Žigon|publisher=Soccerway.com|accessdate=13 January 2017}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] in [[ND Bilje|Bilje]], poljsko [[Olimpia Grudziądz|Olimpio Grudziądz]] ter italijanske [[A.S.D. Barletta 1922|Barletto]], [[A.C. Belluno 1905|Belluno 1905]], [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]], [[Gemonese Calcio|Gemonese]] in [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 174 tekem in dosegel 33 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žigon, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Barlette Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši Olimpie Grudziądz]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Belluna 1905]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Briana Lignano]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] ch2kzp0a65fq16lmtrqbxure5f2gw6y 0 530489 6709667 6477392 2026-07-11T12:30:42Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši TUS Paldauja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709667 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žiga Škoflek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[TUS Paldau]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[NK Šampion|Šampion]] | years1 = 2012–2014 | clubs1 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps1 = 48 | goals1 = 14 | years2 = 2014–2018 | clubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps2 = 99 | goals2 = 29 | years3 = 2018 | clubs3 = [[Stal Mielec]] | caps3 = 6 | goals3 = 0 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 30 | goals4 = 14 | years5 = 2019–2021 | clubs5 = [[FC Orenburg|Orenburg]] | caps5 = 27 | goals5 = 6 | years6 = 2021 | clubs6 = [[FC Torpedo Moskva|Torpedo Moskva]] | caps6 = 10 | goals6 = 0 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps7 = 13 | goals7 = 1 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps8 = 19 | goals8 = 1 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[TuS Heiligenkreuz]] | caps9 = 53 | goals9 = 23 | years10 = 2025–2026| clubs10 = [[USVS Rudersdorf]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2026– | clubs11 = [[TUS Paldau]] | caps11 = | goals11 = }} '''Žiga Škoflek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. julij]] [[1994]], [[Vojnik]]. Škoflek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[TUS Paldau]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Šampion|Šampion]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NŠ Mura|Muro]] in [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]], poljski [[Stal Mielec]], avstrijska [[TuS Heiligenkreuz]] in [[USV Rudersdorf]] ter ruska [[FC Orenburg|Orenburg]] in [[FC Torpedo Moskva|Torpedo Moskva]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 93 tekem in dosegel 26 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Škoflek, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši Stala Mielec]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši FC Orenburga]] [[Kategorija:Nogometaši Torpeda Moskva]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Nogometaši USV Rudersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši TUS Paldauja]] l23zyryz3ta5kaeqn82bss6y4tpmbcw 0 530493 6709665 6363423 2026-07-11T12:28:07Z Sporti 5955 pos. 6709665 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Denis Šme | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2010 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears2 = 2011 | youthclubs2 = [[A.C. Chievo Verona|Chievo]] | youthyears3 = 2011–2012 | youthclubs3 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2012–2015 |clubs1 = [[FC Koper|Koper]] |caps1 = 58 |goals1 = 0 | years2 = 2014 |clubs2 = → [[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) |caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2016–2019 |clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps3 = 26 |goals3 = 0 | years4 = 2018 |clubs4 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) |caps4 = 14 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2022 |clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |caps5 = 20 |goals5 = 0 | years6 = 2022 |clubs6 = [[DSV Leoben]] |caps6 = 0 |goals6 = 0 | years7 = 2022–2023 |clubs7 = [[FC Hermagor]] |caps7 = 23 |goals7 = 2 | years8 = 2023 |clubs8 = [[WSG Radenthein]] |caps8 = 10 |goals8 = 0 | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 7 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2014–2016 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 12 | nationalgoals5 = 0 }} '''Denis Šme''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. marec]] [[1994]], [[Slovenj Gradec]]. Šme je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/denis-me/162549/|title=D. Šme|publisher=Soccerway|access-date=2 June 2017| language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]] ter avstrijske [[DSV Leoben]], [[FC Hermagor]] in [[WSG Radenthein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 118 tekem. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016/17]], s Koprom, Mariborom in Olimpijo je po enkrat osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v letih 2015, 2016 in 2021, s Koprom tudi [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] leta 2015. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šme, Denis}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hermagorja]] [[Kategorija:Nogometaši WSG Radentheina]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] ctiuj8oioijdpa0q0z0xc8uycb5x0r2 0 530514 6709662 6264368 2026-07-11T12:15:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709662 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dino Stančič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm<ref name="wf"/> | currentclub = | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2008 | youthclubs1 = [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | youthyears2 = 2008–2011 | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 17 | goals1 = 3 | years2 = 2011 | clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | caps2 = | goals2 = | years3 = 2012 | clubs3 = [[NK Dekani|Jadran Dekani]] | caps3 = 11 | goals3 = 6 | years4 = 2013 | clubs4 = [[NK Krka|Krka]] | caps4 = 4 | goals4 = 0 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps5 = 31 | goals5 = 14 | years6 = 2015–2017 | clubs6 = [[NK Kras|Kras Repen]] | caps6 = 55 | goals6 = 11 | years7 = 2017–2022 | clubs7 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps7 = 132 | goals7 = 27 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[FK Csíkszereda Miercurea Ciuc|Csíkszereda]] | caps8 = 14 | goals8 = 1 | years9 = 2023 | clubs9 = [[FC Clivense|Clivense]] | caps9 = 7 | goals9 = 0 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[AC Virtus Bolzano|Virtus Bolzano]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2024–2026 | clubs11 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps11 = 52 | goals11 = 13 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Dino Stančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. januar]] [[1992]], [[Sežana]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Dino Stančič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/dino-stancic/ |website=worldfootball.net |access-date=30 May 2022 |language=en}}</ref> Stančič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Krka|Krko]], italijanske [[NK Kras|Kras Repen]], [[FC Clivense SM|Clivense]] in [[AC Virtus Bolzano|Virtus Bolzano]] ter romunski [[FK Csíkszereda Miercurea Ciuc|Csíkszerede]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 101 tekmo in dosegel 19 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Stančič, Dino}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši FK Csíkszerede Miercurea Ciuc]] [[Kategorija:Nogometaši FC Clivenseja SM]] [[Kategorija:Nogometaši AC Virtusa Bolzano]] [[Kategorija:Sežančani]] g180h3dwbhvajbto8w3ctlupnj2s49a 0 530540 6709661 6363369 2026-07-11T12:12:15Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709661 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Petar Stojanović}} {{Infobox football biography | name = Peter Stojanović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2008 | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | youthyears2 = 2009 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2008–2009 | years3 = 2009 | years4 = 2010–2011 | years5 = 2010 | years6 = 2011 | years7 = 2012 | years8 = 2012 | years9 = 2013 | years10 = 2013–2014 | years11 = 2014 | years12 = 2015 | years13 = 2016–2019 | years14 = 2019–2020 | years15 = 2020–2023 | years16 = 2024–2025 | years17 = 2025– | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | clubs3 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs5 = → [[NK Šentjur|Šentjur]] (pos.) | clubs6 = [[FC Koper|Koper]] | clubs7 = [[ŽP Šport Podbrezová|Šport Podbrezová]] | clubs8 = [[FK Bežanija|Bežanija]] | clubs9 = [[NK Krka|Krka]] | clubs10 = [[FC ŠTK 1914 Šamorín|Šamorín]] | clubs11 = [[NK Brinje-Grosuplje|Brinje]] | clubs12 = [[FC Nußdorf/Debant|Nußdorf/Debant]] | clubs13 = [[SV Union Lind|Union Lind]] | clubs14 = [[SV Sachsenburg|Sachsenburg]] | clubs15 = [[SV Union Lind|Union Lind]] | clubs16 = [[WSG Radenthein|Radenthein]] | clubs17 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps1 = 9 | caps3 = 8 | caps4 = 29 | caps5 = 9 | caps6 = 4 | caps7 = | caps8 = 9 | caps9 = 6 | caps10 = 19 | caps11 = 10 | caps12 = 39 | caps13 = 86 | caps14 = 13 | caps15 = 81 | caps16 = | caps17 = | goals1 = 0 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 0 | goals6 = 0 | goals7 = | goals8 = 0 | goals9 = 0 | goals10 = 1 | goals11 = 5 | goals12 = 23 | goals13 = 32 | goals14 = 1 | goals15 = 30 | goals16 = | goals17 = | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Peter Stojanović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. marec]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Stojanović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Šentjur|Šentjur]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Krka|Krko]] in [[NK Brinje-Grosuplje|Brinje]], slovaška [[ŽP Šport Podbrezová|Šport Podbrezová]] in [[FC ŠTK 1914 Šamorín|Šamorín]], srbsko [[FK Bežanija|Bežanijo]] ter avstrijske [[FC Nußdorf/Debant|Nußdorf/Debant]], [[SV Sachsenburg|Sachsenburg]], [[SV Union Lind|Union Lind]] in [[WSG Radenthein|Radenthein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 42 tekem. Leta 2009 je odigral štiri tekme za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Stojanović, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši FK Železiarne Podbrezové]] [[Kategorija:Nogometaši FK Bežanije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši FC ŠTK 1914 Šamorína]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Nußdorf/Debant]] [[Kategorija:Nogometaši SV Union Linda]] [[Kategorija:Nogometaši SV Sachsenburga]] [[Kategorija:Nogometaši WSG Radentheina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 2q41iaq87vfehardxzrv268i0z005ra 0 530569 6709797 6377886 2026-07-11T16:12:59Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709797 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Milan Tučić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 47 | goals1 = 47 | years2 = 2017–2019 | clubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps2 = 69 | goals2 = 23 | years3 = 2019–2021 | clubs3 = [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps4 = 18 | goals4 = 10 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[Hokaido Consadole Saporo]] | caps5 = 37 | goals5 = 2 | years6 = 2024–2025 | clubs6 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps6 = 27 | goals6 = 7 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[Újpest FC|Újpest]] | caps7 = 29 | goals7 = 3 | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 2 }} '''Milan Tučić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. avgust]] [[1996]], [[Ljubljana]]. Tučić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član madžarskega kluba [[Újpest FC|Újpest]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Bravo|Bravo]], belgijski [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]] in japonski [[Hokaido Consadole Saporo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 114 tekem in dosegel 40 golov. V letih 2017 in 2018 je odigral šest tekem in dosegel dva gola za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tučić, Milan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Oud-Heverlee Leuvena]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 8l3abpaiioet6qpzkxj2mi33tfa17nk 6709798 6709797 2026-07-11T16:13:20Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6709798 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Milan Tučić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 47 | goals1 = 47 | years2 = 2017–2019 | clubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps2 = 69 | goals2 = 23 | years3 = 2019–2021 | clubs3 = [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps4 = 18 | goals4 = 10 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[Hokaido Consadole Saporo]] | caps5 = 37 | goals5 = 2 | years6 = 2024–2025 | clubs6 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps6 = 27 | goals6 = 7 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[Újpest FC|Újpest]] | caps7 = 29 | goals7 = 3 | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 2 }} '''Milan Tučić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. avgust]] [[1996]], [[Ljubljana]]. Tučić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član madžarskega kluba [[Újpest FC|Újpest]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Bravo|Bravo]], belgijski [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]] in japonski [[Hokaido Consadole Saporo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 114 tekem in dosegel 40 golov. V letih 2017 in 2018 je odigral šest tekem in dosegel dva gola za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tučić, Milan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Oud-Heverlee Leuvena]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 51ec5jkbhqgkipwvh093vnywih7zhqx 0 530577 6709812 6709087 2026-07-11T16:44:19Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709812 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tadej Vidmajer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2002 | youthclubs1 = [[NK Zalec|Zalec]] | youthyears2 = 2002–2011 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2011–2020 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 185 | goals1 = 3 | years2 = 2012–2013 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 4 | years3 = 2020 | clubs3 = [[ŁKS Łódź]] | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2022–2023 | clubs4 = [[SV Wildon]] | caps4 = 12 | goals4 = 3 | years5 = 2023–2024 | clubs5 = [[USV Wies]] | caps5 = 22 | goals5 = 7 | years6 = 2024 | clubs6 = [[SV Halbenrain]] | caps6 = | goals6 = }} '''Tadej Vidmajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. marec]] [[1992]], [[Celje]]. Vidmajer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet |title=Slovenia – T. Vidmajer – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/tadej-vidmajer/177424/ |website=soccerway.com}| language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenska kluba [[NK Celje|Celje]] in [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], poljski [[ŁKS Łódź]] ter avstrijske [[SV Wildon]], [[USV Wies]] in [[SVU Halbenrain|Halbenrain]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] za Celje odigral 195 tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidmajer, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši ŁKS Łódźa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Halbenraina]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 7tgd9t52vapd9nrtrjhi37pmb95p6m9 6709813 6709812 2026-07-11T16:44:45Z Sporti 5955 /* vrh */ tn 6709813 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tadej Vidmajer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2002 | youthclubs1 = [[NK Zalec|Zalec]] | youthyears2 = 2002–2011 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2011–2020 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 185 | goals1 = 3 | years2 = 2012–2013 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 4 | years3 = 2020 | clubs3 = [[ŁKS Łódź]] | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2022–2023 | clubs4 = [[SV Wildon]] | caps4 = 12 | goals4 = 3 | years5 = 2023–2024 | clubs5 = [[USV Wies]] | caps5 = 22 | goals5 = 7 | years6 = 2024 | clubs6 = [[SV Halbenrain]] | caps6 = | goals6 = }} '''Tadej Vidmajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. marec]] [[1992]], [[Celje]]. Vidmajer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet |title=Slovenia – T. Vidmajer – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/tadej-vidmajer/177424/ |website=soccerway.com}| language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenska kluba [[NK Celje|Celje]] in [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], poljski [[ŁKS Łódź]] ter avstrijske [[SV Wildon]], [[USV Wies]] in [[SVU Halbenrain|Halbenrain]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] za Celje odigral 185 tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidmajer, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši ŁKS Łódźa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Halbenraina]] [[Kategorija:Celjski športniki]] b9faei1t6x35j5zgv8exj6sbka1oq0i 0 530603 6709807 6363471 2026-07-11T16:36:04Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Poleta - Sv.Martin na Muri]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709807 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Vedran Vinko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 172 cm<ref name="wf"/> | currentclub = [[NK Polet - Sv.Martin na Muri|Polet]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]]<ref name="wf"/> | youthclubs1 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | years1 = 2006–2011 | clubs1 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | caps1 = 60 | goals1 = 11 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = → [[NK Čarda|Čarda]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 15 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[FC Metz|Metz]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps4 = 15 | goals4 = 3 | years5 = 2013–2014 | clubs5 = [[USV Allerheiligen]] | caps5 = 27 | goals5 = 18 | years6 = 2014–2015 | clubs6 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]] | caps6 = 21 | goals6 = 3 | years7 = 2015–2016 | clubs7 = [[SV Allerheiligen]] | caps7 = 26 | goals7 = 6 | years8 = 2016–2022 | clubs8 = [[ND Lendava 1903|Nafta 1903]] | caps8 = 150 | goals8 = 78 | years9 = 2023 | clubs9 = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | caps9 = 9 | goals9 = 0 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[NK Draškovec|Draškovec]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2025– | clubs11 = [[NK Polet - Sv.Martin na Muri|Polet]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2010–2011 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 }} '''Vedran Vinko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. februar]] [[1990]], [[Petišovci]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Vedran Vinko |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/vedran-vinko/ |website=worldfootball.net |access-date=22 July 2022 |language=en}}</ref> Vinko je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član hrvaškega kluba [[NK Polet - Sv.Martin na Muri|Polet]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]], [[NK Čarda|Čardo]], [[ND Mura 05|Muro 05]] in [[ND Lendava 1903|Nafto 1903]], francoski [[FC Metz|Metz]], avstrijske [[SV Allerheiligen]], [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]] in [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] ter hrvaški [[NK Draškovec|Draškovec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 75 tekem in dosegel 14 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 124 tekem in 51 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vinko, Vedran}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Čarde]] [[Kategorija:Nogometaši FC Metza]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Draškovca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Poleta - Sv.Martin na Muri]] llmjbik6vgeyjplmwqq96prpm5xrmrm 0 530616 6709982 6268912 2026-07-12T07:06:12Z Sporti 5955 pos. 6709982 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Goran Vuk | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = |youthclubs1 = [[NK Kamnik|Kamnik]] | years1 = 2006–2008 |clubs1 = [[NK Kamnik|Kamnik]] |caps1 = |goals1 = | years2 = 2008–2010 |clubs2 = [[SF Rückersdorf|Rückersdorf]] |caps2 = 47 |goals2 = 37 | years3 = 2010–2012 |clubs3 = [[NK Dob|Dob]] |caps3 = 52 |goals3 = 25 | years4 = 2012–2014 |clubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] |caps4 = 52 |goals4 = 5 | years5 = 2014–2015 | clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps5 = 26 | goals5 = 1 | years6 = 2015–2016 | clubs6 = [[FC Poggersdorf|Poggersdorf]] | caps6 = 29 | goals6 = 14 | years7 = 2016–2018 | clubs7 = [[SV Arnoldstein|Arnoldstein]] | caps7 = 54 | goals7 = 76 | years8 = 2018–2019 | clubs8 = [[SV Eberstein|Eberstein]] | caps8 = 30 | goals8 = 15 | years9 = 2019–2022 | clubs9 = [[SV Arnoldstein|Arnoldstein]] | caps9 = 55 | goals9 = 72 | years10 = 2022–2024 | clubs10 = [[NK Kamnik|Kamnik]] | caps10 = | goals10 = }} '''Goran Vuk''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[11. oktober]] [[1987]], [[Jajce, Bosna|Jajce]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. Vuk je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Dob|Dob]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Kamnik|Kamnik]] ter avstrijske [[SF Rückersdorf|Rückersdorf]], [[FC Poggersdorf|Poggersdorf]], [[SV Arnoldstein|Arnoldstein]] in [[SV Eberstein|Eberstein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 78 tekem in dosegel šest golov. V sezoni 2011/12 je bil prvi strelec v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]], kjer je skupno odigral 52 tekem in dosegel 25 golov. Tudi njegov mlajši brat [[Slobodan Vuk|Slobodan]] je nogometaš.<ref name = "siol">{{navedi novice | url = https://siol.net/sportal/nogomet/v-domzalah-najboljsi-strelec-2-snl-332907 | title = V Domžalah najboljši strelec 2. SNL | first= Dario|last=Dotto | publisher = [[Siol]] | date = 10 June 2012 | access-date = 6 May 2014 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vuk, Goran}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kamnika]] [[Kategorija:Nogometaši SF Rückersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši FC Poggersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Arnoldsteina]] [[Kategorija:Nogometaši SV Ebersteina]] i9cbwwppp4yb1f3i4tb1cavd230kars 0 530631 6709994 6363594 2026-07-12T07:48:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši ASK Riedlingsdorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709994 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Urban Žibert |image = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 183 cm |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[ASK Riedlingsdorf|Riedlingsdorf]] |clubnumber = |youthyears1 = {{0|0000}}–2009 |youthyears2 = 2009–2010 |youthyears3 = 2010–2011 |youthyears4 = 2011 |youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] |youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] |youthclubs3 = [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] |youthclubs4 = → [[U. Triestina 2012|Triestina Berretti]] (pos.) |years1 = 2011–2015 | caps1 = 77 | goals1 = 5 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] |years2 = 2015 | caps2 = 12 | goals2 = 0 | clubs2 = [[Reggina 1914|Reggina]] |years3 = 2015–2016 | caps3 = 30 | goals3 = 5 | clubs3 = [[S.S. Akragas Città dei Templi|Akragas]] |years4 = 2016–2019 | caps4 = 7 | goals4 = 0 | clubs4 = [[S.S. Juve Stabia|Juve Stabia]] |years5 = 2017 | caps5 = 9 | goals5 = 0 | clubs5 = → [[Bassano Virtus 55 S.T.|Bassano Virtus]] (pos.) |years6 = 2017 | caps6 = 11 | goals6 = 0 | clubs6 = → [[S.S. Monopoli 1966|Monopoli]] (pos.) |years7 = 2018 | caps7 = 13 | goals7 = 0 | clubs7 = → [[S.S. Akragas Città dei Templi|Akragas]] (pos.) |years8 = 2018–2019 | caps8 = 21 | goals8 = 0 | clubs8 = → [[Urbs Reggina 1914|Reggina]] (pos.) |years9 = 2019–2020 | caps9 = 11 | goals9 = 0 | clubs9 = [[Reggina 1914|Reggina]] |years10 = 2019–2020 | caps10 = 25 | goals10 = 0 | clubs10 = → [[A.S. Bisceglie Calcio 1913|Bisceglie]] (pos.) |years11 = 2020–2022 | caps11 = 49 | goals11 = 4 | clubs11 = [[Mantova 1911 S.S.D.|Mantova]] |years12 = 2022 | caps12 = 14 | goals12 = 0 | clubs12 = [[U.S. Vibonese Calcio|Vibonese]] |years13 = 2023 | caps13 = 15 | goals13 = 0 | clubs13 = [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] |years14 = 2023–2025 | caps14 = | goals14 = | clubs14 = [[SC Caronnese SSD|SC Caronnese]] |years15 = 2025– | caps15 = | goals15 = | clubs15 = [[ASK Riedlingsdorf|Riedlingsdorf]] |nationalyears1 = 2007 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2008 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2008–2009 |nationalteam3 = Slovenija do 17 let |nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2010 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2011–2013 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 7 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2011–2014 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 9 |nationalgoals6 = 0 }} '''Urban Žibert''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. maj]] [[1992]], [[Ljubljana]]. Žibert je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[ASK Riedlingsdorf|Riedlingsdorf]]. Pred tem je igral za slovenski [[FC Koper|Koper]], italijanske [[Reggina 1914|Reggino]], [[S.S. Akragas Città dei Templi|Akragas]], [[S.S. Juve Stabia|Juve Stabio]], [[Bassano Virtus 55 S.T.|Bassano Virtus]], [[S.S. Monopoli 1966|Monopoli]], [[A.S. Bisceglie Calcio 1913|Bisceglie]], [[Mantova 1911 S.S.D.|Mantovo]], [[U.S. Vibonese Calcio|Vibonese]] in [[SC Caronnese SSD|SC Caronnese]] ter avstrijski [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 77 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žibert, Urban}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Reggine]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Akragas Città dei Templi]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Juve Stabie]] [[Kategorija:Nogometaši Bassano Virtusa 55 S.T.]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Monopolija 1966]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Bisceglie Calcia 1913]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Mantove]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Vibonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši SC Caronneseja]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Riedlingsdorfa]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] gfk6swin6cpvcjwln9a92a4j81bbqqu 0 530668 6709775 6631249 2026-07-11T15:48:45Z Sporti 5955 pos. 6709775 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Leo Štulac | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name = "soccerway"/> | currentclub = | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[FC Koper|Koper]] | youthyears2 = 2013 | youthclubs2 = LIAC New York | years1 = 2011–2016 |clubs1 = [[FC Koper|Koper]] |caps1 = 94 | goals1 = 8 | years2 = 2013 |clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) |caps2 = 13 | goals2 = 4 | years3 = 2016–2018 |clubs3 = [[Venezia F.C.|Venezia]] |caps3 = 34 | goals3 = 6 | years4 = 2018–2019 |clubs4 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] |caps4 = 26 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2023 |clubs5 = [[Empoli F.C.|Empoli]] |caps5 = 83 | goals5 = 7 | years6 = 2022–2023 |clubs6 = → [[Palermo FC|Palermo]] (pos.) |caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2023–2026 |clubs7 = [[Palermo FC|Palermo]] |caps7 = 21 | goals7 = 4 | years8 = 2024–2026 |clubs8 = → [[AC Reggiana 1919|Reggiana]] (pos.) |caps8 = 14 | goals8 = 0 | years9 = 2026 |clubs9 = [[NK Istra 1961|Istra 1961]] |caps9 = 10 | goals9 = 0 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 21 let | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 5 | nationalyears5 = 2018– | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 8 | nationalgoals5 = 0 }} '''Leo Štulac''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. september]] [[1994]], [[Koper]].<ref name = "soccerway">{{navedi splet | url = https://int.soccerway.com/players/leo-tulac/166678/ | title = Slovenia – L. Štulac| publisher = Soccerway | access-date = 8 May 2014 | language=en }}</ref> Štulac je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član hrvaškega kluba [[NK Istra 1961|Istra 1961]] in od leta 2018 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[FC Koper|Koper]] in [[NK Dekani|Jadran Dekani]] ter italijanske [[Venezia F.C.|Venezio]], [[Parma Calcio 1913|Parmo]], [[Empoli F.C.|Empoli]], [[Palermo F.C.|Palermo]] in [[AC Reggiana 1919|Reggiano]]. S Koprom je leta 2015 osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]], z Empolijem pa naslov prvaka v [[Serie B]] v sezoni 2020/21. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 94 tekem in dosegel osem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štulac, Leo}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši Venezie]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Empolija]] [[Kategorija:Nogometaši Palerma]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Reggiane 1919]] [[Kategorija:Nogometaši NK Istre 1961]] [[Kategorija:Koprski športniki]] e144ht6h3ztz818gr8yl9ai6bx91nsc 0 530757 6709889 6396196 2026-07-11T19:46:52Z Sporti 5955 pos. 6709889 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Filip Valenčič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthyears2 = {{0|0000}}–2010 | youthclubs1 = [[NK Jezero Medvode|Jezero Medvode]]<ref>{{navedi splet |last1=Bertoncelj |first1=Maja |title=Nogometaš leta na Finskem |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20171206/C/171209874/1037/nogometas-leta-na-finskem |website=gorenjskiglas.si |access-date=9 December 2019 |date=6 December 2017}}</ref> | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2010–2011 | years2 = 2011–2015 | years3 = 2015 | years4 = 2015–2016 | years5 = 2016–2017 | years6 = 2017–2018 | years7 = 2018–2020 | years8 = 2018 | years9 = 2019 | years10 = 2020 | years11 = 2021 | years12 = 2022 | years13 = 2022 | years14 = 2022 | years15 = 2023 | years16 = 2024 | years17 = 2024 | years18 = 2024 | years19 = 2025 | clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs3 = [[A.C. Monza Brianza 1912|Monza]] | clubs4 = [[Notts County F.C.|Notts County]] | clubs5 = [[Palloseura Kemi Kings|PS Kemi]] | clubs6 = [[Helsingin Jalkapalloklubi|HJK]] | clubs7 = [[Stabæk Fotball|Stabæk]] | clubs8 = → Stabæk II | clubs9 = → [[FC Inter Turku|Inter Turku]] (pos.) | clubs10 = [[FC Inter Turku|Inter Turku]] | clubs11 = [[Helsingin Jalkapalloklubi|HJK]] | clubs12 = [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]] | clubs13 = [[KuPS Kuopio|KuPS]] | clubs14 = → KuPS Akatemia | clubs15 = [[Íþróttabandalag Vestmannaeyja|ÍBV]] | clubs16 = [[PK-35]] | clubs17 = [[Olimpia Grudziądz]] | clubs18 = [[FC Honka|Honka]] | clubs19 = [[FF Jaro|Jaro]] | caps1 = 31 | goals1 = 4 | caps2 = 88 | goals2 = 13 | caps3 = 6 | goals3 = 1 | caps4 = 9 | goals4 = 1 | caps5 = 29 | goals5 = 9 | caps6 = 34 | goals6 = 12 | caps7 = 12 | goals7 = 0 | caps8 = 8 | goals8 = 4 | caps9 = 27 | goals9 = 16 | caps10 = 7 | goals10 = 2 | caps11 = 27 | goals11 = 6 | caps12 = 7 | goals12 = 0 | caps13 = 9 | goals13 = 0 | caps14 = 1 | goals14 = 0 | caps15 = 9 | goals15 = 0 | caps16 = 0 | goals16 = 0 | caps17 = 0 | goals17 = 0 | caps18 = 5 | goals18 = 3 | caps19 = 24 | goals19 = 2 | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2010 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012–2013 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 4| nationalgoals4 =1 | nationalyears5 = 2011–2013 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 2 |nationalgoals5 = 1 }} '''Filip Valenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. januar]] [[1992]], [[Ljubljana]]. Valenčič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član finskega kluba [[FF Jaro|Jaro]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Interblock|Interblock]] in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], italijansko [[A.C. Monza Brianza 1912|Monzo]], angleški [[Notts County F.C.|Notts County]], finske [[Palloseura Kemi Kings|PS Kemi]], [[Helsingin Jalkapalloklubi|HJK]], [[FC Inter Turku|Inter Turku]], [[KuPS Kuopio|KuPS]], [[PK-35]] in [[FC Honka|Honko]], norveški [[Stabæk Fotball|Stabæk]], beloruski [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]], islandski [[Íþróttabandalag Vestmannaeyja|ÍBV]] in poljsko [[Olimpia Grudziądz|Olimpio Grudziądz]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 94 tekem in dosegel 13 golov. S HJK je osvojil naslov finskega državnega prvaka v sezonah 2017, 2018 in 2021 ter finski pokal leta 2017. V sezoni 2019 je bil prvi strelec finske lige, v sezonah 2017 in 2019 pa izbran za najboljšega nogometaša finske lige.<ref name="ekipa">{{navedi splet |title=NORO! Bivši član Olimpije pobral VSE NAGRADE! Bil je NAJBOLJŠI STRELEC in celo IGRALEC SEZONE! (foto) |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/slovenci-v-tujini/5dda9da248f53/noro-bivsi-clan-olimpije-pobral-vse-nagrade-bil-je-najboljsi-strelec-in-celo-igralec-sezone-foto |website=Ekipa24 |access-date=31 October 2021 |date=24 November 2019}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Valenčič, Filip}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Monze]] [[Kategorija:Nogometaši Notts Countyja]] [[Kategorija:Nogometaši Kemi Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši HJK]] [[Kategorija:Nogometaši Stabæk Fotballa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Interja Turku]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Minsk]] [[Kategorija:Nogometaši Kuopiona Palloseura]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši ÍBV]] [[Kategorija:Nogometaši PK-35]] [[Kategorija:Nogometaši Olimpie Grudziądz]] [[Kategorija:Nogometaši FC Honke]] [[Kategorija:Nogometaši FF Jara]] 4bp8aba6drmpvgq7dfxke9w14jy8gkn 0 530845 6709996 6363597 2026-07-12T07:52:24Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SU Stradena]]; +[[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709996 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gregor Želko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]], [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | clubnumber = | youthyears1 = –2013 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2013 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 3 | goals1 = 0 | years2 = 2013–2015 | clubs2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps2 = 15 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = [[ASV St. Martin an der Raab|St. Martin an der Raab]] | caps3 = 61 | goals3 = 10 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[UFC Jennersdorf|Jennersdorf]] | caps4 = 30 | goals4 = 8 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | caps5 = 28 | goals5 = 0 | years6 = 2019 | clubs6 = [[Ilzer SV|Ilzer]] | caps6 = 15 | goals6 = 2 | years7 = 2020–2022 | clubs7 = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | caps7 = 41 | goals7 = 3 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[USV Mettersdorf|Mettersdorf]] | caps8 = 3 | goals8 = 0 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[SK Fürstenfeld|Fürstenfeld]] | caps10 = | goals10 = | years12 = 2025–2026 | clubs12 = [[SU Straden|Straden]] | caps12 = | goals12 = | years12 = 2026– | clubs12 = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2011–2012 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 }} '''Gregor Želko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. januar]] [[1994]]. Želko je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]]. Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Radomlje|Radomlje]] ter avstrijske [[ASV St. Martin an der Raab|St. Martin an der Raab]], [[UFC Jennersdorf|Jennersdorf]], [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]], [[Ilzer SV|Ilzer]], [[USV Mettersdorf|Mettersdorf]], [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]], [[SK Fürstenfeld|Fürstenfeld]] in [[SU Straden|Straden]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa dvanajst tekem. V letih 2011 in 2012 je odigral osem tekem za slovensko reprezentanco do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Želko, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši ASV St. Martin an der Raab]] [[Kategorija:Nogometaši UFC Jennersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši Ilzerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Bad Gleichenberga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Mettersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SK Fürstenfelda]] [[Kategorija:Nogometaši SU Stradena]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] trjkcxswryxq9erm5rrlqvl501tbyy7 0 530885 6709806 6613093 2026-07-11T16:32:23Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709806 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rok Vodišek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name=Soccerway>{{Soccerway|374725|accessdate=29 December 2016}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2017 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears2 = 2018–2019 | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C. Youth Sector|Genoa Primavera]] | years1 = 2016–2018 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 30 | goals1 = 0 | years2 = 2016 | clubs2 = → [[NK Šenčur|Šenčur]] (pos.) | caps2 = 9 | goals2 = 0 | years3 = 2018–2023 | clubs3 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (pos.) | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2023–2024 | clubs5 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | caps5 = 11 | goals5 = 0 | years6 = 2024–2025 | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps6 = 8 | goals6 = 0 | totalcaps = 69 | totalgoals = 0 | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2014–2015 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2015–2016 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 16 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 9 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017–2019 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 4 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2017 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Rok Vodišek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. december]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |title=Rok Vodišek |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/rok-vodisek/ |website=worldfootball.net |access-date=29 June 2022 |language=en}}</ref> Vodišek je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Rogaška|Rogaško]] in [[NK Domžale|Domžale]] ter italijansko [[Genoa C.F.C.|Genoo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 49 tekem. Z Olimpijo je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2017/18 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2018. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vodišek, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] chntm5ycb1xa2v12dsn4e35vj8yb0nn 0 530998 6709782 6618516 2026-07-11T16:01:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Ironi Modi'ina F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709782 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Štor | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Ironi Modi'ina F.C.|Ironi Modi'ina]] | clubnumber = | youthyears1 = 2003–2008 | youthclubs1 = [[NK Primorje|Primorje]]<ref>{{navedi splet |author1=Uredništvo |title=Mladi up NK Maribora k tekmecem |url=https://maribor24.si/sport/mladi-nk-maribora-k-tekmecem/ |website=maribor24.si |accessdate=9 December 2019 |date=30 January 2018 |archive-date=2023-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230119173251/https://maribor24.si/sport/mladi-nk-maribora-k-tekmecem/ |url-status=dead }}</ref> | youthyears2 = 2008–2013 | youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | youthyears3 = 2013–2017 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2017–2019 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2018 | clubs2 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2019 | clubs3 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps3 = 19 | goals3 = 9 | years4 = 2019–2022 | clubs4 = [[Dynamo Dresden]] | caps4 = 27 | goals4 = 1 | years5 = 2020 | clubs5 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | caps5 = 6 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = → [[Apollon Limassol]] (pos.) | caps6 = 7 | goals6 = 1 | years7 = 2022–2024 | clubs7 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps7 = 44 | goals7 = 9 | years8 = 2024–2025 | clubs8 = [[Maccabi Petah Tikva F.C.|Maccabi Petah Tikva]] | caps8 = 25 | goals8 = 3 | years9 = 2025 | clubs9 = [[CF Intercity|Intercity]] | caps9 = 7 | goals9 = 1 | years10 = 2025–2026 | clubs10 = [[FK Budućnost Podgorica|Budućnost Podgorica]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2026 | clubs11 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps11 = 9 | goals11 = 0 | years12 = 2026– | clubs12 = [[Ironi Modi'ina F.C.|Ironi Modi'ina]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2016 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2019–2020 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 }} '''Luka Štor''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. julij]] [[1998]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref name="dynamo">{{navedi novice |url=https://www.dynamo-dresden.de/saison/news/newsdetails/dynamo-verpflichtet-luka-stor.html |title=Dynamo verpflichtet Luka Štor |trans-title=Dynamo signs Luka Štor |website=[[Dynamo Dresden]] |date=14 August 2019 |access-date=30 October 2019 |language=de |archive-date=2021-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005235622/https://www.dynamo-dresden.de/saison/news/newsdetails/dynamo-verpflichtet-luka-stor.html |url-status=dead }}</ref> Štor je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član izraelskega kluba [[Ironi Modi'ina F.C.|Ironi Modi'ina]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-stor/ |title=Luka Štor |website=worldfootball.net |access-date=30 October 2019| language=en}}</ref> Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Bravo|Bravo]]<ref>{{navedi splet |title=Bravo okrepil nekdanji up Maribora |url=https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/bravo-okrepil-nekdanji-up-maribora/ |website=Slovenski nogometni portal |access-date=27 June 2022 |language=sl-SI |date=27 June 2022}}</ref> in [[ND Primorje|Primorje]], nemški [[Dynamo Dresden]], ciprski [[Apollon Limassol]], izraelski [[Maccabi Petah Tikva F.C.|Maccabi Petah Tikva]], španski [[CF Intercity|Intercity]] in črnogorsko [[FK Budućnost Podgorica|Budućnost Podgorico]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 89 tekem in dosegel 18 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štor, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši Dynama Dresden]] [[Kategorija:Nogometaši Apollon Limassola FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši Maccabi Petah Tikve F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši CF Intercityja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Budućnosti Podgorica]] [[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši Ironi Modi'ina F.C.]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] t4vhyqp4k1mlev1zjcrl3meob1iyaus 0 530999 6709817 6077950 2026-07-11T16:50:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Sheriffa Tiraspol]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709817 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Emil Velić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2017–2020 | clubs2 = [[FK Mladost Doboj Kakanj|Mladost Doboj Kakanj]] | caps2 = 71 | goals2 = 0 | years3 = 2020–2021 | clubs3 = [[Xanthi F.C.|Xanthi]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[FK Mladost Doboj Kakanj|Mladost Doboj Kakanj]] (pos.) | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2021–2025 | clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps5 = 86 | goals5 = 0 | years6 = 2025–2026 | clubs6 = [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]] | caps6 = 5 | goals6 = 0 |nationalyears1 = 2016 |nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 }} '''Emil Velić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. februar]] [[1995]], [[Ljubljana]]. Velić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Nazadnje je bil član moldavskega kluba [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]]. Ped tem je branil za belgijski [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]], bosansko-hercegovski [[FK Mladost Doboj Kakanj|Mladost Doboj Kakanj]], grški [[Xanthi F.C.|Xanthi]] in slovenske [[NK Radomlje|Radomlje]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 86 tekem. Leta 2016 je odigral eno tekmo za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Velić, Emil}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Mladosti Doboj Kakanj]] [[Kategorija:Nogometaši Xanthija F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši FC Sheriffa Tiraspol]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] e2s3116sui6ooa0e9hyypftvg9wd4ln 0 531014 6709808 6640312 2026-07-11T16:37:20Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709808 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matevž Vidovšek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 199 cm<ref name="wf"/> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubnumber = Staneta Kregarja | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2015–2016 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2016–2018 | youthclubs3 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | youthyears4 = 2018 | youthclubs4 = → [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] (pos.) | years1 = 2018–2020 | clubs1 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = → [[Reggina 1914|Reggina]] (pos.) | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2019–2020 | clubs3 = → [[Ayia Napa FC|Ayia Napa]] (pos.)<ref>{{navedi splet |title=AOAN AGIAS NAPAS – Παγκύπριο Πρωτάθλημα Β΄ Κατηγορίας 2019/20 |url=https://www.cfa.com.cy/En/clubprofile/12597597/41066 |website=cfa.com.cy |publisher=[[Cyprus Football Association]] |access-date=19 August 2022 |archive-url=https://archive.today/20220819181534/https://www.cfa.com.cy/En/clubprofile/12597597/41066 |archive-date=19 August 2022}}</ref> | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 2020– | clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps4 = 89 | goals4 = 0 | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2017 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2023– | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 }} '''Matevž Vidovšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. oktober]] [[1999]], [[Slovenj Gradec]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Matevž Vidovšek |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matevz-vidovsek/ |website=worldfootball.net |access-date=19 August 2022 |language=en}}</ref> Vidovšek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2020 je član slovenskega kluba [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]], od leta 2023 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Ped tem je branil za italijanski [[Atalanta B.C.|Atalanto]] in [[Reggina 1914|Reggino]] ter ciprsko [[Ayia Napa FC|Ayio Napo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 90 tekem. Z Olimpijo je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2022/23 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2023. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17 in 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidovšek, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] [[Kategorija:Nogometaši Reggine]] [[Kategorija:Nogometaši Ayia Nape]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] t17wlpsi8i7uvjtcj57xhcaq2qdig83 0 531036 6709770 6264478 2026-07-11T15:43:01Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši ATUS Ferlacha]]; +[[Kategorija:Nogometaši SV Union Linda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709770 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Šušnjara | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref name="wf"/> | currentclub = [[SV Union Lind|Union Lind]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = 2010–2014 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears2 = 2014–2016 | youthclubs2 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | years1 = 2016 | clubs1 = [[NK Dob|Dob]] | caps1 = 6 | goals1 = 0 | years2 = 2017 | clubs2 = [[NK Kranj|Kranj]] | caps2 = 9 | goals2 = 2 | years3 = 2017–2018 | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 12 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2020 | clubs4 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps4 = 77 | goals4 = 14 | years5 = 2020–2021 | clubs5 = [[FC Chambly|Chambly]] | caps5 = 11 | goals5 = 0 | years6 = 2021 | clubs6 = [[Wisła Płock]] | caps6 = 8 | goals6 = 1 | years7 = 2022 | clubs7 = [[FC Koper|Koper]] | caps7 = 21 | goals7 = 0 | years8 = 2023 | clubs8 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps8 = 15 | goals8 = 2 | years9 = 2023 | clubs9 = [[HNK Šibenik|Šibenik]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10= 2023 | clubs10= [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]| caps10= 7 | goals10= 0 | years11= 2024 | clubs11= [[FK Vardar|Vardar]] | caps11= 13 | goals11= 2 | years12= 2024–2026 | clubs12= [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]| caps12 = | goals12 = | years13= 2026 | clubs13= [[ATUS Ferlach]] | caps13 = | goals13 = | years14= 2026– | clubs14= [[SV Union Lind|Union Lind]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 9 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2017–2018 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 3 | nationalgoals5 = 1 }} '''Luka Šušnjara''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. april]] [[1997]], [[Domžale]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Luka Šušnjara |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-susnjara/ |website=worldfootball.net |access-date=27 December 2021 |language=en}}</ref> Šušnjara je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Union Lind|Union Lind]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Dob|Dob]], [[NK Kranj|Kranj]], [[NK Celje|Celje]], [[NŠ Mura|Muro]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], francoski [[FC Chambly|Chambly]], poljsko [[Wisła Płock|Wisło Płock]], hrvaški [[HNK Šibenik|Šibenik]], malteško [[Valletta F.C.|Valletto]], makedonski [[FK Vardar|Vardar]] in avstrijski [[ATUS Ferlach]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 115 tekem in dosegel 16 golov. Z Muro je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šušnjara, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FC Chambly Oiseja]] [[Kategorija:Nogometaši Wisłe Płock]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Šibenika]] [[Kategorija:Nogometaši Vallette F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vardarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši ATUS Ferlacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Union Linda]] [[Kategorija:Domžalski športniki]] rm4t8v9wn013cf6v6x65sqaqlne1aco 0 531037 6709990 6264479 2026-07-12T07:34:42Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709990 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Kevin Žižek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[NK Pobrežje|Pobrežje]] | youthyears2 = 2012–2014 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2014–2016 | youthclubs3 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears4 = 2017 | youthclubs4 = [[1. FC Nürnberg]] | years1 = 2017–2019 | clubs1 = [[1. FC Nürnberg II]] | caps1 = 5 | goals1 = 0 | years2 = 2019–2021 | clubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps2 = 46 | goals2 = 4 | years3 = 2021–2022 | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 7 | goals3 = 0 | years4 = 2022 | clubs4 = [[FC Silon Táborsko|Silon Táborsko]] | caps4 = 3 | goals4 = 0 | nationalyears1= 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1= 3 | nationalyears2= 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2= 3 | nationalyears3= 2016 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 6 | nationalgoals3= 4 }} '''Kevin Žižek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. junij]] [[1998]], [[Maribor]]. Žižek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]].<ref>{{navedi splet |title=Slovenia – K. Žižek – Profile with news, career statistics and history |url=https://int.soccerway.com/players/kevin-iek/374771/ |publisher=Soccerway |access-date=18 July 2021| language=en}}</ref> Igral je za nemški [[1. FC Nürnberg II]], slovenska [[NŠ Mura|Muro]] in [[NK Celje|Celje]] ter češki [[FC Silon Táborsko|Silon Táborsko]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 52 tekem in dosegel štiri gole. Z Muro je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2020/21 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žižek, Kevin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga II]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Silona Táborsko]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] lrmyowzhxli3pz2woez63yrvbivau3x 0 531046 6709655 6412702 2026-07-11T12:01:49Z Sporti 5955 pos. 6709655 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Leon Sever |image = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |height = 175 cm<ref>{{navedi splet |title=Leon Sever |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/leon-sever/ |website=worldfootball.net |access-date=3 August 2021 |language=en}}</ref> |currentclub = |clubnumber = |youthyears1 = {{0|0000}}–2014 |youthclubs1 = [[MNK Izola|Izola]] |youthyears2 = 2015–2017 |youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] |years1 = 2016–2017 |clubs1 = [[FC Koper|Koper]] |caps1 = 2 |goals1 = 0 |years2 = 2017–2021 |clubs2 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |caps2 = 125 |goals2 = 21 |years3 = 2021 |clubs3 = [[Manisa FK|Manisa]] |caps3 = 0 |goals3 = 0 |years4 = 2021–2022 |clubs4 = [[NK Bravo|Bravo]] |caps4 = 16 |goals4 = 0 |years5 = 2022–2023 |clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] |caps5 = 24 |goals5 = 0 |years6 = 2023–2024 |clubs6 = [[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]] |caps6 = 14 |goals6 = 4 |years7 = 2024–2025 |clubs7 = [[Hapoel Nof HaGalil F.C.|Hapoel Nof HaGalil]] |caps7 = 33 |goals7 = 3 |years8 = 2025–2026 |clubs8 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |caps8 = 29 |goals8 = 3 |nationalyears1 = 2016 |nationalteam1 = Slovenija do 18 let |nationalcaps1 = 2 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2019 |nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 }} '''Leon Sever''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. april]] [[1998]], [[Bruselj]], [[Belgija]].<ref name="nzs">{{navedi splet |title=Enajstmetrovka: Leon Sever |url=https://www.nzs.si/novica/Enajstmetrovka:_Leon_Sever?id=50597&id_objekta=1 |publisher=[[Nogometna zveza Slovenije]] |access-date=3 August 2021 |date=8 May 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sever je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]], turško [[Manisa FK|Maniso]] in izraelski [[Hapoel Nof HaGalil F.C.|Hapoel Nof HaGalil]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 109 tekem in dosegel osem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sever, Leon}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši Manise FK]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Nazareth Illit F.C.]] t1lav84zthpz9mrho4rie4gmwjw5ttq 0 531079 6709992 6296361 2026-07-12T07:45:27Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709992 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Andraž Žinič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm<ref name="domzale">{{navedi splet |title=2 Andraž ŽINIČ |url=https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4712-2-andraz-zinic |publisher=[[NK Domžale]] |access-date=16 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210316174621/https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4712-2-andraz-zinic |archive-date=16 March 2021 }}</ref> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SAK Celovec]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Komenda<ref name="domzale"/> | youthyears2 = 2010–2018 | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2018–2022 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 70| goals1 = 1 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 30 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2024| clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps3 = 33 | goals3 = 0 | years4 = 2024–2025 | clubs4 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2026– | clubs5 = [[SAK Celovec]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2021 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 }} '''Andraž Žinič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. februar]] [[1999]], [[Ljubljana]]. Andraž se je rodil v Ljubljani, živi pa v [[Žeje pri Komendi|Žejah pri Komendi]]. Žinič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SAK Celovec]]. Pred tem je igral za slovenske klube Komenda, [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Dob|Dob]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 103 tekme in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žinič, Andraž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] agrdt5rp19i8zdusm6s35nokhr4m3rk 0 531090 6709875 6703973 2026-07-11T19:28:43Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709875 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žiga Frelih | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 197 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[NK Celje|Celje]] | clubnumber = 23 | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears2 = 2016–2017 | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2015–2016 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 19 | goals1 = 0 | years2 = 2015–2016 | clubs2 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2016–2017 | clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2019 | clubs4 = [[NK Krško|Krško]] | caps4 = 17 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] | caps5 = 22 | goals5 = 1 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 36 | goals6 = 0 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Gil Vicente F.C.|Gil Vicente]] | caps7 = 19 | goals7 = 0 | years8 = 2022 | clubs8 = → [[G.D. Chaves|Chaves]] (pos.) | caps8 = 0 | goals8 = 0 | years9 = 2023 | clubs9 = [[CD Mirandés|Mirandés]] | caps9 = 1 | goals9 = 0 | years10 = 2023–2024 | clubs10= [[MFK Zemplín Michalovce|Zemplín Michalovce]] | caps10= 18 | goals10= 0 | years11 = 2024–20 | clubs11= [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]] | caps11= 53 | goals11= 0 | years12 = 2026– | clubs12= [[NK Celje|Celje]] | caps12= | goals12= | nationalyears1 = 2019 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 }} '''Žiga Frelih''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. februar]] [[1998]], [[Idrija]]. Frelih je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Celje|Celja]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Krško|Krško]] in [[NK Olimpija (2005)|Olimpijo]], hrvaški [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]], portugalska [[Gil Vicente F.C.|Gil Vicente]] in [[G.D. Chaves|Chaves]], španski [[CD Mirandés|Mirandés]] ter slovaška [[MFK Zemplín Michalovce|Zemplín Michalovce]] in [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 53 tekem. Z Domžalami je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2017, z Olimpijo pa leta 2021. Leta 2019 je odigral pet tekem za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{NK Celje squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Frelih, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Gil Vicenteja F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši G.D. Chavesa]] [[Kategorija:Nogometaši CD Mirandésa]] [[Kategorija:Nogometaši MFK Zemplína Michalovce]] [[Kategorija:Nogometaši Spartaka Trnave]] [[Kategorija:Idrijski športniki]] aevapi719rczp6i6mkbx7fh9fu4mjbq 0 531153 6709885 6363458 2026-07-11T19:43:46Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]]; +[[Kategorija:Nogometaši ASD Giorgioneja 1911]]; +[[Kategorija:Nogometaši US Masseseja 1919]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709885 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Vekić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[US Massese 1919|Massese 1919]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[MNK Izola|Izola]] | youthyears2 = 2009–2012 | youthclubs2 = [[NK Dekani|Dekani]] | youthyears3 = 2012–2014 | youthclubs3 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2014–2017 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 15 | goals1 = 5 | years2 = 2014–2015 | clubs2 = → [[NK Ankaran|Ankaran]] (pos.) | caps2 = 27 | goals2 = 11 | years3 = 2016 | clubs3 = → [[NK Ankaran|Ankaran]] (pos.) | caps3 = 11 | goals3 = 2 | years4 = 2017 | clubs4 = [[NK Dekani|Dekani]] | caps4 = 13 | goals4 = 5 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = [[NK Krško|Krško]] | caps5 = 39 | goals5 = 5 | years6 = 2019 | clubs6 = [[U.S. Agropoli 1921|Agropoli]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2019–2021 | clubs7 = [[FC Koper|Koper]] | caps7 = 28 | goals7 = 1 | years8 = 2021–2023 | clubs8 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps8 = 52 | goals8 = 11 | years9 = 2024 | clubs9 = [[ASD Sistiana Sesljan|Sistiana]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[Union Gurten]] | caps10 = 12 | goals10 = 2 | years11 = 2025 | clubs11 = [[DSV Leoben]] | caps11 = 6 | goals11 = 1 | years12 = 2025 | clubs12 = [[NK Dekani|Dekani]] | caps12 = 7 | goals12 = 2 | years13 = 2025–2026 | clubs13 = [[ASD Giorgione 1911|Giorgione 1911]] | caps13 = | goals13 = | years14 = 2026– | clubs14 = [[US Massese 1919|Massese 1919]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 }} '''Luka Vekić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. april]] [[1995]], [[Postojna]]. Vekić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[US Massese 1919|Massese 1919]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Ankaran|Ankaran]], [[NK Dekani|Dekane]], [[NK Krško|Krško]] in [[ND Gorica|Gorico]], italijanske [[U.S. Agropoli 1921|Agropoli]], [[ASD Sistiana Sesljan|Sistiano]] in [[ASD Giorgione 1911|Giorgione 1911]] ter avstrijska [[Union Gurten]] in [[DSV Leoben]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 85 tekem in dosegel več kot deset golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 90 tekem in dosegel 27 golov. Leta 2015 je odigral tri tekme za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vekić, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Agropolija 1921]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Sistiana Sesljana]] [[Kategorija:Nogometaši Union Gurtena]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Giorgioneja 1911]] [[Kategorija:Nogometaši US Masseseja 1919]] 2woddppeqtk4becg7r40qc6lqrke63c 0 531155 6709663 6363341 2026-07-11T12:17:16Z Sporti 5955 pos. 6709663 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Leon Sreš | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 173 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 38 | goals1 = 1 | years2 = 2012 | clubs2 = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.) | caps2 = 10 | goals2 = 2 | years3 = 2013 | clubs3 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps3 = 12 | goals3 = 1 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[ND Beltinci|Beltinci]] | caps4 = 13 | goals4 = 2 | years5 = 2015–2018 | clubs5 = [[SU Straden|Straden]] | caps5 = 74 | goals5 = 15 | years6 = 2018–2024 | clubs6 = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2024–2026 | clubs7 = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2026– | clubs8 = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Leon Sreš''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. april]] [[1992]]. Sreš je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Muro 05]], [[ND Beltinci|Beltince]] in [[NK Zavrč|Zavrč]] ter avstrijska [[SU Straden|Straden]] in [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 40 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sreš, Leon}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši ND Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši SU Stradena]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Bad Gleichenberga]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] 6rnvas1tji9i4fqcojiu292e4cy962x 0 531274 6709659 6363387 2026-07-11T12:06:23Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709659 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Šalamun | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[USV Grafendorf|Grafendorf]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | youthyears2 = 2011–2012 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2012–2013 | youthclubs3 = [[NK Malečnik|Malečnik]] | youthyears4 = 2013–2015 | youthclubs4 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | years1 = 2015 | clubs1 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | caps1 = 23 | goals1 = 8 | years2 = 2016 | clubs2 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2016 | clubs3 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps3 = 11 | goals3 = 1 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | caps4 = 39 | goals4 = 10 | years5 = 2018–2022 | clubs5 = [[USV St. Anna|St. Anna]] | caps5 = 82 | goals5 = 12 | years6 = 2022–2023 | clubs6 = [[TUS St. Veit am Vogau|St. Veit am Vogau]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2023–2024 | clubs7 = [[ŠD Rogoza]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2024 | clubs8 = [[SV Straß]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2024 | clubs9 = [[DNŠ Zavrč]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[NK Spartak Mala Subotica|Spartak Mala Subotica]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2025– | clubs11 = [[USV Grafendorf|Grafendorf]] | caps11 = | goals11 = }} '''Luka Šalamun''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[18. januar]] [[1997]], [[Ptuj]]. Šalamun je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[USV Grafendorf|Grafendorf]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Drava Ptuj (2004)|Dravo Ptuj]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[NŠ Mura|Muro]], [[ŠD Rogoza]] in [[DNŠ Zavrč]], avstrijske [[USV St. Anna|St. Anno]], [[TUS St. Veit am Vogau|St. Veit am Vogau]] in [[SV Straß]] ter hrvaško [[NK Spartak Mala Subotica|Spartak Malo Subotico]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral štiri tekme in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 51 tekem in 13 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šalamun, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anne]] [[Kategorija:Nogometaši TUS St. Veit am Vogau]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Rogoze]] [[Kategorija:Nogometaši SV Straßa]] [[Kategorija:Nogometaši DNŠ Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Spartaka Mala Subotica]] [[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] j8b3yzjqzpk64aio9c0sx73bdhkrgkf 0 531279 6709779 6363430 2026-07-11T15:56:38Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Feldbacha]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Rač]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709779 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Deni Štraus | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 167 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Rače|Rače]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2010 | youthclubs1 = [[NK Pobrežje|Pobrežje]] | youthyears2 = 2010–2015 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[NK Maribor B|Maribor B]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2017 | clubs2 = [[SV Lebring]] | caps2 = 10 | goals2 = 1 | years3 = 2017–2020 | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 36 | goals3 = 0 | years4 = 2021 | clubs4 = [[SC Kalsdorf]] | caps4 = | goals4 = | years5 = 2021 | clubs5 = [[FC Trofaiach]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2022 | clubs6 = [[SV Gralla]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[TuS Rein]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023–2024 | clubs8 = [[USC Bad Blumau|Bad Blumau]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2024–2025 | clubs9 = [[TuS Rein]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2025–2026 | clubs10 = [[SV Feldbach]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2026– | clubs11 = [[NK Rače|Rače]] | caps11 = | goals11 = }} '''Deni Štraus''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. april]] [[1996]]. Štraus je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Rače|Rače]]. Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Maribor B|Maribor B]] in [[NK Celje|Celje]] ter avstrijske [[SV Lebring]], [[SC Kalsdorf]], [[FC Trofaiach]], [[SV Gralla]], [[USC Bad Blumau|Bad Blumau]], [[TuS Rein]] in [[SV Feldbach]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 36 tekem za Celje, s katerim je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2019/20. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Štraus, Deni}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši SV Lebringa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kalsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Trofaiacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gralle]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Reina]] [[Kategorija:Nogometaši USC Bad Blumauja]] [[Kategorija:Nogometaši SV Feldbacha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rač]] m2mhzpxq6b4ykwamjivioiqos0ne5k0 0 531286 6709988 6510039 2026-07-12T07:31:03Z Sporti 5955 tn 6709988 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tom Žurga | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[ATUS Velden]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2017 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2015–2020 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 66 | goals1 = 6 | years2 = 2017 | clubs2 = → [[NK Kranj|Kranj]] (pos.) | caps2 = 4 | goals2 = 2 | years3 = 2020 | clubs3 = → [[Ungmennafélagið Leiknir]] (pos.) | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 20 | goals4 = 2 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[SV Spittal/Drau|Spittal/Drau]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2024– | clubs6 = [[ATUS Velden]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2016 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 2 }} '''Tom Žurga''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. januar]] [[1998]]. Žurga je profesionalni nogometaš iz Žirovnice, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2024 je član avstrijskega kluba [[ATUS Velden]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Kranj|Kranj]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], islandski [[Ungmennafélagið Leiknir]] in avstrijski [[SV Spittal/Drau|Spittal/Drau]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 55 tekem in dosegel pet golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 35 tekem in pet golov. Leta 2016 je odigral pet tekem in dosegel dva gola za slovensko reprezentanco do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žurga, Tom}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši Ungmennafélagið Leiknirja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Spittala]] [[Kategorija:Nogometaši ATUS Veldena]] geu94vd9ulseicu0ds0o6hph5v6n6bn 0 531316 6709811 6363486 2026-07-11T16:41:32Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SC Globasnitza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709811 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Vidmar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SC Globasnitz|Globasnitz]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears2 = 2014–2016 | youthclubs2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | years1 = 2016–2018|clubs1=[[NK Radomlje|Radomlje]]|caps1=5|goals1=0 | years2 = 2017 |clubs2=→ [[NK Veržej|Veržej]] (pos.) |caps2=10|goals2=1 | years3 = 2018 |clubs3=→ [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] (pos.)|caps3=7|goals3=1 | years4 = 2018 |clubs4=[[NK GOŠK Gabela|GOŠK Gabela]]|caps4=4|goals4=1 | years5 = 2019 |clubs5=[[NK Krka|Krka]]|caps5=12|goals5=0 | years6 = 2019 |clubs6=[[Ungmennafélagið Víkingur]]|caps6=11|goals6=1 | years7 = 2020–2021 |clubs7=[[NK Krka|Krka]]|caps7=13|goals7=0 | years8 = 2021 |clubs8= [[NK Fužinar|Fužinar]]|caps8=11|goals8=3 | years9 = 2022–2023 |clubs9= [[SAK Celovec]]|caps9=29|goals9=2 | years10= 2023–2024 |clubs10= [[SVG Bleiburg]]|caps10=12|goals10=4 | years11= 2024–2025 |clubs11= [[USV Wies]]|caps11=3|goals11=1 | years12= 2025– |clubs12= [[SC Globasnitz|Globasnitz]]|caps12=|goals12= }} '''Miha Vidmar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. julij]] [[1997]], [[Ljubljana]]. Vidmar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SC Globasnitz|Globasnitz]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Veržej|Veržej]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo]], [[NK Krka|Krko]] in [[NK Fužinar|Fužinar]], bosansko-hercegovsko [[NK GOŠK Gabela|GOŠK Gabelo]], islandski [[Ungmennafélagið Víkingur]] ter avstrijske [[SAK Celovec]], [[SVG Bleiburg]] in [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral pet tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 53 tekem in dosegel pet golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Veržeja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK GOŠK Gabele]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši Ungmennafélagið Víkingurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SVG Bleiburga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SC Globasnitza]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] jeu0vf49zrhhudmvtfy7v1bwxq1nfxc 0 531359 6709984 6363497 2026-07-12T07:15:10Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Iberie 1999]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709984 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Vrbanec | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NŠ Aluminij|Aluminij]] | clubnumber = | youthyears1 = 2009–2011 | youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2013–2020|clubs1=[[NK Aluminij|Aluminij]]|caps1=156|goals1=18 | years2 = 2020–2024 |clubs2=[[NK Celje|Celje]] |caps2=106|goals2=2 | years3 = 2024–2025 |clubs3=[[NŠ Mura|Mura]] |caps3=9 |goals3=0 | years4 = 2025–2026 |clubs4=[[FC Iberia 1999|Iberia 1999]] |caps4= |goals4= | years5 = 2026– |clubs5=[[NK Aluminij|Aluminij]] |caps5= |goals5= | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2017-2018 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 2 }} '''Matic Vrbanec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. oktober]] [[1996]], [[Ptuj]]. Vrbanec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Aluminij|Aluminija]]. Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Celje|Celje]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter gruzijsko [[FC Iberia 1999|Iberio 1999]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 250 tekem tekem in dosegel več kot 15 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 57 tekem in sedem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vrbanec, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FC Iberie 1999]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] ca2w52wr0rmgrkj9a1yigh3mzte4l74 6709985 6709984 2026-07-12T07:15:31Z Sporti 5955 /* vrh */ pnp 6709985 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Vrbanec | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubnumber = | youthyears1 = 2009–2011 | youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2013–2020|clubs1=[[NK Aluminij|Aluminij]]|caps1=156|goals1=18 | years2 = 2020–2024 |clubs2=[[NK Celje|Celje]] |caps2=106|goals2=2 | years3 = 2024–2025 |clubs3=[[NŠ Mura|Mura]] |caps3=9 |goals3=0 | years4 = 2025–2026 |clubs4=[[FC Iberia 1999|Iberia 1999]] |caps4= |goals4= | years5 = 2026– |clubs5=[[NK Aluminij|Aluminij]] |caps5= |goals5= | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2017-2018 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 2 }} '''Matic Vrbanec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. oktober]] [[1996]], [[Ptuj]]. Vrbanec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Aluminij|Aluminija]]. Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Celje|Celje]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter gruzijsko [[FC Iberia 1999|Iberio 1999]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 250 tekem tekem in dosegel več kot 15 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 57 tekem in sedem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vrbanec, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FC Iberie 1999]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] kscoak8t3bri5t4rkchysh1xkxqqxju 12 539410 6710081 5997666 2026-07-12T11:23:57Z Pinky sl 2932 /* Izpisovanje pokončnice */ slog 6710081 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija kako|H:TABELA}} {{beginner version|Pomoč:Wikitabele}} {{Wiki markup}} [[Tabela]] je strukturiran način razporeditve stolpcev in vrstic, ki vsebujejo podatke ali slike. Tabele je na straneh Wikipedije mogoče ustvariti s posebno sintakso za [[Wiki|wikibesedila]], za njihov izgled pa je mogoče uporabiti veliko različnih slogov in trikov. Tabele lahko uporabite kot orodje za oblikovanje, vendar namesto tega razmislite o uporabi [[Pomoč:Seznam|seznama z več stolpci]]. == Uporaba orodne vrstice == === V načinu izvorne kode === {{stack|clear=true| [[File:WikiEditor-advanced menu-en table.png|frame|center|Vektorska orodna vrstica – privzeto]]] [[File:Toolbar2.PNG|frame|center|Orodna vrstica Monobook]] }} Če želite samodejno vstaviti tabelo, kliknite[[Slika:Vector_toolbar_insert_table_button_new.png|25x25_pik]] ali [[File:Button_insert_table.png]] (Vstavi tabelo) v [[Pomoč: orodna vrstica za urejanje|orodni vrstici za urejanje]]. V vektorski orodni vrstici se ikona tabele nahaja v meniju »Napredno«. Če v orodni vrstici ni opcije »Vstavi tabelo«, sledite [[mw:Customizing edit toolbar|tem navodilom]], da jo dodate. Ko kliknete '''Vstavi tabelo,''' se vstavi naslednje besedilo: <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class="wikitable" |+ Besedilo napisa |- ! Besedilo glave !! Besedilo glave !! Besedilo glave |- | Zgled || Zgled || Zgled |- | Zgled || Zgled || Zgled |- | Zgled || Zgled || Zgled |} </syntaxhighlight> Ta koda ustvari naslednjo tabelo: {| class="wikitable" |+ Besedilo napisa |- ! Besedilo glave !! Besedilo glave !! Besedilo glave |- | Zgled || Zgled || Zgled |- | Zgled || Zgled || Zgled |- | Zgled || Zgled || Zgled |} Vzorčno besedilo ("Besedilo glave" ali "Zgled") se lahko zamenja z dejanskimi podatki. Tabelo lahko izpolnite v načinu urejanja izvorne kode. Ali pa uporabite vizualni urejevalnik (VE). === V vizualnem urejevalniku === Z [[wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]] (VE) lahko neposredno napolnite celice, ne da bi morali brskati po wikibesedilu. Glej '''[[Pomoč:Tabla#Table in vizualni urejevalnik (VE)|razdelek VE]]''' spodaj. Vizualni urejevalnik olajša dodajanje ali brisanje vrstic ali stolpcev. V VE, ko kliknete ikono tabele (v meniju »Vstavi«), se izpiše: {| class="wikitable" |+ ! ! ! ! |- | | | | |- | | | | |- | | | | |} Poleg tega, če morate dodati ali uvoziti tabelo, ki obstaja npr. v preglednici ali na drugem spletnem mestu, jo je mogoče običajno mogoče uvoziti neposredno v vizualni urejevalnik na ta način: * vlečenje in spuščanje datoteke [[.csv]] v vizualni urejevalnik ali * označitev, kopiranje in lepljenje v vizualni urejevalnik. == Osnovni povzetek oznak za tabelo == {| class="wikitable" ! scope="col" |Element tabele ! scope="col" | Wikibesedilo ! scope="col" | Obvezno ! scope="col" | Opombe o uporabi |- ! scope="row" | Začetek mize | {{Kbd|<nowiki>{|</nowiki>}} | Obvezno | |- ! scope="row" | Napis tabele | {{Kbd|<nowiki>|+</nowiki>}} | Neobvezno | Samo med začetkom tabele in prvo vrstico tabele. |- ! scope="row" | Vrstica tabele | {{Kbd|<nowiki>|-</nowiki>}} | Neobvezno | Lahko se izpusti pred prvo vrstico. |- ! scope="row" | Celica glave tabele | {{Kbd|<nowiki>!</nowiki>}} | Neobvezno | Zaporedne celice glave tabele se lahko dodajo v isto vrstico, ločene z dvojnimi oznakami (<code>!!</code>); ali se začnejo v novih vrsticah, vsaka s svojo enojno oznako (<code>!</code>). |- ! scope="row" | Podatkovna celica tabele | {{Brez preloma|{{kbd|<nowiki>|</nowiki>}} ali {{kbd|<nowiki>||</nowiki>}}}} | Neobvezno | Zaporedne podatkovne celice tabele se lahko dodajo v isto vrstico, ločene z dvojnimi oznakami (<code><nowiki>||</nowiki></code>), ali pa se začnejo v novih vrsticah, vsaka s svojo enojno oznako (<code><nowiki>|</nowiki></code>). Ta oznaka se uporablja tudi za ločevanje [[HTML atribut|atributov HTML]] od vsebine celice in napisa. |- ! scope="row" | Konec table | {{Kbd|<nowiki>|}</nowiki>}} | Obvezno | |} * Zgornje oznake se morajo ''začeti v novi vrstici'', razen dvojnih oznak (<code>||</code> in <code>!!</code>) za izbirno dodajanje zaporednih celic v eno vrstico. * ''Prazni prostori'' na začetku vrstice so prezrti. * ''Vsebina'' lahko sledi svoji oznaki celice v isti vrstici (za morebitnimi neobveznimi atributi HTML); ali v vrsticah pod oznako celice (pazite morate na neželene odstavke). Vsebina, ki uporablja wiki označevanje, ki se mora sama začeti v novi vrstici, na primer seznami, naslovi ali gnezdene tabele, mora biti v svoji novi vrstici. * Če želite vstaviti ''znak za pokončnico'' (<code>|</code>) v naslov tabele ali celico, uporabite <code>&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;</code>. === Atributi HTML === Vsaka oznaka, razen konca tabele (<code>|</code> ), lahko vsebuje enega ali več ''[[HTML atribut|atributov]]''. Atributi morajo biti v isti vrstici kot oznaka. * ''Celice'' in ''napisi'' (<code>|</code> ali <code>||</code>, <code>!</code> ali <code>!!</code> in <code>|+</code>) vsebujejo ''vsebino'' — vse atribute ločite od njihove vsebine z enojno ''pokončnico'' (<code>|</code>), pri čemer se atributi nahajajo pred vsebino. * Oznake ''tabele'' in ''vrstice'' (<code>{|</code> in <code>|-</code>) neposredno ne vsebujejo vsebine. ''Ne'' dodajte ''pokončnice'' (<code>|</code>) za nobenim atributom. Najpogosteje atributi v tabelah vključujejo: <code>class</code>, na primer <code>class="wikitable"</code>; <code>style</code>, za oblikovanje [[CSS]]; <code>scope</code>, za označevanje celic v glavi vrstice ali stolpca; <code>rowspan</code>, za razširitev celic za več kot eno vrstico; <code>colspan</code>, da celice razširite za več kot en stolpec. == Vodič za sintakso pokončnice == {{Zapomen|uvod v HTML in table|Pomoč:Tabela/HTML in tabele}} Čeprav deluje tudi HTML sintaksa tabele, lahko uporabite posebno [[Wiki|wikikodo]] kot bližnjico za ustvarjanje tabele. Simbol [[Pokončnica|pokončnice]] ali "pipe" (<code>&thinsp;|&thinsp;</code>) deluje popolnoma enako kot oznake za [[Element HTML|tabele HTML]], zato poznavanje kode tabele HTML pomaga razumeti kodo za pokončnice. Bližnjice so naslednje: Koda celotne tabele je obdana z zavitimi oklepaji in znakom pokončnica (pipe). Zato uporabite <code>'''{|'''</code> za začetek tabele in <code>'''|}'''</code> za konec. Vsak mora biti v svoji vrstici: <span style="color: #a63;">'''<nowiki>{|</nowiki>'''</span> ''koda tabele gre tukaj'' <span style="color: #a63;">'''<nowiki>|}</nowiki>'''</span> Neobvezni '''napis tabele''' je vključen v vrtici, ki se začne z pokončnico in znakom plus »<code>'''|+'''</code>«, ki jima sledi napis: <nowiki>{|</nowiki> <span style="color: #a63;">'''<nowiki>|+</nowiki> ''caption'''''</span> ''koda tabele gre tukaj'' <nowiki>|}</nowiki> Če želite začeti novo '''vrstico tabele''', vnesite pokončnico in [[vezaj]] v svojo vrstico: »<code>'''|-'''</code>«. Koda za celice v tej vrstici se začnejo v naslednji vrstici. <nowiki>{|</nowiki> <nowiki>|+</nowiki> Napis tabele <span style="color: #a63;">'''<nowiki>|-</nowiki>'''</span> ''koda vrstice gre tukaj'' <span style="color: #a63;">'''<nowiki>|-</nowiki>'''</span> ''koda naslednje vrstice gre sem'' <nowiki>|}</nowiki> Vnesite kode za vsako ''celico tabele'' v naslednjo vrstico, ki se začne s pokončnico: <nowiki>{|</nowiki> <nowiki>|+</nowiki> Napis tabele <nowiki>|-</nowiki> <span style="color: #a63;">'''|'''</span> ''koda celice gre tukaj'' <nowiki>|-</nowiki> <span style="color: #a63;">'''|'''</span> ''koda celice naslednje vrstice gre sem'' <span style="color: #a63;">'''|'''</span> ''koda naslednje celice gre sem'' <nowiki>|}</nowiki> Celice lahko ločite z novo vrstico in enojno ali dvojno pokončnico "<code>'''||'''</code>" v isti vrstici. Oboje ustvari enak rezultat: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| |+ Napis tabele |- |Celica 1 || Celica 2 || Celica 3 |- |Celica A |Celica B |Celica C |- |Celica x |Celica y||Celica z |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| |+ Napis tabele |- |Celica 1 || Celica 2 || Celica 3 |- |Celica A |Celica B |Celica C |- |Celica x |Celica y||Celica z |} </div> {{anchor|wikitable class}}Neobvezni '''parametri''' lahko spremenijo prikaz in slog celic, vrstic ali celotne tabele. Najenostavnejši način pri dodajanju slogov je nastavitev razreda [[CSS]] <code>wikitable</code>, ki je v Wikipedijinem [[mediawiki:Common.css|external style sheet]] definiran za uporabo sive barvne sheme in obrob celic za tabele, ki ga uporabljajo: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |+ Napis tabele ! Glava stolpca 1 ! Glava stolpca 2 ! Glava stolpca 3 |- ! Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! Glava vrstice A | Celica B | Celica C |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable" |+ Napis tabele ! Glava stolpca 1 ! Glava stolpca 2 ! Glava stolpca 3 |- ! Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! Glava vrstice A | Celica B | Celica C |} </div> Tabela je lahko uporabna tudi, če so v njej vse celice brez vsebine. Na primer, barve ozadja celic je mogoče spremeniti s parametri celice, tako da se tabela spremeni v diagram, kot je [[metawiki:Template talk:Square 8x8 pentomino example|meta:Template talk:Square 8x8 pentomino examplle]]. Na splošno je bolje uporabljati tabelo, če želite delati z podatki v tabeli, jih spreminjati, izračunavati ali analizirati, kot naloženo sliko. Vsaka vrstica mora imeti enako število celic kot druge vrstice, da se lahko število stolpcev v tabeli ohranja. Za prazne celice uporabite ničelni presledek širine {{Koda|&#x200B;|html}} ali starejši neprekinjeni presledek {{Koda|&nbsp;|html}} kot vsebino, ki zagotavlja, da so celice prikazane. S <code>colspan</code> in <code>rowspan</code> se lahko celice razširijo več stolpcev ali vrstic. === Izpisovanje pokončnice === {{anchor|Rendering_pipe_itself}} Ko se ''vsebina'' celice, ki vsebuje znak za [[pokončnica|pokončnico]], ne izpiše pravilno, preprosto dodajte prazno oblikovanje za to celico. Drugi znak za pokončnico v vrstici kode celice <code>|''cell&nbsp;code''</code> se ne bo izpisal; rezerviran je za dodajanje oblikovanja. Wikikoda med prvo in drugo pokončnico predstavlja oblikovanje, ker pa se praznina ali napaka tam prezre, preprosto izgine. Ko se to zgodi, dodajte navidezno oblikovanje. {{Crossref|selfref=no|(Za pravo oblikovanje glejte {{section link||Atributi HTML}}.)}} Treti znak za pokončnico uporabite, da izpišete svoj prvi znak za pokončnico. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> Izpisovanje prve pokončnice, ko je le-ta tretja v kodi celice. '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- |''oblikovanje''|P|o|k|o|n|č|n|i|c|a| ||C|e|l|i|c|a|2| |- |''oblikovanje''|P|o|k|o|n|č|n|i|c|a||''oblikovanje''|C|e|l|i|c|a|2| |- ||P|o|k|o|n|č|n|i|c|e||C|e|l|i|c|a|2| |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- |''oblikovanje''|P|o|k|o|n|č|n|i|c|a| ||C|e|l|i|c|a|2| |- |''oblikovanje''|P|o|k|o|n|č|n|i|c|a||''oblikovanje''|C|e|l|i|c|a|2| |- ||P|o|k|o|n|č|n|i|c|e||C|e|l|i|c|a|2| |} </div> Tretji in kasnejši znaki za pokončnico bodo izpisani, vendar če želite prikazati dva sosednja znaka za pokončnico v celici (namesto, da delujejo kot prva pokončnica na začetku nove celice), potrebujete druge možnosti za prikaz pokončnice. Namesto uporabe dummy formata za izpis pokončnice, jo lahko neposredno prikažete z 1) {{Tag|nowiki|content={{!}}}} (zaželeno) ali 2) [[HTML|html]]: <code>&amp;#124;</code> ali <code>&amp;#x7C;</code>. Vsaka vrstica celice v naslednji tabeli ima eno wikikodno pokončnico. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> Izpis soležečih pokončnic '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="xml" style="white-space: pre-wrap;"> {| class=wikitable |- |<nowiki>|</nowiki>Pokončnice34:<nowiki>||</nowiki> |- |&#124;Pokončnice34:&#124;&#x7C; |} </syntaxhighlight></div> '''Izpisani rezultat''' <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> {| class=wikitable |- |<nowiki>|</nowiki>Pokončnice34:<nowiki>||</nowiki> |- |&#124;Pokončnice34:&#124;&#x7C; |} </div> Predloga {{Tl2|!}}, zaradi vrstnega reda razčlenjevanja, ustreza vnosu enega | znaka za pokončnico. Enojni <code>[[pomoč:nowiki|&lt;nowiki />]]|</code> parser-tag tukaj ne velja. Poglejte, kako ne pobegnejo iz druge pokončnice, kot sta to naredila &#x26;#124 in {{Tag|nowiki|content={{!}}}}: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> Pogosti mehanizmi, ki ne delujejo v tabelah '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="xml" style="white-space: pre-wrap;"> {| class=wikitable |- |<nowiki />|Pokončnica3:| |- |Pokončnica2:{{!}}Pokončnica3:{{!}} |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- |<nowiki />|Pokončnica3:| |- |Pokončnica2:{{!}}Pokončnica3:{{!}} |} </div> === Obseg === '''Glave stolpcev''' so opredeljene z <code>! scope="col" |</code> namesto z <code>|</code>. '''Glave vrstic''' so opredeljene z <code>! scope="row" |</code> namesto z <code>|</code>. Vsaka celica glave mora biti v svoji vrstici wiki kode. Oznaki <code>scope="col"</code> in <code>scope="row"</code> se mora uporabiti za glave stolpcev in vrstic v vseh podatkovnih tabelah, saj izrecno povezujeta glavo s pripadajočimi celicami, kar pomaga zagotoviti dosledno izkušnjo za bralnike zaslona. Za kompleksne tabele, ko glava zajema dva stolpca ali dve vrstici, uporabite <code>! scope="colgroup" colspan="2" |</code> ali <code>! scope="rowgroup" rowspan="2" |</code>, da jasno označite glavo kot glavo stolpca dveh stolpcev ali glave vrstice dveh vrstic. Če so glave nejasne, lahko to povzroči težave z dostopnostjo; zato uporabite <code>id=</code>, da vsaki glavi nastavite edinstveno vrednost brez presledkov, nato pa se sklicujte na id(-je) na podatkovnih celicah, ki imajo nejasne glave, z uporabo <code>headers=</code> s presledkom med vsakim id-jem. Celice glave se običajno prikazujejo drugače kot navadne celice, odvisno od brskalnika. Pogosto so prikazane v krepki pisavi in na sredini. Če ta prikaz ni želen iz estetskega vidika, lahko tabelo oblikujete z "plainrowheaders" razredom, ki levo poravna glave vrstic in odstrani krepko pisavo. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> Tipičen primer je mogoče označiti takole: '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="text" highlight="7,8,10,11"> {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Napis tabele ! scope=col | Glava stolpca 1 ! scope=col | Glava stolpca 2 ! scope=col | Glava stolpca 3 |- ! scope=row | Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! scope=row | Glava vrstice A | Celica B || Celica C |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisan rezultat''' {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Napis tabele ! scope=col | Glava stolpca 1 ! scope=col | Glava stolpca 2 ! scope=col | Glava stolpca 3 |- ! scope=row | Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! scope=row | Glava vrstice A | Celica B || Celica C |} </div> === Glave vrstic === Upoštevajte, da morate z glavo vrstice v wikibesedilu uporabiti ločeno vrstico za celico glave vrstice. Pravilno oblikovanje si oglejte v zadnji tabeli v prejšnjem razdelku. Upoštevajte uporabo enojnih in dvojnih pokončnic. Spodaj je prikazana ista tabela (brez <code>class=plainrowheaders</code>), če je wikibesedilo podatkovne celice v isti vrstici kot wikibesedilo glave vrstice. Upoštevajte, da je besedilo podatkovne celice krepko in da so ozadja podatkovnih celic enake sive barve kot glave stolpcev in vrstic. Podatkovne celice običajno morajo imeti nevpadljivo besedilo brez krepkega poudarjanja in svetlejše ozadje. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="text" highlight="7,9"> {| class=wikitable |+ Napis tabele ! scope=col | Glava stolpca 1 ! scope=col | Glava stolpca 2 ! scope=col | Glava stolpca 3 |- ! scope=row | Glava vrstice 1 || celica 2 || celica 3 |- ! scope=row | Glava vrstice A || celica B || celica C |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisan rezultat''' {| class=wikitable |+ Napis tabele ! scope=col | Glava stolpca 1 ! scope=col | Glava stolpca 2 ! scope=col | Glava stolpca 3 |- ! scope=row | Glava vrstice 1 || celica 2 || celica 3 |- ! scope=row | Glava vrstice A || celica B || celica C |} </div> Če imate dolgo wiki tabelo v zgoraj prikazanem formatu in želite hitro narediti svetlejša ozadja podatkovnih celic, uporabite spletno orodje '''[https://excel2wiki.toolforge.org/index.php%7CExcel2Wiki Excel2Wiki].''' Kopirajte tabelo neposredno s strani (ne wikibesedila) in jo prilepite v Excel2Wiki. Za zdaj odstranite besedilo napisa tabele. Obkljukajte naslednja polja: * format first row as header * format first column as header Označite ali odoznačite polje »sortable« glede na vaše potrebe. Nato kliknite »Convert«. Kopirajte rezultate wikibesedila nazaj v wiki. Za senčenje ozadja morate uporabiti <code>class=wikitable</code>. Excel2Wiki reši težavo tako, da postavi celice glave vrstice v ločene vrstice v wikibesedilu. Ponovno boste morali dodati obsege, da bodo <code>class=plainrowheaders</code> (če želite) delovali, in dobili nepoudarjeno besedilo glave vrstice. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="text" highlight="5,6,8,9"> {| class=wikitable |+ Napis tabele ! Glava stolpca 1 !! Glava stolpca 2 !! Glava stolpca 3 |- ! Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! Glava vrstice A | Celica B || Celica C |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |+ Napis tabele ! Glava stolpca 1 !! Glava stolpca 2 !! Glava stolpca 3 |- ! Glava vrstice 1 | Celica 2 || Celica 3 |- ! Glava vrstice A | Celica B || Celica C |} </div> Drug način, kako odpraviti težavo, je kopiranje wikibesedila tabele v urejevalnik besedil, kot je to prosto dostopen NoteTab Light. Naslednja metoda deluje za tabele s predlogami zastav. V wikibesedilu tabele izvedite množično zamenjavo :'''}}||''' with :'''}}^P|''' '''^P''' je koda NoteTab Light za prelom vrstice. To postavi celice glave vrstic v ločeno vrstico v wikibesedilu. Na ta način ne izgubite zastav, predlog, razredov, obsegov, slogov itd. in ohranite večino stisnjenega formata wikibesedila. == Enostavne in pregledne tabele == === Minimalistična tabela === Obe tabeli ustvarita enak rezultat. Izberite slog glede na število celic v vsaki vrstici in celotno besedilo v vsaki celici. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| |- | A | B |- | C | D |} </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| |- | A || B |- | C || D |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat (upoštevajte, da ni robov).''' {| |- | A | B |- | C | D |} </div> === Tabela množenja === Upoštevajte, da se v tem primeru <code>class="wikitable"</code> uporablja za oblikovanje tabele z Wikipedijinim external style sheet za tabele. Doda robove, senčenje ozadja in krepko besedilo glave. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable style="text-align: center;" |+ Tabela množenja |- ! × ! 1 ! 2 ! 3 |- ! 1 | 1 || 2 || 3 |- ! 2 | 2 || 4 || 6 |- ! 3 | 3 || 6 || 9 |- ! 4 | 4 || 8 || 12 |- ! 5 | 5 || 10 || 15 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ Tabela množenja |- ! × ! 1 ! 2 ! 3 |- ! 1 | 1 || 2 || 3 |- ! 2 | 2 || 4 || 6 |- ! 3 | 3 || 6 || 9 |- ! 4 | 4 || 8 || 12 |- ! 5 | 5 || 10 || 15 |} </div> == Operacije nad tabelo kot celoto == === Napisi in povzetki === Eksplicitna navedba ''napisov'' tabel je priporočljiva za podatkovne tabele kot najboljša praksa; Slogovni priročnik Wikipedije jih obravnava z visoko prioriteto zaradi dostopnosti, saj je napis izrecno povezan s tabelo, za razliko od običajnega naslova ali uvodnega stavka v wikibesedilu. Vse podatkovne tabele v Wikipediji zahtevajo napise. Napis se zagotovi z uporabo oznake <code>|+</code>, podobno kot pri vrstici tabele (<code>|-</code>), vendar ne vsebuje celic in ni znotraj meja tabele. Napisi so vedno prikazani, prikazani kot naslov na sredini (v večini brskalnikov) nad tabelo. Napis je mogoče oblikovati (z vgrajenim, ne pa bločnim CSS) in lahko vključuje wikipovezave, sklicevanja na vire itd. Parameter {{Em|summary}} zagotavlja pregled nad podatki v tabeli za besedilne in zvočne brskalnike ter se običajno ne prikažejo v grafičnih brskalnikih. Povzetek je povzetek vsebine in ne ponavlja besedila napisa; lahko ga primerjamo z <code>alt</code> opisom slike. Povzetek se doda s <code>summary="{{Var|Besedilo povzetka.}}"</code> v isti vrstici kot <code><nowiki>{|</nowiki></code>, ki je odprl tabelo, skupaj s katerim koli <code>class=</code> in drugimi parametri za tabelo kot celoto. <!--{{em|The summary cannot be styled, wikilinked, or otherwise marked up, but must be simple, plain text. It cannot even include italics.}} (It may contain character entity codes, such as <code>&amp;ndash;</code>.)--> Atribut <code>summary=</code> pa je v HTML&nbsp;5 zastarel. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> Primer '''Wiki kode''' prikazuje levo poravnan napis z navedbo vira: <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |+ style="text-align: left;" | Podotki iz obdobja 2014–2015, po regijah<ref name="Garcia 2005"/> |- ! scope=col | Leto !! scope=col | Afrika !! scope=col | Amerike !! scope=col | Azija & Pacifik !! scope=col | Evropa |- ! scope=row | 2014 | 2.300 || 8.950 || ''9.325'' || 4.200 |- ! scope=row | 2015 | 2.725 || ''9.200'' || 8.850 || 4.775 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |+ style="text-align: left;" | Podotki iz obdobja 2014–2015, po regijah{dummy ref|99}} |- ! scope=col | Leto !! scope=col | Afrika !! scope=col | Amerike !! scope=col | Azija & Pacifik !! scope=col | Evropa |- ! scope=row | 2014 | 2.300 || 8.950 || ''9.325'' || 4.200 |- ! scope=row | 2015 | 2.725 || ''9.200'' || 8.850 || 4.775 |} </div> === Širina === : '''''Opomba:''' <code>width=X</code> je v [[HTML5|HTML 5]] zastarel, zato bi ga [[MediaWiki]] sčasoma lahko ingnoriral.'' ''Namesto tega uporabite sloge CSS: na primer <code>style="width: Xpx;"</code> ali <code>style="width: Xem;"</code> ali [https://www.w3schools.com/cssref/css_units.php druge enote CSS] .'' Oglejte si zglede za širino na tej '''[[Pomoč:Tabela/Width|podstrani]].''' Na tej podstrani je lažje zožiti okno brskalnika, kot na dolgi strani, kot je tukaj na tej strani Pomoč:Tabela. Skupna širina tabele na Wikipediji na mobilni različici ne deluje enako kot na mobilni različici na spletnih straneh izven Wikipedije. Oglejte si primere podstrani. Upoštevajte, da CSS max-width ne deluje za skupno širino tabele. Nastavitev širin v Wikipediji večinoma odsvetujemo, saj lahko to vpliva na sposobnost brskalnika, da prilagodi vsebino glede na velikost okna, velikost naprave, nastavitve povečave, izbire velikosti pisave uporabnika in druge omejitve. Stolpci z obširnimi opombami so skoraj vedno težava, še posebej, ko obstaja več drugih stolpcev. Uredniki pogosto poskušajo razširiti stolpec z opombami, kar moti druge stolpce. Zato se je treba izogibati stolpcem z obširnimi opombami ali pa opombe skrajšati in dodati povezave do daljših opomb pod tabelo. '''<code>style=max-width:Xem</code>''' se lahko uporabi v glavah tabel. Spodnji izsek tabele je iz [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=List_of_countries_by_wealth_per_adult&oldid=1023784152 te angleške verzije] Seznama držav glede na bogastvo na odraslo osebo. Cilj je '''zožiti podatkovne stolpce''' in razporediti '''imena vseh držav v svoje vrstice.''' Vse to olajša pregledovanje seznama držav. Toda imena držav je treba po potrebi preliti (v ozkih portretnih pogledih na nekaterih mobilnih telefonih itd.). Tako je v izbranih glavah stolpcev uporabljen '''<code>style=max-width:Xem</code>'''. Prav tako se izognemo uporabi prelomov vrstic glave <code><nowiki><br></nowiki></code>, ki moti ljudi, ki uporabljajo [[Bralnik zaslona|bralnike zaslona]] zaradi pavz. '''[[Em (tipografija)|Em enote]]''' so dobre, ker se povečujejo skupaj s povečanjem povečave. Tukaj je relevantno wikibesedilo glave: <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="4-6"> {|class="wikitable sortable static-row-numbers" style=text-align:right |-class=static-row-header style=vertical-align:bottom ! Country or [[subnational area]] ! style=max-width:4em | Median wealth per adult ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Mean wealth per adult ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Adult population </syntaxhighlight> {{static row numbers}} {|class="wikitable sortable static-row-numbers" style=text-align:right |-class=static-row-header style=vertical-align:bottom ! Država ali podnacionalno območje ! style=max-width:4em | Srednje bogastvo na odraslo osebo ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Povprečno bogastvo na odraslega ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Odrasla populacija |- |style=text-align:left | {{DRC}} |382 |1.084 |37.100.000 |- |style=text-align:left | {{MOZ}} |352 |880 |13.814.000 |} Uporaba predloge '''{{Tl|sorting row}}''' dodatno zoži nekatere stolpce tabele. : <code><nowiki>|-{{sorting row|4}}</nowiki></code> {{static row numbers}} {|class="wikitable sortable static-row-numbers" style=text-align:right |-class=static-row-header style=vertical-align:bottom ! Država ali podnacionalno območje ! style=max-width:4em | Srednje bogastvo na odraslega ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Povprečno bogastvo na odraslega ([[Ameriški dolar|USD]]) ! style=max-width:4em | Odrasla populacija |-{{sorting row|4}} |style=text-align:left | {{DRC}} |382 |1.084 |37.100.000 |- |style=text-align:left | {{MOZ}} |352 |880 |13.814.000 |} Spodaj je prikazano, kako tabela izgleda brez '''<code>style=max-width:Xem</code>''' in '''<code><nowiki>{{sorting row|4}}</nowiki></code>'''Zožite okno brskalnika, da vidite, kako se spodnja tabela zoži v primerjavi z zgornjimi. Zgornja tabela ohranja eno vrstico na državo za ožje širino brskalnika in zaslona, zato je bolj berljiva v dolgih tabelah držav. Oblika tabele spodaj se lahko močno poveča v številu vrstic in zahteva več navpičnega pomikanja. {{static row numbers}} {|class="wikitable sortable static-row-numbers" style=text-align:right |-class=static-row-header style=vertical-align:bottom !Država ali podnacionalno območje ! Srednje bogastvo na odraslo osebo ( [[Ameriški dolar|USD]] ) ! Povprečno bogastvo na odraslo osebo ( [[Ameriški dolar|USD]] ) ! Odrasla populacija |- |style=text-align:left | {{DRC}} |382 |1.084 |37.100.000 |- |style=text-align:left | {{MOZ}} |352 |880 |13.814.000 |} === Višina === Določite lahko višino celotne tabele, prav tako višino vrstice. Višina srednje vrstice spodaj je nastavljena na stil=višina:7em in skupna višina celotne tabele je nastavljena na <code>style=height:7em</code>. Če naredimo izračun, se izkaže, da sta višini zgornjih in spodnjih vrstic po 3,5 em enote. 3,5 + 3,5 + 7 = 14. Če pride do preloma besed, potem se bo višina povečala, da se bo temu prilagodila. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight=6> {| class=wikitable style=height:14em; |- ! Levo !! Center !! Desno |- | Zgornja leva celica || Zgornja sredinska celica || Zgornja desna celica |- style=height:7em | Srednja leva celica || Srednja sredinska celica || Srednja desna celica |- | Spodnja leva celica || Spodnja sredinska celica || Spodnja desna celica |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style=height:14em |- ! Levo !! Center !! Desno |- | Zgornja leva celica || Zgornja sredinska celica || Zgornja desna celica |- style=height:7em | Srednja leva celica || Srednja sredinska celica || Srednja desna celica |- | Spodnja leva celica || Spodnja sredinska celica || Spodnja desna celica |} </div> {{anchor|Setting borders for tables and all table cells}} === Postavitev robov === Dodajanje obrobe okoli tabele se izvede z uporabo lastnosti CSS <code>border: ''thickness style color'';</code>, na primer <code>border:3px dashed red</code>. V tem primeru se uporablja polna (nečrtkana) siva obroba z debelino enega piksla: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="border-spacing: 2px; border: 1px solid darkgray;" ! style="width: 140px;" | Levo ! style="width: 150px;" | Center ! style="width: 130px;" | Desno |- | [[File:StarIconBronze.png|120px|Ikona bronaste zvezde]] | [[File:StarIconGold.png|120px|Ikona zlate zvezde] | [[File:StarIconGreen.png|120px|Ikona zelene zvezde]] |- style="text-align: center;" | Bronasta zvezda || Zlata zvezda || Zelena zvezda |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="border-spacing: 2px; border: 1px solid darkgray;" ! style="width: 140px;" | Levo ! style="width: 150px;" | Center ! style="width: 130px;" | Desno |- | [[File:StarIconBronze.png|120px|Ikona bronaste zvezde]] | [[File:StarIconGold.png|120px|Ikona zlate zvezde]] | [[File:StarIconGreen.png|120px|Ikona zelene zvezde]] |- style="text-align: center;" | Bronasta zvezda || Zlata zvezda || Zelena zvezda |} </div> Upoštevajte, da so besedila v zadnji vrstici centrirana s <code>style="text-align: center;"</code> medtem ko slike zvezd niso centrirane (tj. so levo poravnane). Dokler parametri v <code>File:</code> ne vsebujejo parametra <code>|thumb</code>, se vrstice z napisom v tabeli ne izpisujejo (le ob premikanju miške). Barva roba <code>darkgray</code> se ujema s tipičnimi tabelami ali infopolji v člankih; vendar bi lahko bilo poljubno ime barve (kot v <code>style="border: 1px solid darkgreen;"</code> ali uporabite [[Spletna barva|šestnajstiško barvo]] (kot je: <code>#DDCCBB</code>). === Robovi okoli vseh celic v tabeli === <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| border=1 |- | A || B || C |- | D || E || F |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| border=1 |- | A || B || C |- | D || E || F |} </div> Če imajo vse celice enako barvo roba, nastali dvojni robovi morda ne bodo zaželeni; dodajanje lastnosti <code>border-collapse: collapse;</code> na začetku oznake tabele zmanjša dvojne obrobe v enojne (<code>cellspacing=...</code> je zastarel). Poleg tega [[World Wide Web Consortium|W3C]] [http://www.w3.org/TR/html5/obsolete.html#attr-background dovoljuje] uporabo sicer zastarelega atributa <code>border=</code> v korenu tabele (<code>{|</code>), če je njegova vrednost "1". To doda robove širine enega piksla v privzeti barvi tabeli in vsem njenim celicam hkrati: Zgled uporabe lastnosti <code>border-collapse</code> za združevanje dvojnih robov, kot je opisano zgoraj: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| border=1 style="border-collapse: collapse;" |- | A || B || C |- | D || E || F |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| border=1 style="border-collapse: collapse;" |- | A || B || C |- | D || E || F |} </div> === Tabele druga ob drugi === Dve ali več tabel lahko postavite drugo ob drugi. Toda tabele se morajo v ozkih zaslonih oviti (ena se spusti pod drugo), če želite preprečiti vodoravno pomikanje. Tukaj spodaj je relevanteno wikibesedilo. Več informacij najdete [https://www.w3schools.com/jsref/prop_style_display.asp tukaj]. <syntaxhighlight lang="html"> <div style=display:inline-table> --Tabela-- </div> <div style=display:inline-table> --Tabela-- </div> </syntaxhighlight> Upoštevajte, da presledek med tabelama nastane zato, ker je <nowiki></div></nowiki> v samostojni vrstici. Če ne želite presledka, uporabite sledečo kodo: :<nowiki></div><div style=display:inline-table></nowiki> Skrčite okno vašega brskalnika, da boste videli, kako se spodaj prikazane tabele ovijejo. To deluje tudi v mobilnem pogledu. Kliknite »mobilni pogled« na dnu katere koli strani Wikipedije. Te tabele so prilagojeni odlomki iz različic [[Islandska rokometna reprezentanca|islandske moške rokometne reprezentance]]. Številni športni članki vsebujejo tabele ob strani. <div style=display:inline-table> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" border=1 style=text-align:right |+ Skupno število tekem odigranih izključno na uradnih tekmovanjih. |- !Igralec !Igre !Goli |- |style=text-align:left|[[Guðmundur Hrafnkelsson]] |'''407''' |0 |- |style=text-align:left|[[Guðjón Valur Sigurðsson]] |'''364''' |1.875 |} </div> <div style=display:inline-table> {{Static row numbers}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers" border=1 style=text-align:right |+ Skupno število zadetkov odigranih izključno na uradnih tekmovanjih. |- !Igralec !Goli !Igre !Povprečje |- |style=text-align:left|[[Guðjón Valur Sigurðsson]] |'''1.875''' |364 |5,15 |- |style=text-align:left|[[Ólafur Stefánsson]] |'''1.570''' |330 |4,76 |} </div> Atributa <code><nowiki>style=display:inline-table</nowiki></code> ni mogoče dodati znotraj wikibesedila tabele. Namesto tega ga je treba dodati izven wikibesedila tabele. To je zaradi tega, ker se napisi tabel ne bodo pravilno prikazali v mobilnem pokončnem pogledu ali drugih ozkih mobilnih zaslonih, ko se tabele ovijajo. To je še posebej opazno, če je napis daljši. V primeru, ko se ena tabela spusti pod drugo, bo napis močno ovit samo nad prvim stolpcem tabele. === Tabele in slike druge ob drugi === Tej mešanici lahko dodate tudi slike. Dodajte '''''<code>vertical-align:top;</code>''''' za poravnavo elementa na vrhu. Za druge možnosti si oglejte '''[https://www.w3schools.com/cssref/pr_pos_vertical-align.asp lastnost CSS vertical-align]'''. Tabele in slike se bodo ovile glede na širino zaslona. Zožite okno brskalnika, da vidite učinek. Na primer: *<code><nowiki><div style="display:inline-table; vertical-align:top;"></nowiki></code> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> {| class="wikitable" |+Tabela 1 |- ! Ime ! barva |- | Fred | Oranžna |- | Bob | Zelena |- | Lindy | Rumena |} </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> [[File:New-York-Jan2005.jpg|200px|thumb|none|New York City]] </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> {| class="wikitable" |+Tabela 2 |- ! Žival ! Država |- | Rakun | Maine |- | Kit | Aljaska |- | Manta Ray | Florida |} </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> [[File:Gold star on blue.gif]] </div> Dodajte '''''<code>vertical-align:bottom;</code>''''', da poravnate predmet na dno. Za vsak element lahko izberete ustrezno poravnavo. Bodite pozorni na zvezdo, , ki je poravnana na dno. <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> {| class="wikitable" |+Tabela 1 |- ! Ime ! Barva |- | Fred | Oranžna |- | Bob | Zelena |- | Lindy | Rumena |} </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> [[File:New-York-Jan2005.jpg|200px|thumb|none|New York City]] </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> {| class="wikitable" |+Tabela 2 |- ! Žival ! Država |- | Rakun | Maine |- | Kit | Aljaska |- | Manta Ray | Florida |} </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:bottom;"> [[Slika:Gold_star_on_blue.gif]] </div> Lahko dodate '''zamik''' tako, da dodate slog prvemu div-u: * <code><nowiki><div style="display:inline-table; vertical-align:top; margin-left:4em;"></nowiki></code> <div style="display:inline-table; vertical-align:top; margin-left:4em;"> {| class="wikitable" |+Tabela 1 |- ! Ime ! Barva |- | Fred | Oranžna |- | Bob | Zelena |- | Lindy | Rumena |} </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> [[File:New-York-Jan2005.jpg|200px|thumb|none|New York City]] </div> <div style="display:inline-table; vertical-align:top;"> {| class="wikitable" |+Tabela 2 |- ! Žival ! Država |- | Rakun | Maine |- | Kit | Aljaska |- | Manta Ray | Florida |} </div><div style="display:inline-table; vertical-align:bottom;"> [[Slika:Gold_star_on_blue.gif]] </div> === Levo ali desno poravnavanje tabele === Dva razreda tabele <code>floatleft</code> in <code>floatright</code> (velike in male črke so pomembne) pomagata pri lebdenju tabele in prilagajanju robov tabele, tako da se ne držijo besedila. <code>floatleft</code> pomakne tabelo v levo in prilagodi desni rob. <code>floatright</code> pa naredi ravno nasprotno. Zgled: <div style="border: 2px solid lime; padding: 2px;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> Ta odstavek se nahaja pred tabelo. Besedilo v drugem stolpcu se razširja čet obe vrstici zaradi opredeljenga formata "rowspan=2". Zato ni kodiranja za "Stolpec 2" in drugo vrstico, le Stolpec 1 in Stolpec 3. {| class="wikitable floatright" | Stolpec 1, vrstica 1 | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | Stolpec 1, vrstica 2 | Stolpec 3, vrstica 2 |} {| class="wikitable floatleft" | Stolpec 1, vrstica 1 | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | Stolpec 1, vrstica 2 | Stolpec 3, vrstica 2 |} Sed ut perspiciatis, unde omnis iste natus error sit voluptatem accusantium doloremque laudantium, totam rem aperiam eaque ipsa, quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto beatae vitae dicta sunt, explicabo. Nemo enim ipsam voluptatem, quia voluptas sit, aspernatur aut odit aut fugit, sed quia consequuntur magni dolores eos, qui ratione voluptatem sequi nesciunt, neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora incidunt, ut labore et dolore magnam aliquam quaerat voluptatem. Ut enim ad minima veniam, quis nostrum exercitationem ullam corporis suscipit laboriosam, nisi ut aliquid ex ea commodi consequatur? Quis autem vel eum iure reprehenderit, qui in ea voluptate velit esse, quam nihil molestiae consequatur, vel illum, qui dolorem eum fugiat, quo voluptas nulla pariatur? </syntaxhighlight> </div> Kot se izpiše v brskalniku: <div style="background: white; border: 2px solid lime; padding: 2px; text-align: justify;"> Ta odstavek se nahaja pred tabelo. Besedilo v drugem stolpcu se razširja čet obe vrstici zaradi opredeljenega formata "rowspan=2". Zato ni kodiranja za "Stolpec 2" in drugo vrstico, le Stolpec 1 in Stolpec 3. Ta odstavek se nahaja pred tabelo. Besedilo v drugem stolpcu se razširja čet obe vrstici zaradi opredeljenga formata "rowspan=2". Zato ni kodiranja za "Stolpec 2" in drugo vrstico, le Stolpec 1 in Stolpec 3. {| class="wikitable floatright" | Stolpec 1, vrstica 1 | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | Stolpec 1, vrstica 2 | Stolpec 3, vrstica 2 |} {| class="wikitable floatleft" | Stolpec 1, vrstica 1 | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | Stolpec 1, vrstica 2 | Stolpec 3, vrstica 2 |} Sed ut perspiciatis, unde omnis iste natus error sit voluptatem Accuantium doloremque laudantium, totam rem aperiam eaque ipsa, quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto beatae vitae dicta sunt, explicabo. Nemo enim ipsam voluptatem, quia voluptas sit, aspernatur aut odit aut fugit, sed quia consequuntur magni dolores eos, qui ratione voluptatem sequi nesciunt, neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia ne numquam eius modi tempora incidunt, ut labore et dolore magnam aliquam quaerat voluptatem. Ut enim ad minima veniam, quis nostrum exercitationem ullam corporis suscipit laboriosam, nisi ut aliquid ex ea commodi consequatur? Quis autem vel eum iure reprehenderit, qui in ea voluptate velit esse, quam nihil molestiae consequatur, vel illum, qui dolorem eum fugiat, quo voluptas nulla pariatur? </div> Upoštevajte, da obstajajo tudi drugi načini za plavajoče tabele, na primer <code><nowiki>style="float:left;"</nowiki></code>, <code><nowiki>style="float:right;"</nowiki></code>, edina parametra, ki vam omogočata, da postavite tabelo ''pod'' plavajoči večpredstavnostni objekt sta <code>floatleft</code> in <code>floatright</code>. Na primer: Poravnava tabele s <code>floatleft</code> izpiše: <div style="background: white; border: 2px solid lime; padding: 2px; text-align: justify;">[[File:StarIconGold.png|120px|left]] {| class="wikitable floatleft" | 1. stolpec, 1. vrstica | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | 1. stolpec, 2. vrstica | 3. stolpec, 2. vrstica |} Sed ut perspiciatis, unde omnis iste natus error sit voluptatem Accuantium doloremque laudantium, totam rem aperiam eaque ipsa, quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto beatae vitae dicta sunt, explicabo. Nemo enim ipsam voluptatem, quia voluptas sit, aspernatur aut odit aut fugit, sed quia consequuntur magni dolores eos, qui ratione voluptatem sequi nesciunt, neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia ne numquam eius modi tempora incidunt, ut labore et dolore magnam aliquam quaerat voluptatem. Ut enim ad minima veniam, quis nostrum exercitationem ullam corporis suscipit laboriosam, nisi ut aliquid ex ea commodi consequatur? Quis autem vel eum iure reprehenderit, qui in ea voluptate velit esse, quam nihil molestiae consequatur, vel illum, qui dolorem eum fugiat, quo voluptas nulla pariatur? </div>{{Clear}} Toda poravnava s <code><nowiki>style="float:left;"</nowiki></code> izpiše: <div style="background: white; border: 2px solid lime; padding: 2px; text-align: justify;">[[Slika:StarIconGold.png|levo|120x120_pik]] {| class="wikitable" style="float:left;" | 1. stolpec, 1. vrstica | rowspan="2" | Stolpec 2, vrstica 1 (in 2) | Stolpec 3, vrstica 1 |- | 1. stolpec, 2. vrstica | 3. stolpec, 2. vrstica |} Sed ut perspiciatis, unde omnis iste natus error sit voluptatem Accuantium doloremque laudantium, totam rem aperiam eaque ipsa, quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto beatae vitae dicta sunt, explicabo. Nemo enim ipsam voluptatem, quia voluptas sit, aspernatur aut odit aut fugit, sed quia consequuntur magni dolores eos, qui ratione voluptatem sequi nesciunt, neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia ne numquam eius modi tempora incidunt, ut labore et dolore magnam aliquam quaerat voluptatem. Ut enim ad minima veniam, quis nostrum exercitationem ullam corporis suscipit laboriosam, nisi ut aliquid ex ea commodi consequatur? Quis autem vel eum iure reprehenderit, qui in ea voluptate velit esse, quam nihil molestiae consequatur, vel illum, qui dolorem eum fugiat, quo voluptas nulla pariatur? </div>{{Clear}} === Sredinska poravnava tabel === {{Bližnjica|HELP:TABLECENTER}} Atribut <code>align="center"</code> je v HTML5 zastarel in ne deluje dobro v programski opremi Mediawiki. Na primer; ne bo prekril leve poravnave tabel preko razreda <code>class=wikitable</code>. Sredinsko poravnavo tabel se lahko doseže, vendar ni "lebdenja"; to pomeni, da ni besedila ob straneh. Trik je v <code><nowiki>{| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;"</nowiki></code><ref group="note">''border: none;'' prepreči prazen stolpec v tabelah, ki so ožje od širine okna brskalnika na Android Chrome.</ref> <div style="border: 2px solid lime; padding: 2px;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> Besedilo pred tabelo... {| class="wikitable" style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |+ Celice levo poravnane, tabela na sredini |- ! scope="col" | Duis ! scope="col" | aute ! scope="col" | irure |- | dolor || in reprehenderit || in voluptate velit |- | esse cillum dolore || eu fugiat nulla || pariatur. |} ...besedilo za tabelo </syntaxhighlight> </div> Kot se izpiše v brskalniku: <div style="border: 2px solid lime; padding: 2px;"> Besedilo pred tabelo. . . {| class="wikitable" style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |+ Celice levo poravnane, tabela na sredini |- ! scope="col" | Duis ! scope="col" | aute ! scope="col" | irure |- | dolor || in reprehenderit || in voluptate velit |- | esse cillum dolore || eu fugiat nulla || pariatur. |} ...besedilo za tabelo. </div> === Gnezdene tabele === {{hatnote|Opomba: Zaradi težav z dostopnostjo se bi bilo treba glav celic v gnezdenih tabelah čim bolj izogibati. Zaradi dostopnosti je treba vsako zapleteno tabelo skrbno oblikovati, da se ohrani normalni pretok, tj. vrstni red vsebine v kodi strani mora ustrezati vrstnemu redu, v katerem jo je treba predstaviti.}} Gnezdenje podatkovnih tabel s celicami za glave otežuje pomoč uporabnikom bralnikom zaslona, da jih razumno razčlenijo. Uredniki včasih uporabljajo tabele brez glave kot pripomoček za postavitev vsebine, zlasti tam, kjer je to lažje kot uporaba ekvivalentnih div-ov in CSS slogov. Za kompleksne postavitve se lahko uporabita <code>rowspan</code> in <code>colspan</code>, vendar je včasih preprosteje in zaradi lažjega vzdrževanja uporabiti gnezdene tabele. {{Em|Gnezdene tabele se morajo začeti v novi vrstici.}} V spodnjem primeru je prikazanih pet različnih tabel, ki so gnezdena znotraj celic šeste, glavne tabele. Nobena nima celic glave. Samodejno sta dve tabeli |A| in |B|B| so navpično poravnani namesto običajne postavitve besedila v celici drug-ob-drugem. <code>float</code> se uporablja za popravljanje vsake od tabel |C| in |D| na svoj položaj znotraj ene celice tabele. To se lahko uporabi za grafikone in sheme. <div style="background: white; border: 2px solid lime; padding: 2px"> {| style="border: 1px solid black;" | style="border: 1px solid black;" | &alpha; | style="border: 1px solid black; text-align:center;" | celica2 {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc;" <!-- Gnezdena tabela mora biti v novi vrtstici --> | style="border: 2px solid darkgray;" | GNEZDENA |- | style="border: 2px solid darkgray;" | TABELA |} | style="border: 1px solid black; vertical-align: bottom;" | ponovno originalna tabela | style="border: 1px solid black; width:100px" | {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc" | style="border: 2px solid darkgray;" | A |} {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc" | style="border: 2px solid darkgray;" | B | style="border: 2px solid darkgray;" | B |} | style="border: 1px solid black; width: 50px" | {| style="border: 2px solid black; background:#ffffcc; float:left" | style="border: 2px solid darkgray;" | C |} {| style="border: 2px solid black; background:#ffffcc; float:right" | style="border: 2px solid darkgray;" | D |} |} </div> Wikibesedilo: <syntaxhighlight lang="xml" line="" highlight="4-8,11-17,19-24"> {| style="border: 1px solid black;" | style="border: 1px solid black;" | &alpha; | style="border: 1px solid black; text-align:center;" | celica2 {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc;" <!-- Gnezdena tabela mora biti v novi vrtstici --> | style="border: 2px solid darkgray;" | GNEZDENA |- | style="border: 2px solid darkgray;" | TABELA |} | style="border: 1px solid black; vertical-align: bottom;" | ponovno originalna tabela | style="border: 1px solid black; width:100px" | {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc" | style="border: 2px solid darkgray;" | A |} {| style="border: 2px solid black; background: #ffffcc" | style="border: 2px solid darkgray;" | B | style="border: 2px solid darkgray;" | B |} | style="border: 1px solid black; width: 50px" | {| style="border: 2px solid black; background:#ffffcc; float:left" | style="border: 2px solid darkgray;" | C |} {| style="border: 2px solid black; background:#ffffcc; float:right" | style="border: 2px solid darkgray;" | D |} |} </syntaxhighlight> === Drsne in lepljive glave === {{anchor|Scrolling}} {{Tracked|T42763}} {{Hatnote|'''Opomba:''' Glej [[:en:Template talk:COVID-19 pandemic data/styles2.css|to CSS pogovorno stran]] kot pomoč pri drsnih tabelah in lepljivih glavah.}} Spodaj so prikazani primeri enostavnih rešitev za tabele s drsnim pomikanjem. Preprostih rešitev za drsenje v kombinaciji z lepljivimi glavami ni. Oglejte si povezavo do Phabricator naloge na desni strani. {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- |'''Napredne drsne tabele z vodoravnimi in navpičnimi lepljivimi glavami.''' ~ |- | Obstaja več zelo naprednih drsnih tabel (z naslovi vrstic in stolpcev, ki med drsenjem ostanejo vidni in lepljivi) v [[Pandemija COVID-19 po državah in ozemljih|pandemiji COVID-19 po državah in ozemljih]] ter v [[Smrti zaradi pandemije COVID-19|smrtnih primerih zaradi pandemije COVID-19]] . Drsne in lepljive glave delujejo tudi v mobilnih telefonih. Najširše drsne tabele so na vrhu. Zožite okno brskalnika, dokler ne vidite vodoravnega drsnega traku. Povlecite ga levo in desno, da vidite lepljive glave vrstic, ki ostanejo vidne. * [[Predloga:Mesečno kumulativno število smrti zaradi COVID-19 za leto 2020 po državah]] * [[Predloga:Stopnje umrljivosti zaradi pandemije COVID-19]] * [[Predloga:Podatki o cepljenju proti COVID-19]] Popolnoma slepi uporabnik bralnika zaslona je v '''[[:en:Talk:COVID-19 pandemic deaths/Archive 1#Scrolling versus expanded tables|tej]]''' razpravi opazil, da drsne tabele v tem povezanem članku ([[:en:COVID-19 pandemic deaths]]) niso problem. |} Preprosti način: Celotna tabela se lahko postavi v drsni div, tako da se nove vrstice tabele pojavijo na zaslonu, medtem ko stare vrstice tabele izginejo. Glejte [[MOS:SCROLL]]. Oglejte si tudi drugo drsno tabelo, ki je nekoliko nižje: [[#Povezava razdelka ali povezava zemljevida do sidra vrstice]]. ==== Navpična drsna tabela ==== <div style="display:inline-table;"> <div style="height:7em; overflow:auto; border:2px solid red;"> {| class=wikitable |- | abc || def || ghi |- style="height: 100px;" | jkl || style="width: 100px;" | mno || pqr |- | stu || vwx || yz |} </div></div> <div style="display:inline-table; border:"> <syntaxhighlight lang="wikitext"> <div style="height:7em; overflow:auto; border:2px solid red;"> {| class=wikitable |- | abc || def || ghi |- style="height: 100px;" | jkl || style="width: 100px;" | mno || pqr |- | stu || vwx || yz |} </div> </syntaxhighlight></div> ==== Vodoravna drsna tabela ==== Dodajanje {{Koda|-x}} v {{Koda|overflow:auto}} → {{Koda|overflow-x:auto}} prisili prelivanje podatkov tabele, da se prilegajo robu strani ali kako drugače določeni wiki oznaki. <div style="display:inline-table;"> <div style="width:30em; overflow-x:auto; border:2px solid green;"> {| class=wikitable style="width:50em" |- | abc || def || ghi |- style="width: 100px;" | jkl || style="height: 100px;" | mno || pqr |- | stu || vwx || yz |} </div></div> <div style="display:inline-table; border:"> <syntaxhighlight lang="wikitext"> <div style="width:30em; overflow-x:auto; border:2px solid green;"> {| class=wikitable style="width:50em" |- | abc || def || ghi |- style="width: 100px;" | jkl || style="height: 100px;" | mno || pqr |- | stu || vwx || yz |} </div> </syntaxhighlight></div> == Barva == Dva načina kako se opredeli barvo besedila in ozadja za eno celico sta naslednja: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| |- | style="background:red; color:white;"|abc | def | style="background:red;"|<span style="color:white;">ghi</span> | jkl |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| |- | style="background:red; color:white;"|abc | def | style="background:red;"|<span style="color:white;">ghi</span> | jkl |} </div> Podobno kot druge parametre, lahko tudi barve določimo celotni vrstici ali celotni tabeli; parametri za vrstico preglasijo vrednost za tabelo, tisti za celico pa preglasijo vrednosti za vrstico. ''<code>style="background-color:…"</code>'' deluje v razvrstljivih celicah glave. ''<code>style="background:…"</code>'' pa ne. Ta prekine razvrščanje v tej celici. Preprost način za določitev barve celotnega stolpca ne obstaja: vsako celico v stolpcu je treba opredeliti posebej. Orodja lahko postopek olajšajo. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="background: yellow; color: green;" |- | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |- style="background: red; color: white;" | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |- | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="background: yellow; color: green" |- | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |- style="background: red; color: white;" | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |- | stu || style="background: silver;" | vwx || yz |} </div> Če želite, da se tabela zlije z ozadjem, uporabite <code>style="background: none;"</code> ali <code>style="background: transparent;"</code>. (Opozorilo: <code>style="background: inherit;"</code>, ne deluje z nekaterimi starejšimi brskalniki, vključno z IE6, zato poskrbite, da bo tabela razumljiva, če barvanje ne deluje.) Za to, da celica ustreza eni izmed privzetih barv predloge <code>class=wikitable</code>, uporabite <code>style="background:#EAECF0;"</code> {{Legend inline|#EAECF0|outline=#A2A9B1}} za temnejšo glavo in <code>style="background:#F8F9FA;"</code> {{Legend inline|#F8F9FA|outline=#A2A9B1}} za svetlejše telo. #A2A9B1 je barva obrobe wikitabel. == Vodoravna poravnava v celicah == Privzeto je, da je besedilo poravnano levo od podatkovnih celic. Privzeto je, da je besedilo poravnano na sredino celic glave. Vse zgoraj navedeno velja za namizni in mobilni pogled. Poravnava besedila glave v tabelah z razredom '''''<code>class=wikitable</code>''''' ostane na sredini ne glede na globalno desno ali levo poravnavo besedila prek '''''<code>style=text-align:VALUE</code>''''' v zgornji vrstici tabele z wikibesedilom. Poravnava besedila glave v tabelah brez razreda '''''class=wikitable''''' sledi globalni poravnavi besedila tabele. Poravnava besedila, nastavljena v posameznih celicah, preglasi vse ostalo. === Poravnava besedila v celicah glave v primerjavi z drugimi celicami === Če v vrhnji vrstici tabele z wikibesedilom ni nastavljene globalne poravnave besedila, je celotno besedilo poravnano levo, razen za celice glave, ki so privzeto poravnane na sredino. Samo v tabelah s '''''<code>class=wikitable</code>''''' besedilo celice glave ne sledi globalni poravnavi besedila, nastavljeni v vrhnji vrstici tabele z wikibesedilom. Ko uporabljate '''''<code>class=wikitable</code>''''', ostane poravnava besedila v glavi tabeli na sredini tako v namiznem kot v mobilnem pogledu, razen če se posebej spremeni za vsako celico v glavi tabele. To velja za vsako vrstico glave tabele (zgoraj, spodaj, sredina). Globalna poravnava besedila za celice brez glave se izvede tako, da se '''''<code>style=text-align:VALUE</code>''''' postavi v zgornjo vrstico wikibesedila tabele. Glej primer v naslednjem razdelku. === Poravnava podatkov v podatkovnih stolpcih na desno === Obe spodnji tabeli uporabljata '''''<code>class=wikitable</code>'''''. Desna tabela ima prav tako poravnava besedilo in podatke v vseh celicah (razen v celicah glave) na desno. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> {| class=wikitable |+ Osnovna tabela |- ! Glava !! Glava !! Glava |- | Besedilo || data 12 || data 12 |- | Besedilo || data 123 || data 123 |- | Besedilo || data 1234 || data 1234 |} </div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> {| class=wikitable style=text-align:right |+ style=text-align:right |- ! Glava !! Glava !! Glava |- | Besedilo || data 12 || data 12 |- | Besedilo || data 123 || data 123 |- | Besedilo || data 1234 || data 1234 |} </div> Če je večina stolpcev sestavljena iz podatkovnih celic, se lahko odločite za desno poravnavo podatkov. Samo dodajte <code>style=text-align:right</code> v zgornjo vrstico wikibesedila tabele: : <code>{| class=wikitable style=text-align:right</code> ali : <code>{| class="wikitable sortable" style=text-align:right</code> in tako naprej. === Poravnava decimalne vejice === Ni enostavnega načina za poravnavo stolpca številk tako, da se decimalne vejice poravnajo. Spodaj so prikazani različni načini. Eden od načinov za poravnavo stolpcev s številkami tako, da se decimalne vejice poravnajo, je uporaba dveh stolpcev, pri čemer je prvi poravnan desno, drugi pa levo. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="border-collapse: collapse;" | style="text-align: right;" | 432 || ,1 |- | style="text-align: right;" | 43 || ,21 |- | style="text-align: right;" | 4 || ,321 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="border-collapse: collapse;" | style="text-align: right;" | 432 || ,1 |- | style="text-align: right;" | 43 || ,21 |- | style="text-align: right;" | 4 || ,321 |} </div> Če se stolpec s številkami pojavi v tabeli, kjer imajo celice robove, lahko še vedno poravnate decimalne vejice brez grde vrzeli na sredini, tako da izklopite rob med tema dvema stolpcema. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable !colspan=2| Glava |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 432 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,1 |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 43 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,21 |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 4 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,321 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable ! colspan="2" | Glava |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 432 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,1 |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 43 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,21 |- | style="text-align:right; border-right:none; padding-right:0;" | 4 | style="text-align:left; border-left: none; padding-left: 0;" | ,321 |} </div> Lahko pa uporabite predlogo {{Tl|decimal cell}}: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="tid"> {| class=wikitable ! colspan=2 |Glava |- | {{decimal cell|432,1}} |- | {{decimal cell|43,21}} |- | {{decimal cell|4,321}} |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable !colspan=2 |Heading |- | {{decimal cell|432,1}} |- | {{decimal cell|43,21}} |- | {{decimal cell|4,321}} |} </div> Uporaba dveh stolpcev na ta način ima slabost, da spletno iskanje (s pomočjo brskalnika ali iskalnika) običajno ne more najti besedila, ki prečka mejo med stolpcema. Tudi, ko ima tabela ''razmik med'' celicami (in s tem <code>border-collapse=separate</code>), kar pomeni, da imajo celice ločene robove z vmesno vrzeljo, bo ta vrzel še vedno vidna. Bolj grob način za poravnavo stolpcev, ki vsebujejo številke, je uporaba presledka za številke <code>&amp;#8199;</code>, ki naj bi bil širine številke, čeprav je v praksi to odvisno od pisave: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="html"> {| | 432,1 |- | &#8199;43,21 |- | &#8199;&#8199;4,321 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| | 432,1 |- | &#8199;43,21 |- | &#8199;&#8199;4,321 |} </div> Več sorodnih znakov v tej vrstici: [[Presledek|presledek med ločili]] ({{Koda|&#x2008;|html}}), ki nadomesti piko ali vejico, {{Koda|&minus;|html}} namesto [[Pomišljaj|navadnega pomišljaja]], ki je lahko dostopen na &#x27;tipkovnici &#x2013; ta je enake širine kot znak plus, tudi [[Pomišljaj|dolgi pomišljaj,]] ki je verjetno najbolj uporaben za telefonske številke, ki pa jih verjetno ne boste našli na Wikipediji. Ko uporabljate pisave [[OpenType]] lahko tudi preklapljate med {{Koda|font-variant-numeric:tabular-nums|css}} in {{Koda|font-variant-numeric:proportional-nums|css}} &ndash; to je še posebej opazno pri medpismenskih [[Arabske številke|arabskih številih]] &lang;1&rang;. V standardni pisavi brskalnika sans-serif &lang;1&rang; zavzame enako širino kot druge številke, tj. deluje, kot da bi bila vklopljena možnost {{Koda|font-variant-numerals:tabular-nums|css}}. Nekaterim se lahko zdi uporabna predloga {{Tl|0}} za poravnavo. V skrajnem primeru se lahko, ko uporabljate vnaprej oblikovano besedilo, popolnoma odpoveste tabeli in preprosto začnete vrstice s presledkom ter dodate presledke za pozicioniranje številk – vendar mora obstajati dober razlog za uporabo vnaprej oblikovanega besedila v članku: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' '''(samo presledki!): <syntaxhighlight lang="text"> 432,1 43,21 4,321 </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' 432,1 43,21 4,321 </div> === Poravnava besedila v prvem stolpcu na levo === To lahko storite v urejevalniku izvorne kode wikibesedila. V [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|nastavitvah urejanja]] potrdite polje z oznako: »omogoči orodno vrstico za urejanje«. To včasih imenujemo tudi 'urejevalnik wikibesedila 2010'. V razdelku kjer je tabela kliknite »uredi kodo« (urejanje wikibesedila). V orodni vrstici za urejanje kliknite »Napredno«. Nato kliknite na ikono lupe "zamenjaj" na desni. V pojavnem obrazcu potrdite polje za "Obravnavaj iskalni niz kot regularni izraz". Izpolnite polje "Išči" z <code>(\|-\n\|)</code> <br> Izpolnite polje "Zamenjaj z" z :<code>$1style=text-align:left|</code> Nato kliknite »Zamenjaj vse«. Vsa besedila v prvem stolpcu bodo poravnana na levo od svojih celic. Če so to celice glave, izpolnite polje »Išči« z :<code>(\|-\n\!)</code> Upoštevajte klicaj za celico glave. Izpolnite polje "Zamenjaj z" :<code>$1style=text-align:left|</code> Nato kliknite »Zamenjaj vse«. === Poravnava stolpcev === {{Tl|Table alignment}} se lahko uporabi za poravnavo celic v celotnem stolpcu, brez dodajanja kode v vsako celico. == Več operacij nad celicami == === Nastavitev parametrov celice === Na začetku celice dodajte parameter, ki mu sledi ena pokončnica. Na primer <code>style="width: 300px"|</code> širino te celice na 300 pikslov. Če želite nastaviti več kot en parameter, pustite med vsakim presledek. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="color: white;" |- | style="background: red;"|celica1 || style="width: 300px; background: blue;"|celica2 | style="background: green;"|celica3 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="color: white;" |- | style="background: red;"|celica1 || style="width: 300px; background: blue;"|celica2 | style="background: green;"|celica3 |} </div> === Navpična poravnava v celicah === Privzeto se besedilo poravna v navpično sredino celice: <div style="background: white; border: 2px solid lime; padding: 2px;"> {| class="wikitable" style="width: 400px;" |- ! scope="row" style="width: 10%;" | Glava vrstice | style="width: 70%;" | Daljši del besedila. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. | style="width: 20%;" | Kratko besedilo |- ! scope="row" | Glava vrstice | Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.<br><span style="color: #13a;">Predstavljajte si, da se nekdo pomika navzdol po strani, vidi vrhove "praznih" stolpcev in se sprašuje, zakaj so prazni.</span> | Kratko besedilo |} </div> Za poravnavo besedila na vrh celice uporabite CSS slog <code>style="vertical-align: top;"</code> CSS za vrstice (na žalost je treba to slogovno oblikovanje uporabiti posamično za vsako vrstico). Atribut <code>valign=...</code> je zastarel in ga ni priporočljivo uporabljati. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable style="width: 400px;" |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" style="width: 10%;" | Glava vrstice | style="width: 70%;" | Daljši kos ... | style="width: 20%;" | Kratko besedilo |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Glava vrstice | Excepteur sint occaecat... | Kratko besedilo |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style="width: 400px;" |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" style="width: 10%;" | Glava vrstice | style="width: 70%;" | A longer piece of text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. | style="width: 20%;" | Kratko besedilo |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Glava vrstice | Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.<br><span style="color: #14a;">Predstavljajte si, da se nekdo pomika navzdol po strani, vidi vrhove "praznih" stolpcev in se sprašuje, zakaj so prazni.</span> | Kratko besedilo |} </div> </div> === Zamik in zapolnitev vsebine celice === Vsebino celice lahko zamaknete ali zapolnite iz katerekoli strani. Besedilo je mogoče tudi poravnati. V drugi vrstici je besedilo poravnano na desno. Oglejte si naslednje zglede. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- | Vsebina celice, ki ni zamaknjena ali zapolnjen |- | style="padding-left: 2em;" | style="padding-left: 2em;" |- | style="text-align:right; padding-right: 2em;" | style="text-align:right; padding-right: 2em;" |- | style="padding-top: 2em;" | style="padding-top: 2em;" |- | style="padding-bottom: 2em;" | style="padding-bottom: 2em;" |- | style="padding: 3em 5%;" | style="padding: 3em 5%;" {{space|4}} (Top and Bottom: 3em. Levo in Desno: 5%) |- | style="padding: 3em 4em 5%;" | style="padding: 3em 4em 5%;" {{space|4}} (Top: 3em. Levo in Desno: 4em. Spodaj: 5%) |- | style="padding: 3%;" | style="padding: 3%;" {{space|4}} (Zgoraj, desno, spodaj in levo: vse 3%) |- | style="padding: 1em 20px 8% 9em;" | style="padding: 1em 20px 8% 9em;" {{space|4}} (Zgoraj: 1em. Desno: 20px. Spodaj: 8%. in Levo: 9em.) |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- | Vsebina celice, ki ni zamaknjena ali zapolnjen |- | style="padding-left: 2em;" | style="padding-left: 2em;" |- | style="text-align:right; padding-right: 2em;" | style="text-align:right; padding-right: 2em;" |- | style="padding-top: 2em;" | style="padding-top: 2em;" |- | style="padding-bottom: 2em;" | style="padding-bottom: 2em;" |- | style="padding: 3em 5%;" | style="padding: 3em 5%;" {{space|4}} (Top and Bottom: 3em. Levo in Desno: 5%) |- | style="padding: 3em 4em 5%;" | style="padding: 3em 4em 5%;" {{space|4}} (Top: 3em. Levo in Desno: 4em. Spodaj: 5%) |- | style="padding: 3%;" | style="padding: 3%;" {{space|4}} (Zgoraj, desno, spodaj in levo: vse 3%) |- | style="padding: 1em 20px 8% 9em;" | style="padding: 1em 20px 8% 9em;" {{space|4}} (Zgoraj: 1em. Desno: 20px. Spodaj: 8%. in Levo: 9em.) |} </div> {{Clear}} {{anchor|Pattern for arguments involving four sides|Clock order}} [[File:Westclox Big Ben.jpg|frameless|right|upright=0.55]] ;'''Vzorec za argumente''' Argumenti v slogu <code>style="padding: "</code> so razvrščeni kot v 12-urni uri, začenši [[Poldne|opoldne]] in gredo v smeri urnega kazalca, v naslednjem smislu: "top" (vrh) je povezan s poldnevom (tj. 12. uro, vrhom ure), "right" (desno) je povezan s 3. uro, "bottom" (spodaj) je povezan s 6. uro in "left" (levo) je povezan z 9. uro. Argumenti so razvrščeni v smeri urinega kazalca od poldneva: zgoraj &rarr; desno &rarr; spodaj &rarr; levo (glejte to opombo za primer z razlago<ref group="note">V slogu <code>style="padding: 3em 4em 5%;"</code> je vrednost <code>4em</code> uporabljena za obe zapolnitvi "left" in "right", zato je vrstni red v smeri urinega kazalca: vrh (3em) &rarr; desno [in s tem tudi levo] (4em) &rarr; dno (5%); v tem primeru je brez "&rarr; left", ker je leva zapolnitev že določena. V slogu <code>style="padding: 3em 5%;"</code> je vrednost <code>3em</code> uporabljena za obe zapolnitvi "top" in "bottom", medtem ko je vrednost <code>5%</code>uporabljena za obe zapolnitvi "left" in "right", zato je vrstni red v smeri urinega kazalca: vrh [in s tem tudi dno] (3em) &rarr; desno [in s tem tudi levo] (5%); v tem primeru je brez "&rarr; bottom" in brez "&rarr; left", ker sta zapolnitvi "bottom" in "left" že določeni. Enako razmišljanje velja tudi za slog <code>style="padding: 1em 20px 8% 9em;"</code> in <code>style="padding: 3%;"</code>.</ref> Isti vrstni red se lahko uporablja tudi drugje, na primer pri določanju [[Pomoč:Tabela#Robovi posameznih celic|robov celice]] z <code>border-style:</code> . '''Nastavitev privzetega zamika celic''' Uporabite <code>cellpadding=</code> za določitev privzetega polnila za vsako celico v tabeli. Če je uporabljen <code>class=wikitable</code> se <code>cellpadding</code> ignorira. Privzeti zamik med celicami lahko spremenite z uporabo <code>cellspacing=</code> . Če <code>cellpadding</code> ni uporabljen <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </div> {{clear}} Uporaba <code>cellpadding=10</code>: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| cellpadding=10; style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisan rezultat''' {| cellpadding=10; style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </div> Uporaba <code>cellpadding=0</code>: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda'''<syntaxhighlight lang="text"> {| cellpadding=0; style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| cellpadding="0;" style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </div> Uporaba <code>cellpadding=0</code> in <code>cellspacing=0</code>: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| cellpadding=0; cellspacing=0; style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| cellpadding="0;" cellspacing="0;" style="border:1px solid black" |- | Celica || Celica |- | Celica || Celica |} </div> === Robovi posameznih celic === Isti [[wikipedija:Slogovni priročnik/Tabele|CSS, ki se uporablja za tabele,]] se lahko uporablja v specifikatorju formata celice (obdanem z <code>|</code>...<code>|</code>), da se okoli vsake celice postavi rob: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="border-spacing: 2px; border: 1px solid darkgray;" ! style="width: 140px;" | Levo ! style="width: 150px;" | Center ! style="width: 130px;" | Desno |- style="text-align: center;" | style="border: 1px solid blue;"| [[File:StarIconBronze.png|120px|Ikona bronaste zvezde]] | style="border: 1px solid #777777;"| [[File:StarIconGold.png|120px|Ikona zlate zvezde]] | style="border: 1px solid #22AA55;"|<!-- greenish border --> [[File:StarIconGreen.png|120px|Ikona zelene zvezde]] |- style="text-align: center;" |Bronasta zvezda || Zlata zvezda || Zelena zvezda |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="border-spacing: 2px; border: 1px solid darkgray;" ! style="width: 140px;" | Levo ! style="width: 150px;" | Center ! style="width: 130px;" | Desno |- style="text-align: center;" | style="border: 1px solid blue;"| [[File:StarIconBronze.png|120px|Ikona bronaste zvezde]] | style="border: 1px solid #777777;"| [[File:StarIconGold.png|120px|Ikona zlate zvezde]] | style="border: 1px solid #22AA55;"|<!-- greenish border --> [[File:StarIconGreen.png|120px|Ikona zelene zvezde]] |- style="text-align: center;" |Bronasta zvezda || Zlata zvezda || Zelena zvezda |} </div> Upoštevajte, da imajo le celice z slikami posamezne robove, ne pa tudi besedilo. Nižje vrednosti hex-barv (kot je: <code>#616161</code>) so bližje črni barvi. Običajno so v tabeli vsi robovi enake barve. ; '''Slogi robov''' Lastnosti <code>style='border:'</code> in <code>style='border-style:'</code> lahko sprejmeta naslednje argumente: {| style="border-spacing: 5px;" ! Argument ! Rob celice ! Dodatne opombe |- |<code>none</code> |style="padding: 1em; border-style: none;"|<samp>style="border-style: none;"</samp> |style="padding: 1em;"| brez obrobe |- |<code>solid</code> |style="padding: 1em; border-style: solid;"|<samp>style="border-style: solid;"</samp> |style="padding: 1em;"| enojna neprekinjena črta |- |<code>double</code> |style="padding: 1em; border-style: double;"|<samp>style="border-style: double;"</samp> |style="padding: 1em;"| dvojna neprekinjena črta |- |<code>dashed</code> |style="padding: 1em; border-style: dashed;"|<samp>style="border-style: dashed;"</samp> |style="padding: 1em;"| niz prekinjenih črtic |- |<code>dotted</code> |style="padding: 1em; border-style: dotted;"|<samp>style="border-style: dotted;"</samp> |style="padding: 1em;"| niz pikčastih črtic |- |<code>ridge</code> |style="padding: 1em; border:5px ridge red;"|<samp>style="border:5px ridge red;"</samp> |style="padding: 1em;"| 3D učinek, kot da se iz elementa dviga navzven |- |<code>groove</code> |style="padding: 1em; border:5px groove blue;"|<samp>style="border:5px groove blue;"</samp> |style="padding: 1em;"| 3D utor |- |<code>inset</code> |style="padding: 1em; border: 5px inset yellow;"|<samp>style="border: 5px inset yellow;"</samp> |style="padding: 1em;"| 3D učinek, kjer se rob postopno dviga od ravnine celice |- |<code>outset</code> |style="padding: 1em; border: 5px outset cyan;"|<samp>style="border: 5px outset cyan;"</samp> |style="padding: 1em;"| 3D učinek, kjer se rob postopno dviga od ravnine celice |- |<code>inherit</code> |style="padding: 1em; border-style: inherit;"|<samp>style="border-style: inherit;"</samp> |style="padding: 1em;"| Podeduj vrednost od starša |- |<code>initial</code> |style="padding: 1em; border-style: initial;"|<samp>style="border-style: initial;"</samp> |style="padding: 1em;"| Nastavite na privzeto vrednost |} ;Robovi celice z uporabo <code>border-top</code>, <code>border-right</code>, <code>border-bottom</code>, <code>border-left</code> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em; width: 50%;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="width: 400px;" ! style="border-top: solid;" | <code>style="border-top: solid;"</code> |- | style="border-top: solid 2px red; border-right: dashed 3px green; border-bottom: double 5px blue; border-left: dotted 6px yellow;" |<pre>border-top: solid 2px red; border-right: dashed 3px green; border-bottom: double 5px blue; border-left: dotted 6px yellow;</pre> |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="width: 400px;" ! style="border-top: solid;" | <code>style="border-top: solid;"</code> |- | style="border-top: solid 2px red; border-right: dashed 3px green; border-bottom: double 5px blue; border-left: dotted 6px yellow;" |<pre>border-top: solid 2px red; border-right: dashed 3px green; border-bottom: double 5px blue; border-left: dotted 6px yellow;</pre> |} </div> ;Zgornji, desni, spodnji in levi rob celice uporabljajo <code>style='border-style:'</code> Če želite nastaviti levi, desni, spodnji ali zgornji rob ene celice, lahko uporabite <code>style='border-style:'</code>, ki sprejme od 1 do 4 argumente, od katerih je vsak ali <code>none</code>, <code>solid</code>, <code>double</code>, <code>dotted</code>, <code>dashed</code>, <code>groove</code>, <code>ridge</code>, <code>inset</code>, <code>outset</code>, <code>inherit</code> ali <code>initial</code>. Ti argumenti so razvrščeni po [[#Clock order|vzorcu, ki je opisan tukaj]]. Na primer, <code>style="border-style: solid none solid none;"</code> kjer štirje parametri ustrezajo <br> {{in5}}<code>'border-style: top right bottom left;'</code><br> robovom celice. Zaradi razlogov, opisanih izza tega primera, obstaja veliko načinov za spremembo sledeče {{Em|kode}}, ki '''{{Em|ne}}''' bi povzročila nobenih sprememb na dejansko {{Em|izpisani}} tabeli. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- | Zgoraj_Levo <!-- border-style: top right bottom left; --> | style="border-style: solid solid none none;" | Zgoraj_Center | Zgoraj_Desno |- | style="border-style: none none solid solid;" | Sredina_Levo | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | style="border-style: solid solid none none;" | Sredina_Desno |- | Spodaj_Levo | style="border-style: none none solid solid;" | Spodaj_Center | Spodaj_Desno |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable" | Zgoraj_Levo | style="border-style: solid solid none none;" | Zgoraj_Center | Zgoraj_Desno |- | style="border-style: none none solid solid;" | Sredina_Levo | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | style="border-style: solid solid none none;" | Sredina_Desno |- | Spodaj_Levo | style="border-style: none none solid solid;" | Spodaj_Center | Spodaj_Desno |} </div> Upoštevajte pa, da v spodnji tabeli noben izmed robov srednje celice (tj celica <code>Sredina_Center</code>) ni odstranjen kljub kodi <code>style="border-style: none none none none;"</code>: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- | Zgoraj_Levo || Zgoraj_Center || Zgoraj_Desno |- | Middle_Left | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | Sredina_Desno |- | Spodaj_Levo || Spodaj_Center || Spodaj_Desno |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- | Zgoraj_Levo || Zgoraj_Center || Zgoraj_Desno |- | Middle_Left | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | Sredina_Desno |- | Spodaj_Levo || Spodaj_Center || Spodaj_Desno |} </div> To se zgodi, ker koda <code>class="wikitable"</code> postavi rob (zgoraj, desno, spodaj in levo) okrog {{em|vsake}} celice v tabeli, tako da med celicama "Sredina_Center" in "Sredina_Desno" dejansko obstajata {{em|dva}} robova. Zato je za odstranitev roba med celicama "Sredina_Center" in "Sredina_Desno" potrebno odstraniti tako desni rob "Sredina_Center" kot tudi levi rob "Sredina_Desno": <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em; width:50%"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- | Zgoraj_Levo || Zgoraj_Center || Zgoraj_Desno |- | Sredina_Levo <!-- 'border-style: top right bottom left;' --> | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Desno <!-- In the above line, the three left-most "none" arguments can be replaced with "solid" (or other valid arguments) and there would be no change to the table that is displayed. Only the fourth argument, which is Middle_Right's left border, needs to be "none". For example, the line above could be replaced with: | style="border-style: solid solid solid none;" | Sredina_Desno --> |- | Spodaj_Levo || Spodaj_Center || Spodaj_Desno |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- | Zgoraj_Levo || Zgoraj_Center || Zgoraj_Desno |- | Sredina_Levo <!-- 'border-style: top right bottom left;' --> | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Center | style="border-style: none none none none;" | Sredina_Desno |- | Spodaj_Levo || Spodaj_Center || Spodaj_Desno |} </div> Če želite odstraniti določene zunanje robove wikitabele, jih je treba odstraniti iz sosednjih celic in začeti celotno tabelo z nizom kode <code>{| class="wikitable" style="border: none;"</code> . Upoštevajte, da ima zamenjava <code>{| class="wikitable"</code> z <br> {{in5}}<code>{| style="border-collapse: collapse;"</code><br> za posledico odstranitev vseh robov celic, ki bi se sicer privzeto pojavili okoli vsake celice v tabeli. S to spremembo morate med dvema sosednjima celicama morate {{Em|vstaviti}} {{Em|en sam}} rob celice namesto odstranjevanja {{em|dveh}} robov celice. == Operacije za vrstice == === Višina === {{See at|{{section link||Višina}}}} === Rob === {{See at|{{section link||Postavitev robov}}}} === Številke vrstic === O številkah vrstic si oglejte razdelke [[Pomoč:Razvrstljive tabele]]. In: *[[Predloga:Static row numbers]] *[[Predloga:Row numbers]] == Operacije za stolpce == Nekatere operacije, kot pri večini načinov oblikovanja, se lahko uporabi le za celoten stolpec, tako da se vsaka celica v stolpcu uporabi samostojno. === Nastavitev širine stolpcev === Če želite prilagoditi širino stolpcev specifičnim zahtevam, namesto da se sprijaznite s širino najširšega besedilnega elementa v celicah stolpca, sledite spodnjemu primeru. Upoštevajte, da je prelivanje besedila vsiljeno. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- ! scope="col" style="width: 50px;" | Ime ! scope="col" style="width: 250px;" | Učinek ! scope="col" style="min-width: 225px; max-width: 300px;" | Igre najdene v |- | Poké Ball || Regular Poké Ball || Vse različice |- | Great Ball || Better than a Poké Ball || Vse različice |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- ! scope="col" style="width: 50px;" | Ime ! scope="col" style="width: 250px;" | Učinek ! scope="col" style="min-width: 225px; max-width: 300px;" | Igre najdene v |- | Poké Ball || Regular Poké Ball || Vse različice |- | Great Ball || Better than a Poké Ball || Vse različice |} </div> Če želite nastaviti širino stolpcev v tabeli brez glav, določite širino prve celice za vsak stolpec. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- | style="width: 100pt;" | Ta stolpec je širok 100 pikslov | style="width: 200pt;" | Ta stolpec je širok 200 pikslov | style="width: 300pt;" | Ta stolpec je širok 300 pikslov |- | blah || blih || bluh |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- | style="width: 100pt;" | Ta stolpec je širok 100 pikslov | style="width: 200pt;" | Ta stolpec je širok 200 pikslov | style="width: 300pt;" | Ta stolpec je širok 300 pikslov |- | blah || blih || bluh |} </div> Uporabite lahko tudi odstotke, na primer, da izenačite širino tabele z dvema stolpcema, tako da enega od njih nastavite na <code>style="width: 50%;"</code>. Ena od možnih nastavitev širine je poravnava stolpcev zaporednih tabel. Spodaj so zgledi ločenih tabel s stolpci, nastavljenimi na 350px in 225px. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- ! scope=col style="width: 350px;" | Država ! scope=col style="width: 225px;" | Glavno mesto |- | Nizozemska || Amsterdam |} {| class=wikitable |- ! scope=col style="width: 350px;" | Država ! scope=col style="width: 225px;" | Glavno mesto |- | Francija || Pariz |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- ! scope=col style="width: 350px;" | Država ! scope=col style="width: 225px;" | Glavno mesto |- | Nizozemska || Amsterdam |} {| class=wikitable |- ! scope=col style="width: 350px;" | Država ! scope=col style="width: 225px;" | Glavno mesto |- | Francija || Pariz |} </div> === Nowrap === V tabeli, ki se razprostira preko celotne širine strani, se celice, ki so ožje od najširše celice, ponavadi ovijejo. Če želite preprečiti prelivanje celotnega stolpca, uporabite slog <code>style="white-space: nowrap;"</code> v celici brez glave v najdaljši/najširši celici, da vpliva na celoten stolpec. Brez <code>nowrap</code>, kot se izpiše v brskalniku: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda'''<syntaxhighlight lang="tid"> <syntaxhighlight lang="wikitext"> {|class="wikitable sortable" |- ! scope=col | Epizoda ! scope=col | Datum ! scope=col | Povzetek |- |"The Journey Begins" |1. januar 2010 |[[Lorem ipsum]] dolor sit amet, [...] <!-- To besedilo je prostor za dejansko (dolgo) besedilo, ki je prikazano v izpisanem rezultatu spodaj --> |- |"When Episodes Attack" |8. januar 2010 |Lorem ipsum dolor sit amet, [...] |- |"So Long" |15. januar 2010 |Lorem ipsum dolor sit amet, [...] |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable sortable" ! scope=col | Epizoda ! scope=col | Datum ! scope=col | Povzetek |- | "The Journey Begins" | 1. januar 2010 | [[Lorem ipsum]] dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |- | "When Episodes Attack" | 8. januar 2010 | Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |- | "So Long" | 15. januar 2010 | Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |} </div> Z <code>nowrap</code>, v stolpcih Epizoda in Datum, se v brskalniku izpiše: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {|class="wikitable sortable" |- ! scope=col | Epizoda ! scope=col | Datum ! scope=col | Povzetek |- |"The Journey Begins" |1. januar 2010 |[[Lorem ipsum]] dolor sit amet, [...] <!-- To besedilo je prostor za dejansko (dolgo) besedilo, ki je prikazano v izpisanem rezultatu spodaj --> |- |style="white-space: nowrap;"|"When Episodes Attack" |8. januar 2010 |Lorem ipsum dolor sit amet, [...] |- |"So Long" |style="white-space: nowrap;"|15. januar 2010 |Lorem ipsum dolor sit amet, [...] |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisan rezultat''' {| class="wikitable sortable" ! scope="col" | Epizoda ! scope="col" | Datum ! scope="col" | Povzetek |- | "The Journey Begins" | 1. januar 2010 | [[Lorem ipsum]] dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |- | style="white-space: nowrap;" | "When Episodes Attack" | 8. januar 2010 | Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |- | "So Long" | style="white-space: nowrap;" | 15. januar 2010 | Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. |} </div> === Tooltip === Stolpcem lahko dodate pojasnilo ob premiku miške s predlogo {{Tl|Tooltip}}. Preprosto zamenjajte naslov-stolpca z <code><nowiki>{{Tooltip|Naslov stolpca|Pojasnilo oz. tooltip}}</nowiki></code>, kar bo izgledalo takole: {{Tooltip|Naslov stolpca|Pojasnilo oz. tooltip}}. === Razvrstljivi stolpci === Za podrobnosti o tem, kako ustvariti razvrstljive tabele, si oglejte [[Pomoč:Razvrstljive tabele]]. Celotna tabela mora imeti nastavljen slog <code>class=sortable</code>. Posamezne stolpce lahko nato izključite iz razvrščanja s <code>class=unsortable</code> v celici glave. == Workarounds == === Ne-pravokotne tabele === {{Tlx|diagonal split header|''HEADER-FOR-ROW-HEADERS''|''HEADER-FOR-COLUMN-HEADERS''}} se lahko uporabi za diagonalno razdelitev glavne celice, kot je prikazano v zgornjem levem polju na sliki spodaj:<ref group="note">Poenostavljena verzija predloge [[Predloga:Table_of_phase_transitions]]</ref> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="2"> {| class=wikitable ! {{diagonal split header|Iz|V}} ! Trdnina !! Tekočina !! Plin |- ! Trdnina | Transformacija trdnina-trdnina || Taljenje || Sublimacija |- ! Tekočina | Zamrzovanje || {{sdash}} || Vrenje/izhlapevanje |- ! Plin | Odlaganje || Kondenzacija || {{sdash}} |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisanii rezultat''' {| class=wikitable ! {{diagonal split header|Iz|V}} ! Trdnina !! Tekočina !! Plin |- ! Trdnina | Transformacija trdnina-trdnina || Taljenje || Sublimacija |- ! Tekočina | Zamrzovanje || {{sdash}} || Vrenje/izhlapevanje |- ! Plin | Odlaganje || Kondenzacija || {{sdash}} |} </div> Robove celic lahko skrijete tako, da dodate kodo {{Xt|<code>border: none; background: none;</code>}} slogu za oblikovanje atributov tabele ali celice (morda ne deluje v starejših brskalnikih). <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="2" style="white-space: pre-wrap;"> {| class=wikitable style="border: none; background: none;" ! colspan=2 rowspan=2 style="border: none; background: none;" | [[File:Pfeil_SO.svg|none|link=|20px]] ! colspan=3| V |- ! Trdnina !! Tekočina !! Plin |- ! rowspan=3| Iz ! Trdnina | Transformacija trdnina-trdnina || Taljenje || Sublimacija |- ! Tekočina | Zamrzovanje || {{sdash}} || Vrenje/izhlapevanje |- ! Plin | Odlaganje || Kondenzacija || {{sdash}} |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style="border: none; background: none;" ! colspan=2 rowspan=2 style="border: none; background: none;" | [[File:Pfeil_SO.svg|none|link=|20px]] ! colspan=3| V |- ! Trdnina !! Tekočina !! Plin |- ! rowspan=3| Iz ! Trdnina | Transformacija trdnina-trdnina || Taljenje || Sublimacija |- ! Tekočina | Zamrzovanje || {{sdash}} || Vrenje/izhlapevanje |- ! Plin | Odlaganje || Kondenzacija || {{sdash}} |} </div> {{Em|Bodite pozorni, da odstranitev povezave na sliki [[WP:EIS#Povezava|temelji na tem, da je ta popolnoma dekorativna]].}} <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| class=wikitable style="border: none; background: none;" ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost | rowspan=5 style="border: none; background: none;"| ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost | rowspan=5 style="border: none; background: none;"| ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost |- | 1990 || 1000<br>(ocena) || 2000 || 1357 || 2010 || 1776 |- | 1991 || 1010 || 2001 || 1471 || 2011 || 1888 |- | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ |- | 1999 || 1234 || 2009 || 1616 || 2019 || 1997<br>(ocena) |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style="border: none; background: none;" ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost | rowspan=5 style="border: none; background: none;"| ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost | rowspan=5 style="border: none; background: none;"| ! scope=col | Leto ! scope=col | Velikost |- | 1990 || 1000<br>(ocena) || 2000 || 1357 || 2010 || 1776 |- | 1991 || 1010 || 2001 || 1471 || 2011 || 1888 |- | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ | colspan=2 style="text-align: center;"|⋮ |- | 1999 || 1234 || 2009 || 1616 || 2019 || 1997<br>(ocena) |} </div> === Premik/centriranje === {{See above|{{section link||Sredinska poravnava tabel}}}} == Razredi == Obstaja več drugih razredov [[CSS]], poleg osnovnega <code>class=wikitable</code>, opisanega [[#wikitable class|zgoraj]]. V prvi vrstici kode tabele, po <code>{|</code>, lahko namesto neposredne določitve sloga, navedete tudi razred CSS, ki se lahko uporablja za uporabo slogov. Slog za ta razred je mogoče določiti na različne načine: * v sami programski kodi se lahko za vsako kožo (na primer razred [[#Sortirabje|sortable]]) * skupno za vse uporabnike enega wikija v [[MediaWiki:Common.css]] (na primer, na nekaterih drugih projektih obstaja ali je bil razred wikitable, pozneje premaknjen v [http://svn.wikimedia.org/viewvc/mediawiki/trunk/phase3/skins/common/shared.css?view=markup shared.css]) * ločeno za vsako kožo v [[MediaWiki:Monobook.css]] itd. * posamično na uporabniški podstrani za en wiki * posamično, za tabele razreda na vseh spletnih straneh na lokalnem računalniku uporabnika. Namesto, da bi si zapomnili parametre tabele, samo vključite ustrezni razred za <code>{|</code>. To pomaga ohranjati dosledno oblikovanje tabel in omogoča, da ena sprememba razreda popravi težavo ali izboljša izgled vseh tabel, ki ga uporabljajo hkrati. Na primer takole: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| style="border-spacing: 2px;" |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| style="border-spacing: 2px;" |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </div> postane <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </div> s preprosto zamenjavo vgrajenega CSS za tabelo z <code>class=wikitable</code>. To je zato, ker razred <code>wikitable</code> v [[MediaWiki:Common.css]] vsebuje vrsto CSS slogovnih pravil <code>table.wikitable</code>. Te se uporabijo takrat, ko označite tabelo z razredom. Nato lahko po želji dodate dodatna slogovna pravila. Ta preglasijo pravila razreda in vam omogočajo, da slog razreda uporabite kot osnovo in nadgrajujete na njem: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable style="font-style: italic; font-size: 120%; border: 3px dashed red;" |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style="font-style: italic; font-size: 120%; border: 3px dashed red;" |+ Tabela množenja |- ! scope=col | &times; ! scope=col | 1 ! scope=col | 2 ! scope=col | 3 |- ! scope=row | 1 | 1 || 2 || 3 |- ! scope=row | 2 | 2 || 4 || 6 |- ! scope=row | 3 | 3 || 6 || 9 |- ! scope=row | 4 | 4 || 8 || 12 |- ! scope=row | 5 | 5 || 10 || 15 |} </div> Opazite lahko, da tabela ohranja sivo ozadje razreda <code>wikitable</code>, glave pa so še vedno krepke in na sredini. Toda oblikovanje besedila je sedaj prekrito z lokalnim <code>style=</code> stavkom; vse besedilo v tabeli je bilo v ležeči pisavi in 120% normalne velikosti, rob wikitable pa je bil zamenjan z rdečo črtkano obrobo. === Zložljive tabele === {{See also|:mw:Manual:Collapsible elements#jQuery.makeCollapsible|l1=več primerov}} Razrede je mogoče uporabiti tudi za strnjevanje tabel, tako da so privzeto skrite. Uporabite razred {{Brez preloma|<code>mw-collapsible</code>}}, da omogočite strnitev tabel. Zložljive tabele je mogoče tudi sortirati, če vključite razred <code>sortable</code> {{See below|{{section link||Razvrstljive tabele}}}}. Privzeto se zložljiva tabela lahko razširi. Če želite to spremeniti, dodajte razred {{Brez preloma|<code>mw-collapsed</code>}}. Namesto {{Brez preloma|<code>mw-collapsed</code>}} lahko dodate tudi <code>autocollapse</code>, ki samodejno strne tabelo, če sta na strani prisotna dva ali več zložljivih elementov. '''Opomba''': Tabele bodo prikazale kontrolnike {{Brez preloma|"[strni]" / "[razširi]"}} v prvi vrstici tabele (ne glede na to, ali je to vrstica glave ali ne), razen če je prisoten napis tabele. {{See below|{{section link||Tabele z napisi}}}} ==== Zgled z naslovno vrstico ==== <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1"> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Glava |- | Vsebina, ki se začne skrito |- | Več skritih vsebin |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Glava |- | Vsebina, ki se začne skrito |- | Več skritih vsebin |} </div> ==== Zgledi brez vrstice z glavo ==== <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1"> {| class="wikitable mw-collapsible" |- | Prva vrsta je vedno vidna |- | Vsebina, ki je na začetku vidna |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisan rezultat''' {| class="wikitable mw-collapsible" |- | Prva vrsta je vedno vidna |- | Vsebina, ki je na začetku vidna |} </div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1"> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- | Prva vrsta je vedno vidna |- | Druge vrstice se začnejo skrite |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;">> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- | Prva vrsta je vedno vidna |- | Druge vrstice se začnejo skrite |} </div> ==== Tabele z napisi ==== Tabele z napisi se bodo strnile v naslov tabele. Glava ne bo vidna, ko je tabela strnjena. Uporabite predlogo {{Tl|nowrap}}, da preprečite, da bi bil napis strnjene tabele prilagojen majhnemu navpičnemu stolpcu. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1-2"> {| class="wikitable mw-collapsible" |+{{nowrap|Nekoliko dolg napis tabele}} |- ! Glava |- | Vsebina se začne vidna |- | Več vidne vsebine |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat.<br>Za ogled kliknite »Strni«.''' ---- {| class="wikitable mw-collapsible" |+{{nowrap|Nekoliko dolg napis tabele}} |- ! Glava |- | Vsebina se začne vidna |- | Več vidne vsebine |} </div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat<br> (brez <nowiki>{{nowrap}}</nowiki>.<br>Za ogled kliknite »Strni«.''' ---- {| class="wikitable mw-collapsible" |+Nekoliko dolg napis tabele |- ! Glava |- | Vsebina se začne vidna |- | Več vidne vsebine |} </div> {{clear}} Na začetku je strnjena tabela: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1-2"> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |+{{nowrap|Nekoliko dolg napis tabele}} |- ! Glava |- | Vsebina se začne skrita |- | Več skritih vsebin |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat.<br>Za ogled kliknite »Strni«''' ---- {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |+{{nowrap|Nekoliko dolg napis tabele}} |- ! Glava |- | Vsebina se začne skrita |- | Več skritih vsebin |} </div><div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat<br>(brez <nowiki>{{nowrap}}</nowiki>.<br />Za ogled kliknite »Strni«''' ---- {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |+ Nekoliko dolg napis tabele ! Glava |- | Vsebina se začne skrita |- | Več skritih vsebin |} </div> === Razvrstljive tabele === {{anchor|Sortable|Sorting|reason=pld section names}} {{see also|Pomoč:Razvrstljive tabele|meta:Help:Sorting}} Tabele lahko naredite razvrstljive tako, da v zgornjo vrstico wikibesedila tabele dodate <code>class=sortable</code>. Za podrobnosti glejte '''[[Pomoč:Razvrstljive tabele]]'''. ==== Problemi razvrščanja števil in let ==== {{Glavni|Pomoč:Razvrstljive tabele}} ==== Razvrščanje in strnjevanje ==== {{Bližnjica|WP:TABLECOLLAPSE}} Razvrstljivo tabelo je mogoče strniti. Če želite to storiti, uporabite to kodo: :<code>'''class="wikitable sortable mw-collapsible"'''</code> Na primer: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1"> {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ Razvrstljiva in zložljiva tabela |- ! scope=col | Abecedno ! scope=col | Numerično ! scope=col | Datumsko ! scope=col class=unsortable | Nerazvrstljivo |- | d || 20 || 2008-11-24 || Tega |- | b || 8 || 2004-03-01 || stolpca |- | a || 6 || 1979-07-23 || ne |- | c || 4.2 || 1492-12-08 || moremo |- | e || 0 || 1601-08-13 || sortirati. |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ Razvrstljiva in zložljiva tabela |- ! scope=col | Abecedno ! scope=col | Numerično ! scope=col | Datumsko ! scope=col class=unsortable | Nerazvrstljivo |- | d || 20 || 2008-11-24 || Tega |- | b || 8 || 2004-03-01 || stolpca |- | a || 6 || 1979-07-23 || ne |- | c || 4.2 || 1492-12-08 || moremo |- | e || 0 || 1601-08-13 || sortirati. |} </div> Če želite, da je tabela privzeto prikazana v strnjenem stanju, uporabite sledečo kodo :<code><nowiki>{|</nowiki> class="wikitable sortable mw-collapsible '''mw-collapsed'''"</code> namesto :<code><nowiki>{|</nowiki> class="wikitable sortable mw-collapsible"</code> === mw-datatable – označevanje vrstice z lebdenjem kazalca. Belo ozadje === {{Tracked|T287997}} {{tracked|T284802}} :'''''Opomba:''' <code>class=mw-datatable</code> ne deluje v nekaterih preoblekah.'' ''Glej {{Phab|T287997}}.'' :'''''Opomba:''' <code>class=mw-datatable</code> preglasi barvo ozadja za vrstico, ne pa tudi barve ozadja za posamezne celice.'' Razred <code>class=mw-datatable</code> omogoča spreminjanje barve ozadja vrstic, da jo bolje vidite ali poudarite. To olajša sledenje podatkom in informacijam v vrstici, zlasti v širših tabelah. '''Opomba:''' Zgornje težave je mogoče enostavno odpraviti z uporabo slogovnih predlog. Glej [[:en:Wikipedia:TemplateStyles]]. [[Predloga:Mw-datatable]] ne preglasi obstoječih barv ozadja, nastavljenih za celice ali vrstice. Dodajte <code><nowiki>{{mw-datatable}}</nowiki></code> v wikibesedilo tik pred wikibesedilom tabele. Pustite v tabeli ali dodajte <code>class=mw-datatable</code> na vrh wikibesedila tabele kot prej. Oglejte si uporabo predloge: * [[special:WhatLinksHere/Predloga:Mw-datatable]] Uporabo '''''mw-datatable''''' najdete s '''[https://global-search.toolforge.org/?q=%22mw-datatable%22&namespaces=&title= tem globalnim iskanjem]''' v wikibesedilih v vseh wikijih Fundacije Wikimedia. Ko ste tam, poiščite "<nowiki>{{mw-datatable}}</nowiki>" (z narekovaji). Oglejte si dno rezultatov iskanja za uporabo angleškega wikija. === tpl-blanktable – označevanje vrstice z lebdenjem kazalca. Belo ozadje === To trenutno nadomešča <code>class=mw-datatable</code> (glejte prejšnji razdelek). Ne prepiše obstoječih barv ozadij, ki so bile že nastavljene za celice ali vrstice. Glejte [[Predloga:Import-blanktable]]. V wikibesedilo dodajte <code><nowiki>{{Import-blanktable}}</nowiki></code> kamorkoli pred wikibesedilo tabele. Dodajte <code>class=tpl-blanktable</code> na vrh wikibesedila tabele. Če želite videti, kje in kako se uporablja: * [[Special:WhatLinksHere/Predloga:Import-blanktable]] Pomaknite kazalec miške preko tabel '''''tpl-blanktable''''' in si oglejte svetlo modre lebdeče pasove. '''''<code>class=tpl-blanktable</code>''''' ustvari '''belo ozadje''' za '''podatkovne celice''' ; medtem ko '''''<code>class=wikitable</code>''''' ustvari '''sivo ozadje''' za podatkovne celice: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1-2"> {{Import-blanktable}} {| class=tpl-blanktable |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=tpl-blanktable |- ! 1 ! 2 ! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </div> {{Clear}} <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1"> {| class=wikitable |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </div> '''''<code>class=tpl-blanktable</code>''''' se lahko uporablja v kombinaciji z razredom '''''<code>class=wikitable</code>''''' <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" highlight="1-2"> {{Import-blanktable}} {| class="wikitable tpl-blanktable" |- ! 1 !! 2 !! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {{Import-blanktable}} {| class="wikitable tpl-blanktable" |- ! 1 ! 2 ! 3 |- | 1-1 || 2-1 || 3-1 |- | 1-2 || 2-2 || 3-2 |} </div> == Celice, ki se raztezajo čez več vrstic ali stolpcev == Možno je ustvariti celice, ki se raztezajo preko dveh ali več stolpcev. Za to uporabite <code>|colspan={{Var|n}} | {{Var|content}}</code>. Podobno se lahko ustvarijo celice, ki se raztezajo preko dveh ali več vrstic. To zahteva <code>|rowspan={{Var|m}} | {{Var|content}}</code>. V kodi tabele moramo {{Em|izpustiti celice, ki jih pokrije takšen raztez}}. Rezultat štetja stolpcev in vrstic mora biti skladen. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="8,19"> {| class=wikitable style="text-align: center;" !stolpec1 !stolpec2 !stolpec3 !stolpec4 |- !vrstica1 | colspan=2 | A <!-- štetje stolpcev: celica 'B' ne more obstajati --> |C |- !vrstica2 |AA |BB |CC |- !vrstica3 |AAA | rowspan=2 | BBB |CCC |- !vrstica4 |AAAA <!-- štetje stolpcev: celica 'BBBB' ne more obstajati --> |CCCC |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable style="text-align: center;" !stolpec1 !stolpec2 !stolpec3 !stolpec4 |- !vrstica1 | colspan=2 | A <!-- štetje stolpcev: celica 'B' ne more obstajati --> |C |- !vrstica2 |AA |BB |CC |- !vrstica3 |AAA | rowspan=2 | BBB |CCC |- !vrstica4 |AAAA <!-- štetje stolpcev: celica 'BBBB' ne more obstajati --> |CCCC |} </div> V kodi celica <code>| colspan="2" | A</code> zajema dva stolpca. Upoštevajte, da v naslednjem stolpcu {{Em|celica, ki bi naj vsebovala "B", ne obstaja}} . Podobno: V kodi celica<code>| rowspan="2" | BBB</code> zajema dve vrstici. {{Em|Celica, v kateri naj bi bilo besedilo "BBBB", ne obstaja}} . == Povezava razdelka ali povezava zemljevida do sidra vrstice == Če želite omogočiti [[Element HTML|sidro]] [[WP:ANCHOR|povezave na razdelek]] (ali sidro povezave zemljevida), ki se sklicuje na določeno vrstico v tabeli, je treba parameter <code>'''id="{{Var|section link anchor name}}"'''</code> dodati na začetek vrstice <code>'''|-'''</code> ali '''<code><nowiki><tr></nowiki></code>''': <code><nowiki>|-</nowiki> id="{{Var|section link anchor name}}"</code> <code><nowiki><tr</nowiki> id="{{Var|section link anchor name}}"></code> Upoštevajte, da se mora vsako {{Var|ime sidra povezave v razdelku}} razlikovati od vseh drugih na strani (to vključuje tudi imena naslovov), da se ustvari veljavni XHTML in omogoči pravilno povezovanje. ; Primer povezave zemljevida do vrstice Ko kliknemo na oznako države na zemljevidu ki vsebuje povezavo, je povezava kodirana kot npr.: <code>'''<nowiki>[[#Vrstica tabele 11|Slovenija]]</nowiki>'''</code>, ki se sklicuje na sidro (znotraj tabele), kodirano kot <code>'''|-&nbsp;id="Vrstica tabele 11"'''</code>, kar omogoči premikanje strani, tako da je izbrana vrstica tabele na vrhu brskalnika Tukaj uporabljamo družino predlog {{Tlx|Image label begin}}, {{Tlx|Image label small}} in {{Tlx|Image label end}}, da za nas postavijo takšno tabelo: <div style="display:inline-table; vertical-align:top; max-width:400px;"> '''Klikni na ime države na zemljevidu, da se postaviš na ime v tabeli.''' <onlyinclude>{{Image label begin|image=Map of European countries by percent of local Avaaz members.png|width=400|alt=Labelled map of European countries color coded by percent of Avaaz members}} {{Image label small|x=0.2389|y=0.781|scale=400|text=[[#Table row 1|<span style="color: #0654AD;">Andora<br><span style="font-size: larger;">↓</span></span>]]}} {{Image label small|x=0.5775|y=0.863|scale=400|text=[[#Table row 37|<span style="color: #0654AD;">Albanija</span>]]}} {{Image label small|x=0.4930|y=0.685|scale=400|text=[[#Table row 8|<span style="color: #0654AD;">Avstrija</span>]]}} {{Image label small|x=0.6975|y=0.515|scale=400|text=[[#Table row 40|<span style="color: #0654AD;">Belorusija</span>]]}} {{Image label small|x=0.2810|y=0.595|scale=400|text=[[#Table row 4|<span style="color: #0654AD;">Belgija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5792|y=0.779|scale=400|text=[[#Table row 34|<span style="color: #0654AD;">B&H</span>]]}} {{Image label small|x=0.7195|y=0.782|scale=400|text=[[#Table row 22|<span style="color: #0654AD;">Bolgarija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5700|y=0.734|scale=400|text=[[#Table row 26|<span style="color: #0654AD;">Hrvaška</span>]]}} {{Image label small|x=0.5075|y=0.615|scale=400|text=[[#Table row 32|<span style="color: #0654AD;">Češka<br>Rep.</span>]]}} {{Image label small|x=0.3775|y=0.487|scale=400|text=[[#Table row 21|<span style="color: #0654AD;">Danska</span>]]}} {{Image label small|x=0.5875|y=0.364|scale=400|text=[[#Table row 25|<span style="color: #0654AD;">Estonija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5875|y=0.285|scale=400|text=[[#Table row 28|<span style="color: #0654AD;">Finska</span>]]}} {{Image label small|x=0.2695|y=0.701|scale=400|text=[[#Table row 3|<span style="color: #0654AD;">Francija</span>]]}} {{Image label small|x=0.3995|y=0.582|scale=400|text=[[#Table row 13|<span style="color: #0654AD;">Nemčija</span>]]}} {{Image label small|x=0.7175|y=0.892|scale=400|text=[[#Table row 23|<span style="color: #0654AD;">Greece</span>]]}} {{Image label small|x=0.5775|y=0.683|scale=400|text=[[#Table row 29|<span style="color: #0654AD;">Madžarska</span>]]}} {{Image label small|x=0.1005|y=0.163|scale=400|text=[[#Table row 5|<span style="color: #0654AD;">Islandija</span>]]}} {{Image label small|x=0.0995|y=0.492|scale=400|text=[[#Table row 15|<span style="color: #0654AD;">Irska</span>]]}} {{Image label small|x=0.4655|y=0.795|scale=400|text=[[#Table row 14|<span style="color: #0654AD;">Italija</span>]]}} {{Image label small|x=0.6155|y=0.411|scale=400|text=[[#Table row 24|<span style="color: #0654AD;">Latvija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5715|y=0.457|scale=400|text=[[#Table row 27|<span style="color: #0654AD;">Litva</span>]]}} {{Image label small|x=0.2075|y=0.628|scale=400|text=[[#Table row 2|<span style="color: #0654AD;">Luxembourg<span style="font-size: larger;">→</span></span>]]}} {{Image label small|x=0.6775|y=0.845|scale=400|text=[[#Table row 33|<span style="color: #0654AD;">''Mak.''</span>]]}} {{Image label small|x=0.5595|y=1.000|scale=400|text=[[#Table row 7|<span style="color: #0654AD;"><span style="font-size: larger;">←</span>Malta</span></span>]]}} {{Image label small|x=0.7535|y=0.661|scale=400|text=[[#Table row 38|<span style="color: #0654AD;">Moldoavija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5775|y=0.83|scale=400|text=[[#Table row 36|<span style="color: #0654AD;">''Mont.''</span>]]}} {{Image label small|x=0.2925|y=0.55|scale=400|text=[[#Table row 18|<span style="color: #0654AD;">Nizozemska</span>]]}} {{Image label small|x=0.3975|y=0.32|scale=400|text=[[#Table row 20|<span style="color: #0654AD;">Norveška</span>]]}} {{Image label small|x=0.5475|y=0.567|scale=400|text=[[#Table row 30|<span style="color: #0654AD;">Poljska</span>]]}} {{Image label small|x=0.0175|y=0.89|scale=400|text=[[#Table row 17|<span style="color: #0654AD;">Portugal</span>]]}} {{Image label small|x=0.6825|y=0.716|scale=400|text=[[#Table row 19|<span style="color: #0654AD;">Romunija</span>]]}} {{Image label small|x=0.7975|y=0.32|scale=400|text=[[#Table row 39|<span style="color: #0654AD;">Rusija</span>]]}} {{Image label small|x=0.6405|y=0.765|scale=400|text=[[#Table row 35|<span style="color: #0654AD;">Srbija</span>]]}} {{Image label small|x=0.5775|y=0.640|scale=400|text=[[#Table row 31|<span style="color: #0654AD;">Slovaška</span>]]}} {{Image label small|x=0.4655|y=0.719|scale=400|text=[[#Table row 11|<span style="color: #0654AD;">Slovenija</span>]]}} {{Image label small|x=0.1245|y=0.85|scale=400|text=[[#Table row 10|<span style="color: #0654AD;">Španija</span>]]}} {{Image label small|x=0.4925|y=0.382|scale=390|text=[[#Table row 12|<span style="color: #0654AD;">Švedska</span>]]}} {{Image label small|x=0.3675|y=0.699|scale=400|text=&nbsp;[[#Table row 6|<span style="color: #0654AD;">Švica</span>]]}} {{Image label small|x=0.7575|y=0.6|scale=400|text=[[#Table row 41|<span style="color: #0654AD;">Ukrajina</span>]]}} {{Image label small|x=0.2025|y=0.499|scale=400|text=[[#Table row 16|<span style="color: #0654AD; text-align: center;">Združeno<br>Kraljestvo</span>]]}} {{Image label end}}</onlyinclude> </div> <div style="display:inline-table; vertical-align: top; style="margin-top:0em;"> <div style="height:29em; overflow:auto; border:1px solid; padding-right:1.5em;"> {{Static row numbers}} {{Import-blanktable}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers tpl-blanktable" style="margin-top:0em; text-align:right;" |+ [[Avaaz]] members by percent of population.<br>The list can be scrolled manually or interactively. |- !Country!!Population!!Avaaz!!{{abbr|%|Percent}} |- ! !! !! !! <br> |- id="Table row 1" | style=text-align:left |Andora||85.000||3.316|| style="background-color:white"|&nbsp;&nbsp;3,90 |- id="Table row 2" | style=text-align:left |Luxembourg||498.000||14.228|| style="background-color:#F0F0F0"|&nbsp;&nbsp;2,86 |- id="Table row 3" | style=text-align:left |Francija||64.768.000||1.827.517|| style="background-color:#F0F0F0"|&nbsp;&nbsp;2,82 |- id="Table row 4" | style=text-align:left |Belgija||10.423.000||292.530|| style="background-color:#F0F0F0"|&nbsp;&nbsp;2,81 |- id="Table row 5" | style=text-align:left |Islandija||309.000||7.667|| style="background-color:#E9E9E9"|2,48 |- id="Table row 6" | style=text-align:left |Švica||7.623.000||182.814|| style="background-color:#E9E9E9"|2,40 |- id="Table row 7" | style=text-align:left |Malta||407.000||9.129|| style="background-color:#D5D5D5"|2,24 |- id="Table row 8" | style=text-align:left |Avstrija||8.214.000||167.132|| style="background-color:#D5D5D5"|2.03 |- id="Table row 9" | style=text-align:left |Liechtenstein||36.000||718|| style="background-color:#B4B4B4"|1,99 |- id="Table row 10" | style=text-align:left |Španija||46.506.000||810.680|| style="background-color:#B4B4B4"|1,74 |- id="Table row 11" | style=text-align:left |Slovenija||2.003.000||27.780|| style="background-color:#B4B4B4"|1,39 |- id="Table row 12" | style=text-align:left |Švedska||9.074.000||125.248|| style="background-color:#B4B4B4"|1,38 |- id="Table row 13" | style=text-align:left |Nemčija||81.644.000||1.082.972|| style="background-color:#8B8B8B"|1,33 |- id="Table row 14" | style=text-align:left |Italija||60.749.000||796.634|| style="background-color:#8B8B8B"|1,31 |- id="Table row 15" | style=text-align:left |Irska||4.623.000||58.504|| style="background-color:#8B8B8B"|1,27 |- id="Table row 16" | style=text-align:left |Združeno&nbsp;Kraljestvo||62.348.000||781.025|| style="background-color:#8B8B8B"|1,25 |- id="Table row 17" | style=text-align:left |Portugalska||10.736.000||132.219|| style="background-color:#8B8B8B"|1,23 |- id="Table row 18" | style=text-align:left |Nizozemska||16.574.000||191.608|| style="background-color:#8B8B8B"|1,16 |- id="Table row 19" | style=text-align:left |Romunija||21.959.000||211.867|| style="background-color:#8B8B8B"|0,96 |- id="Table row 20" | style=text-align:left |Norveška||4.676.000||36.483|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,78</span> |- id="Table row 21" | style=text-align:left |Danska||5.516.000||41.377|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,75</span> |- id="Table row 22" | style=text-align:left |Bolgarija||7.149.000||52.296|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,73</span> |- id="Table row 23" | style=text-align:left |Grčija||10.750.000||78.874|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,73</span> |- id="Table row 24" | style=text-align:left |Latvija||2.218.000||14.967|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,67</span> |- id="Table row 25" | style=text-align:left |Estonia||1.291.000||8.535|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,66</span> |- id="Table row 26" | style=text-align:left |Hrvaška||4.487.000||28.950|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,65</span> |- id="Table row 27" | style=text-align:left |Litva||3.545.000||21.721|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,61</span> |- id="Table row 28" | style=text-align:left |Finska||5.255.000||28.836|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,55</span> |- id="Table row 29" | style=text-align:left |Madžarska||9.992.000||51.684|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,52</span> |- id="Table row 30" | style=text-align:left |Poljska||38.464.000||162.643|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,42</span> |- id="Table row 31" | style=text-align:left |Slovakia||5.470.000||22.588|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,41</span> |- id="Table row 32" | style=text-align:left |Češka||10.202.000||39.358|| style="background-color:#676767"|<span style="color:white">0,39</span> |- id="Table row 33" | style=text-align:left |Makedonija||2.072.000||3847|| style="background-color:#414141"|<span style="color:white">0,19</span> |- id="Table row 34" | style=text-align:left |Bosna&nbsp;in&nbsp;Herz.||4.622.000||8.436|| style="background-color:#414141"|<span style="color:white">0,18</span> |- id="Table row 35" | style=text-align:left |Srbija||7.345.000||12.369|| style="background-color:#414141"|<span style="color:white">0,17</span> |- id="Table row 36" | style=text-align:left |Ćrna Gora||667.000||1.101|| style="background-color:#414141"|<span style="color:white">0,17</span> |- id="Table row 37" | style=text-align:left |Albanija||2.987.000||3.300|| style="background-color:#414141"|<span style="color:white">0,11</span> |- id="Table row 38" | style=text-align:left |Moldavija||3.732.000||2.134|| style="background-color:#1E1E1E"|<span style="color:white">0.06</span> |- id="Table row 39" | style=text-align:left |Rusija||139.390.000||62.932|| style="background-color:#1E1E1E"|<span style="color:white">0.05</span> |- id="Table row 40" | style=text-align:left |Belorusija||9.613.000||2.643|| style="background-color:#1E1E1E"|<span style="color:white">0.03</span> |- id="Table row 41" | style=text-align:left |Ukrajina||45.416.000||13.002|| style="background-color:#1E1E1E"|<span style="color:white">0.03</span> |} </div></div> == Predloga za vrstice == {{For|dodajanje dinamičnih številk vrstic koz za stolpce tabele|Predloga:Row numbers}} Ne glede na to, ali uporabljamo format wikitable ali HTML, ima lahko wikibesedilo vrstic znotraj tabele  in včasih celo v zbirki tabel veliko skupnega, npr.: * osnovna koda za vrstico tabele * koda za barvo, poravnavo in način sortiranja * fiksna besedila, kot so enote * posebni formati za sortiranje V takem primeru je lahko koristno ustvariti predlogo, ki ustvari sintakso za vrstico tabele, s podatki kot parametri. To prinaša številne prednosti: * preprosto spreminjanje vrstnega reda stolpcev ali odstranitev stolpca * preprosto dodajanje novega stolpca, če je veliko elementov novega stolpca praznih (če je stolpec vstavljen in so obstoječa polja neimenovana, uporabite imenovani parameter za novo polje, da se izognete dodajanju praznih vrednosti parametrov številnim klicem predloge) * izračunavanje polj iz drugih polj, npr. gostota prebivalstva iz prebivalstva in površine * podvajanje vsebine in zagotavljanje razponskih oznak z <code>display: none;</code> z namenom, da imamo en format za [[Pomoč:Razvrstljive tabele|razvrščanje]] in drugega za izpis * enostavna specifikacija formata celotnega stolpca, kot sta barva in poravnava Zgled: Uporaba {{pim|Help|Table/example row template}} <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="display: inline-block;"> {| class="wikitable sortable" |- ! scope=col | a ! scope=col | b ! scope=col | a/b {{Pomoč:Tabela/example row template| 50|200}} {{Pomoč:Tabela/example row template| 8| 11}} {{Pomoč:Tabela/example row template|1000| 81}} |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class="wikitable sortable" |- ! scope=col | a ! scope=col | b ! scope=col | a/b {{Pomoč:Tabela/example row template| 50|200}} {{Pomoč:Tabela/example row template| 8| 11}} {{Pomoč:Tabela/example row template|1000| 81}} |} </div> == Pogojna vrstica v tabeli ==   Pogojno vrstico v tabeli lahko ustvarimo tako: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki source''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="display: inline-block;"> {| class=wikitable {{ #if:1|{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica ena, stolpec ena {{!}}vrstica ena, stolpec dve}} {{ #if: |{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica dve, stolpec ena {{!}}vrstica dve, stolpec dve}} |- ! scope=row {{!}} vrstica tri, stolpec ena | vrstica tri, stolpec dve |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Rendered result''' {| class=wikitable <!-- Vrstica ena je prikazana, ker se '1' pretvori v TRUE --> {{ #if:1|{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica ena, stolpec ena <!-- {{!}}'s get evaluated to the pipe character '|', i.e. template:! just contains '|' --> {{!}}vrstica ena, stolpec dve}} <!-- Vrstica dve NI prikazana, ker se presledek med ':' in '|' pretvori v FALSE --> {{ #if: |{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica dve, stolpec ena {{!}}vrstica dve, stolpec dve}} <!-- Row three is shown --> |- ! scope=row {{!}} vrstica tri, stolpec ena | vrstica tri, stolpec dve |} </div> S komentarji, ki pojasnjujejo, kako deluje, pri čemer je treba opozoriti, da manjka druga vrstica: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext" style="display: inline-block;"> {| class=wikitable <!-- Vrstica ena je prikazana, ker se '1' pretvori v TRUE. --> {{ #if:1|{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica ena, stolpec ena <!-- Any {{!}}'s are evaluated to the pipe character '|' since the template '!' just contains '|'. --> {{!}}vrstica ena, stolpec dve}} <!-- Vrstica dve NI prikazana, ker se presledek med ':' in '|' pretvori v FALSE. --> {{ #if: |{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica dve, stolpec ena {{!}}vrstica two, stolpec dve}} <!-- Vrstica tri je prikazana. --> |- ! scope=row {{!}} vrstica tri, stolpec ena | vrstica tri, stolpec dve |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable <!-- Vrstica ena je prikazana, ker se '1' pretvori v TRUE. --> {{ #if:1|{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica ena, stolpec ena <!-- Any {{!}}'s are evaluated to the pipe character '|' since the template '!' just contains '|'. --> {{!}}vrstica ena, stolpec dve}} <!-- Vrstica dve NI prikazana, ker se presledek med ':' in '|' pretvori v FALSE. --> {{ #if: |{{!}}- ! scope=row {{!}} vrstica dve, stolpec ena {{!}}vrstica two, stolpec dve}} <!-- Vrstica tri je prikazana- --> |- ! scope=row {{!}} vrstica tri, stolpec ena | vrstica tri, stolpec dve |} </div> == Predloge celic tabele == {{Tl|Table cell templates}} zagotavljajo nabor predlog za nastavitev besedila in barv v celicah na standarden način, ustvarjajo standardni izpis, kot so “Da”, “Ne” in “n/a”, na obarvanih ozadjih. == Navpično usmerjene glave stolpcev == Včasih je zaželeno (na primer v tabeli, ki je sestavljena pretežno iz številk), da besedilo zasukate tako, da poteka od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor namesto od leve proti desni ali od desne proti levi. To lahko naredimo s CSS, vendar je na Wikipediji najlažji način ta, da besedilo vsakega naslova vključite v predlogo {{Tl|vertical header}}. Na primer: <syntaxhighlight lang="text"> ! {{vertical header|Datum/Stran}} </syntaxhighlight> Če besedilo vključuje znak enačaja, ga zamenjajte z <code><nowiki>{{=}}</nowiki></code>. {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ Navpično usmerjene glave stolpcev uporabljajo {{tlx|vertical header}} |- ! {{vertical header|Datum/Stran}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games|VG: Project]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia talk:WikiProject Video games|VG: Talk]]}} ! {{vertical header|[[Portal:Video games|VG: Portal]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Article guidelines|VG: Article guidelines]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Templates|VG: Templates]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Sources|VG: Sources]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Assessment|VG: Assessment]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Cleanup|VG: Cleanup]]}} ! {{vertical header|[[Wikipedia:WikiProject Video games/Requests|VG Requests]]}} |- ! 05/08 | 4266 || 7828 || 7282 || 1105 || 224 || 161 || 916 || 506 || 231 |- ! 04/08 | 4127 || 6190 || 6487 || 1139 || 241 || 205 || 1165 || 478 || 301 |} Alternativna rešitev, ki deluje v večini brskalnikov, je uporaba slik namesto besedila. Naslednja tabela na primer uporablja slike SVG namesto besedila za izdelavo zasukanih glav stolpcev: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ Navpično usmerjene glave stolpcev uporabljajo slike |- style="vertical-align: bottom;" ! [[File:wpvg hd date page.svg |alt=Datum/Stran |link=]] ! [[File:wpvg vg project.svg |alt=VG: Project |link=Wikipedia:WikiProject Video games]] ! [[File:wpvg vg talk.svg |alt=VG: Talk |link=Wikipedia talk:WikiProject Video games]] ! [[File:wpvg vg portal.svg |alt=VG: Portal |link=Portal:Video games]] ! [[File:wpvg vg article guidelines.svg |alt=VG: Article guidelines |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Article guidelines]] ! [[File:wpvg vg templates.svg |alt=VG: Templates |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Templates]] ! [[File:wpvg vg sources.svg |alt=VG: Sources |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Sources]] ! [[File:wpvg vg assessment.svg |alt=VG: Assessment |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Assessment]] ! [[File:wpvg vg cleanup.svg |alt=VG: Cleanup |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Cleanup]] ! [[File:wpvg vg requests.svg |alt=VG Requests |link=Wikipedia:WikiProject Video games/Requests]] |- ! 05/08 | 4266 || 7828 || 7282 || 1105 || 224 || 161 || 916 || 506 || 231 |- ! 04/08 | 4127 || 6190 || 6487 || 1139 || 241 || 205 || 1165 || 478 || 301 |} Običajno je težava s tem pristopom ta, da so bralci ob kliku na slike usmerjeni na različne strani. Če želite odpraviti to težavo – ali usmeriti bralce na {{Em|drugo}} stran – lahko uporabite parameter <code>|link=</code> v <code>File:</code>. Glavo stolpca lahko zakodirate takole: <syntaxhighlight lang="wikitext"> ! [[File:wpvg vg project.svg |alt=VG: Project |link='''Wikipedia:WikiProject Video games''']] </syntaxhighlight> Slika se wikipoveže na stran [[Wikipedia:WikiProject Video games]]. Z nastavitvijo povezave na prazen niz (npr. <code><nowiki>[[File:wpvg hd date page.svg |link=]]</nowiki></code> ), ob kliku na sliko ni navigacije. Upoštevajte, da bi bilo morda dobro tudi obarvati besedilo slike v modro, če slike uporabljate kot povezave. Poleg tega je SVG v tem primeru zaželen format slike, ker ga je mogoče ponovno prilagoditi kateri koli velikosti in pri tem ustvariti manj artefaktov. Resnejši potencialni problem je, da "zasukano besedilo" ni besedilo, ki bi ga lahko uporabljali [[Bralnik zaslona|bralniki zaslona]] in druge tehnologije za uporabnike z motnjami vida. Tako ti uporabniki ne bi mogli "prebrati" naslovov stolpcev. Tudi [[Spletni pajek|spletni pajki]] avtomatiziranih iskalnikov tega ne bi mogli prebrati. To rešimo tako, da vedno uporabimo parameter <code>|alt=</code> v <code>File:</code> vsake slike, da se zagotovi enako besedilo kot v zasukanem slikovnem elementu; glejte '''<code>|alt=VG: Project</code>''' v zgornjem primeru. == Wikitabela kot galerija slik == <!-- This section is local to Wikipedia (hard-coded here now). Template:Ph:Reader used to redirect to this section. --> {{Obvestilo|Ta razdelek še vedno priporoča zastarele velikosti slik v fiksnih pikslih, ki bi jih bilo treba posodobiti z relativnimi velikostmi v enotah <code>em</code>.}} Wikitabelo lahko uporabite za prikaz slik druge ob drugi, na podoben način kot galerijo slik (formatirana z {{Tag|gallery}}), vendar z večjimi slikami in manj praznega prostora okoli fotografij. Preprosto uokvirjeno galerijo lahko oblikujete z uporabo <code>class="wikitable"</code>, da ustvarite minimalne tanke črte okoli slik znotraj tabele: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| class="wikitable" |- |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|130px]] |<!--col2-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|125px]] |<!--col3-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|125px]] |<!--col4-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|125px]] |- |<!--col1-->Nibelungen Bridge to Worms |<!--col2-->Worms and its sister cities |<!--col3-->Statue of Liberty |<!--col4-->New York City |}<!--end wikitable--></syntaxhighlight> {| class="wikitable" |- |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|130px]] |<!--col2-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|125px]] |<!--col3-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|125px]] |<!--col4-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|115px]] |- |<!--col1-->Nibelungen Bridge to Worms |<!--col2-->Worms and its sister cities |<!--col3-->Statue of Liberty |<!--col4-->New York City |} Prednost galerij slik z uporabo wikitabele v primerjavi z {{Tag|gallery|o}}, je zmožnost "kvadratiranja" vsake slike takrat, ko potrebujete podobno višino, zato razmislite o nastavitvi velikosti slik z dvema številkama (na primer <code>199x95px</code> ), kjer drugo število omejuje višino: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| class="wikitable" |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|199x95px]] |<!--col2-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|199x95px]] |<!--col3-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|199x95px]] |<!--col4-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|100x95px]]<!--smaller--> |- |<!--col1-->Nibelungen Bridge to Worms |<!--col2-->Worms and its sister cities |<!--col3-->Statue of Liberty |<!--col4-->New York City |}</syntaxhighlight> Bodite pozorni na to, da se tri slike velikosti <code>199x95px</code> zdijo enake višine, <code>95px</code> (četrta slika je namerno manjša). "95px" določa višino, medtem ko <code>199x</code> ustreza različnim širinam (lahko je celo <code>999x</code>): {| class="wikitable" |- |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|199x95px]] |<!--col2-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|199x95px]] |<!--col3-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|199x95px]] |<!--col4-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|100x95px]]<!--smaller--> |- |<!--col1-->Nibelungen Bridge to Worms |<!--col2-->Worms and its sister cities |<!--col3-->Statue of Liberty |<!--col4-->New York City |} Zato uporaba velikosti <code>199x95px</code> (ali <code>999x95px</code> ali karkoli drugega) ustvari samodejno določanje velikosti višine izven oznake {{Tag|gallery|o}} in z možnostjo nastavitve višje višine sličic (<code>199x105px</code>) ali celo, da nekatere slike namerno naredimo manjše od drugih slike višine <code>95px</code>. Zelo nizka višina (npr. <code>70px</code> ) omogoča veliko več slik po tabeli: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space: pre-wrap;"> {| class="wikitable" |- |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|199x70px]] |<!--col2-->[[File:Gold star on blue.gif|199x70px]] |<!--col3-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|199x70px]] |<!--col4-->[[File:Gold star on deep red.gif|199x70px]] |<!--col5-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|199x70px]] |<!--col6-->[[File:Gold star on blue.gif|199x70px]] |<!--col7-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|199x70px]]<!--same height--> |- |}</syntaxhighlight> Zgornja koda wikitabele ustvari spodnji rezultat v 7 stolpcih: {| class="wikitable" |- |<!--col1-->[[File:Worms 01.jpg|199x70px]] |<!--col2-->[[File:Gold star on blue.gif|199x70px]] |<!--col3-->[[File:Worms Wappen 2005-05-27.jpg|199x70px]] |<!--col4-->[[File:Gold star on deep red.gif|199x70px]] |<!--col5-->[[File:Liberty-statue-with-manhattan.jpg|199x70px]] |<!--col6-->[[File:Gold star on blue.gif|199x70px]] |<!--col7-->[[File:New-York-Jan2005.jpg|199x70px]]<!--same height--> |} Ko so slike umeščene v wikitabelo, je mogoče prilagoditi nadzor nad oblikovanjem, takrat ko dodajate več slik. === Premikanje/centriranje === Slike znotraj wikitabele se lahko premikajo z vključevanjem neprekinljivih presledkov (<code>&amp;nbsp;</code>) pred ali za kodo slike (npr. (e.g., {{nobr|1=<code>&amp;nbsp;<nowiki>[[File:...]]</nowiki></code>)}}. Kakorkoli, avto-centriranje lahko enostavno izvedete z uporabo parametra {{para||center}} (glej [[WP:EIS#Položaj]]). V zgledu spodaj lahko opazite kako Col2 uporablja {{para||center}}, toda Col3 uporablja <code>&amp;nbsp;</code>: <nowiki> {| class="wikitable" |- |<!--Col1-->[[File:Domtoren vanaf Brigittenstraat.jpg|299x125px]] |<!--Col2-->[[File:Utrecht 003.jpg|299x125px|</nowiki>'''center'''<nowiki>]] |<!--Col3--></nowiki>'''&amp;nbsp;'''<nowiki>[[File:Uitzicht--Domtoren.jpg|299x125px]]&amp;nbsp; |- |<!--Col1-->Dom tower from Brigittenstraat |<!--Col2-->Cloister garth of the Utrecht Dom Church |<!--Col3-->&amp;nbsp;&amp;nbsp;<small>Pogled na zvonik</small> |}</nowiki> Zgornja koda izpiše spodnjo tabelo: opazite lahko, da je srednja slika vrta centrirana (leva slika pa ne), desna slika pa ima 2 presledka pred "Pogled...", zato da izgleda kot da je centrirana: {| class="wikitable" <!-- LIVE --> |- |<!--Col1-->[[File:Domtoren vanaf Brigittenstraat.jpg|299x125px]] |<!--Col2-->[[File:Utrecht 003.jpg|299x125px|center]] |<!--Col3-->&nbsp;[[File:Uitzicht vanaf de Domtoren.jpg|299x125px]]&nbsp; |- |<!--Col1-->Dom tower from Brigittenstraat |<!--Col2-->Cloister garth of the Utrecht Dom Church |<!--Col3-->&nbsp;&nbsp;<small>Pogled na zvonik</small> |} Opazite lahko tudi, da označevalec {{tag|small}} napravi manjšo velikost napisa. Velikost fontov lahko spreminajte tudi s procenti (<code>style="font-size: 87%;"</code>). <pre> | style="font-size: 87%;" | Pogled na zvonik </pre> Atribut stolpca, zgoraj, uporablja <code>style=</code> za nastavitev velikosti pisave za napis. Atribut <code>font-size: 65%;</code> je zelo majhna pisava, medtem ko je <code>font-size: 87%;</code> srednje velikosti, malo večja kot jo ustvari označevalec {{tag|small|o}}. == Zamikanje tabel == Medtem ko se tabele običajno ne zamikajo, ko so okoliški odstavki prav tako zamaknjeni, lahko zamaknete tabelo z uporabo enega ali več stolpcev ("{{code|:}}", običajno [[Pomoč:Wikibesedilo#Zamikanje besedila|kodo za zamikanje]]) na začetku vrstice - enako kot, če bi zamikali katerokoli drugo wiki vsebino. Opazite lahko, da vstavljeno zamikanje le v ''prvi vrstici'' definicije tabele (vrstica, ki se začne z "<code><nowiki>{|</nowiki></code>") deluje za celotno tabelo. Ne poskušajte uporabljati stolpcev za zamikanje kjerkoli znotraj preostale kode tabele (niti na začetku vrstic), saj to prepreči programski opremi MediaWiki, da bi pravilno prebral kodo tabele. <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> :{| class=wikitable |- ! Glava 1 ! Glava 2 |- | vrstica 1, celica 1 | vrstica 1, celica 2 |- | vrstica 2, celica 1 | vrstica 2, celica 2 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Rendered result''' :{| class=wikitable |- ! Glava 1 ! Glava 2 |- | vrstica 1, celica 1 | vrstica 1, celica 2 |- | vrstica 2, celica 1 | vrstica 2, celica 2 |} </div> Enaka tabela brez zamikanja bo izgledala takole: <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Wiki koda''' <syntaxhighlight lang="wikitext"> {| class=wikitable |- ! Glava 1 ! Glava 2 |- | vrstica 1, celica 1 | vrstica 1, celica 2 |- | vrstica 2, celica 1 | vrstica 2, celica 2 |} </syntaxhighlight></div> <div style="display:inline-table; border: 2px solid lime; padding: 0.5em;"> '''Izpisani rezultat''' {| class=wikitable |- ! Glava 1 ! Glava 2 |- | vrstica 1, celica 1 | vrstica 1, celica 2 |- | vrstica 2, celica 1 | vrstica 2, celica 2 |} </div>    == Dodajanje zastav in povezav držav v seznamih == :'''''This is fast. It works with compact or long table wikitext.''' Single or double bars between cells.'' :'''''Opomba:''' [[:en:User:PrimeHunter]] ([[:en:User talk:PrimeHunter|Talk]]) je avtor kode. Za pomoč povprašajte njega.'' :'''''Opomba:''' V [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing|nastavitvah za urejanje]] obkljukajte: "Omogoči urejevalno vrstico. To se včasih imenuje »Urejevalnik vikibesedila 2010«'."'' Zagotovite, da bodo države, province ali mesta, itd. v prvem stolpcu. Regularni izraz objame celotno besedilo prve celice v vseh vrsticah s predlogo {{tlx|flaglist}}. {{tlx|flaglist|Ime države}} Zato to napravite pred dodajanjem kateregakoli sloga prvemu stolpcu. Kliknite na wikibesedilo povezave v kodi. Klikni na "Napredno" v toolbaru (vrstica z ukazi zgoraj). Potem kliknite na ikono za isskanje na desni strani. Obkljukajte kvadratek "Obravnavaj iskalni niz kot regularni izraz." Izpolnite polje "išči" z: <syntaxhighlight lang="ragel" inline>(\|-.*\n\|\s*)([^\|\n]*)</syntaxhighlight> Izpolnite polje "zamenjaj z": <syntaxhighlight lang="text" inline>$1{{flaglist|$2}}</syntaxhighlight> Potem kliknite "Zamenjaj vse". Skoraj vse države, itd. bodo dobile povezavo in zastavo. Za rdeče povezave ustvarite preusmeritve, če je to primerno. Na primer, za države, popravite [[:Kategorija:Predloge Podatki države|predlogo za podatke države]]. == Besedilu dodaj oklepaje za povezave v vsako celico v stolpcu == :'''''Opomba:''' [[:en:User:PrimeHunter]] ([[:en:User talk:PrimeHunter|Talk]]) je avtor kode. Za pomoč povprašajte njega.'' :'''''Opomba:''' V [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing|nastavitvah za urejanje]] obkljukajte: "Omogoči urejevalno vrstico. To se včasih imenuje »Urejevalnik vikibesedila 2010«'."'' Spodaj je opisano kako lahko hitro ustvarimo v tabeli povezave na države, regije, itd. Predpostavlja se, da se sintaksa vrstice tabele začne s pokončnico in z dvojno pokončnico med celicami. Kliknite na wikibesedilo povezave v kodi. Klikni na "Napredno" v toolbaru (vrstica z ukazi zgoraj). Potem kliknite na ikono za isskanje na desni strani. Obkljukajte kvadratek "Obravnavaj iskalni niz kot regularni izraz." Izpolnite polje "išči" z: <syntaxhighlight lang="ragel" inline>^(\|(.*?\|\|){m} *)(.*?)( *\|\|| *\n)</syntaxhighlight> Spremenite "m" v število stolpca minus 1. Drugi stolpec od leve naj bi bil "1". Tretji stolpec od leve naj bi bil "2". Stolpec s številko vrstice, ustvarjen z [[Predloga:Static row numbers]] ni vštet v te preračune. Izpolnite polje "zamenjaj z": <syntaxhighlight lang="text" inline>$1[[$3]]$4</syntaxhighlight > Potem kliknite "Zamenjaj vse". Število "m" je lahku drugačno, če tabela uporablja rowspan ali colspan. Če želite levo poravnavo povezav regije naredi postopek "Išči in zamenjaj". Zamenjaj levi oklepaj: <syntaxhighlight lang="text" inline>[[</syntaxhighlight > z: <syntaxhighlight lang="text" inline>style=text-align:left|[[</syntaxhighlight > == Pretvorba preglednic in tabel podatkovnih baz v format wikitabele == {{Hatnote|Glej tudi razdelek o vizualnem urejevaniku spodaj.}} Za pretvorbo iz [[preglednica|preglednic]] (kot jih skreirajo [[Gnumeric]], [[Microsoft Excel]] ali [[LibreOffice]]/[[OpenOffice.org]]/[[StarOffice]] Calc) lahko uporabite [[:toolforge:excel2wiki| Copy & Paste Excel-to-Wiki]] konverter, [[:toolforge:magnustools/tab2wiki.php|tab2wiki]] ali [http://www.tablesgenerator.com/mediawiki_tables MediaWiki Tables Generator]. Preglednico shranite kot [[.csv]] in uporabite [https://bambots.brucemyers.com/csv2wikitable.php CSV to Wikitable] konverter. Druga verzija je [http://mlei.net/shared/tool/csv-wiki.htm tukaj]. Ima uporabno auto-detect funkcijo za ločevanje celic. [http://area23.brightbyte.de/csv2wp.php CSV Converter] pretvori [[comma-separated values]] (CSV) format v tabelo z wikibesedilom ali v HTML. Glej ([[:de:Benutzer:Duesentrieb/csv2wp (en)|dokumentacijo]]). To lahko uporabite za importiranje tabel iz preglednic in [[baza podatkov|baz podatkov]] (kot so [[MySQL]], [[PostgreSQL]], [[SQLite]], [[FileMaker]], [[Microsoft SQL Server]] & [[Microsoft Access|Access]], [[Oracle Database|Oracle]], [[IBM Db2|DB2]], itd.). == Table in vizualni urejevalnik (VE) == {{See also-text|[[mw: Help:VisualEditor/User guide#Editing tables]]|[[Pomoč:Uvod v tabele z Vizualnim urejevalnikom]]|[[commons:Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files|Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files]].}} Nekatere operacije s tabelami so preprostejše v vizualnem urejevalniku. Nekatera redka dejanja, kot je dodajanje barvnih ozadij, v vizualnem urejevalniku ni mogoče izvesti. Vizualni urejevalnik ne deluje na pogovornih straneh. Deluje na vaši uporabniški strani ([[Posebno:MojaStran]]), in njenih [[Wikipedija:Podstrani|podstraneh]]. Če je vaša uporabniška stran dolga, se lahko zgodi, da se bo vizualni urejevalnik dolgo nalagal ali objavljal. Naložil se bo zelo hitro na kratkih ali praznih straneh. Zato da bo VE deloval učinkovito, uporabljajte peskovnike: [[Posebno:MojaStran/Peskovnik]], [[Posebno:MojaStran/Peskovnik2]], [[Posebno:MojaStran/Peskovnik3]], itd.. Delite lahko povezavo v razpravah ali ko prosite za pomoč. Peskovnike lahko shranite za specifično tematiko v razpravah. Lahko pa jih pouporabite. Da najdete vse svoje peskovnike in podstrani, kliknite na povezavo [[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:]] – dodajte uporabniško ime v polje "Prikaži strani z začetnimi črkami:". === Vrivanje prazne vrstice ali stolpca === Kliknite na glavo stolpca ali vrstice. Potem kliknite na puščico. V menuju kliknite na "Vstavi". === Premikanje ali brisanje stolpcev in vrstic === V VE klikni na podatkovno celico, ali na njen stolpec ali na glavo vrstice. Potem kliknite na puščico, ki se pojavi blizu glave. Iz menija potem izberite "Premakni" ali "Izbriši". Če tabela uporablja predlogo {{tl|static row numbers}}, boste začasno morali odstraniti predlogo in njene podpredloge (če so uporabljene). Da naredite to, lahko uporabite urejevanje v izvorni kodi ali VE. V prostodostopnem [[LibreOffice Calc]] izberite stolpec ali vrstico. Potem kliknite in držite [[Alt key]]. Potem povlecite stolpec ali vrstico kamor jo želite. === Kopiranje vrstice iz ene tabele v drugo === To je uporabno iz več razlogov. Na primer: za hitro posodabljanje seznamov držav. dodajanje/posodabljanje nivoja stolpca. Glej: [[Pomoč:Razvrstljive tabele]] o nivojih stolpcev in številk vrstic. Glej tudi: [[commons:Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files|Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files]]. Zaženite vizualni urejevalnik. V stolpcu, ki ga kopirate, kliknite na celico glave ali v katerokoli zgornjo celico. Potem naredite shift-klick na celico nekje spodaj ali na koncu stolpca. Na ta način boste izbrali stolpec do izbrane celice. Potem kliknite "kopiraj" v vašem brskalniku. V nekaterih brskalnikih lahko to storite preko context menija. Potem kliknite na katerokoli prazno mesto na strani da odoznačite stolpec. Pojdite na stolpec, ki ga želite zamenjati ali izpolniti (v isti tabeli ali drugi). Prepričajte se, da urejate v vizualnem urejevalniku. Če kopirate celoten stolpec, vključno s celico glave, izberite le celico glave od tega stolpca, tako da kliknete nanjo. Potem kliknite "prilepi" v vašem brskalniku. Na enak način lahko lepite v prazen stolpec. Samo izberite celico glave. In v brskalniku izvedite: kopiraj > prilepi. Ali pa izberete del stolpca in v njega izvedete lepljenje. Na primer; če ne želite popraviti celice glave. Vse zgoraj bo včasih delovalo pri kopiranju v ali iz stolpca preglednic (kot je [[LibreOffice Calc]]). Če se pojavi problem, najprej prilepite to preglednico v [https://magnustools.toolforge.org/tab2wiki.php tab2wiki], in skopirate wiki kodo. Po kombiniranju stolpcev v eno tabelo, lahko opazite, da je VE ustvaril zmešnjavo v wikibesedilu. Če je to problem, ga lahko rešite tako, da prilepite tabelo v [https://magnustools.toolforge.org/tab2wiki.php tab2wiki] ali [https://excel2wiki.toolforge.org/index.php%7CExcel2Wiki Excel2Wiki] (glej tudi [[#Glave vrstic]]). '''Opomba:''' Vizualni urejevalnik bo skopiral predloge, ampak ne bo skopiral medvrstične sloge kot je slog, ki se uporablja za poravnavo. To lahko kasneje povrnete, v kateremkoli urejevalniku izvorne kode. Na primer; če je predloga za zastavo edina predloga v tabeli, potem zamenjaj <code><nowiki>{{</nowiki></code> z <code><nowiki>style=text-align:left|{{</nowiki></code> === Kopiranje ali brisanje več vrstic hkrati === Kliknite na vogalno zgornjo celico območja, ki ga želite izbrati. Potem shift-klik na nasprotno zgornjo vogalno celico v isti vrstici. Potem pojdite navpično navzdol in shift-klik na spodnjo vogalno celico na isti strani območja, ki ga želite izbrati. Tako boste dobili kvadratno oz. pravokotno izbrano območje tabele. Kliknile "kopiraj" ali "izreži" v vašem brskalniku. "Izbriši" ne bo delovalo za brisanje več vrstic ali stolpcev hkrati. Kliknite na celico v zgornjem levem kotu območja v tabeli, v katerega želite lepiti. Potem kliknite "prilepi" v vašem brskalniku. Za velika območja to lahko traja tudi več minut. Verjetno je najbolje takšno delo opraviti najprej v peskovniku. Potem shranite in urejajte napre predno prestavite karkoli v članek. "Izreži" bo izpraznilo izbrane celice in jih ne izbriše. Ko so enkrat prazne, je zelo enostavno izbrisati vse prazne celice, vrstice in stolpce v urejevalniku kode. Preklopite na urejevalnik kode s klikom na "Uredi kodo" nad oknom za urejanje. Mogoče je to narediti še celo hitreje v vizualnem urejevalniku tako, da kopirate dele tabele v novo prazno tabelo. === Kopiranje tabele iz spletne strani v vizualni urejevalnik === V [[WP:Vizualni urejevalnik|visual editor]] (VE) lahko nekatere tabele lahko kopirate in lepite direktno iz spletne strani. To ne deluje za vse tabele. Uporabite prazen peskovnik, da stvari naredite hitro. Shranite, in urejajte naprej predno lepite v članek. Označite tabelo na spletni strani. Potem kliknite "kopiraj" v meniju v vašem spletnem brskalniku. V nekaterih spletnih brskalnikih lahko to storite preko popup context menuja. Zaženite vizualni urejevalnik na katerikoli strani. Potem prilepite tabelo na stran. Če to ne deluje, kliknite na menu vstavi, in nato izberite "Tabela". Običajno je izbrana prva vrstica glave. Potem kliknite "prilepi" v vašem brskalniku. Lahko traja nekaj časa, da se vaša tabela izpiše. Traja lahko 3 sekunde ali do minute za velike tabele. === Kopiranje tabele iz spletne strani v Excel2Wiki, v wikibesedilo, v VE === Za kopiranje tabele iz spletne strani, ki jih ne moremo direktno prenesti v vizualni urejevalnik (kot je opisano v prejšnjem razdelku): poskusite kopirati tabelo v '''[https://excel2wiki.toolforge.org Excel2Wiki],''' ali [https://magnustools.toolforge.org/tab2wiki.php tab2wiki]. Kliknite "convert". Kopirajte in lepite besedilo wikitabele v urejevalnik izvorne kode. Shranite. Nadaljujte urejanje v VE. === Kopiranje seznama (ne tabele) v Excel2Wiki, v wikibesedilo, v VE === Kopirajte katerikoli seznam (besedilo in/ali števila) v '''[https://excel2wiki.toolforge.org Excel2Wiki].''' Kliknite "convert". Kopirajte in lepite wikibesedilo v urejevalnik izvorne kode. Shranite. Nadaljujte urejanje v VE. Na primer; dodajte več stolpcev ali kopirajte stolpec in ga prilepite v druge tabele. <!-- Before pasting a list into Excel2Wiki you may want to remove a block of text. Some text editors can do this when text is set to a [[fixed-width font]] such as [[Courier New]]. For example; freeware [https://www.notetab.com/notetab-light NoteTab Light]: Modify menu > Block > Cut. Fill in popup form with starting column, block width, block rows. Click OK and that rectangle of text is removed. This saves a lot of time. --> == Glej tudi == * [[Pomoč:Uvod v tabele z vikioznačevanjem]]: uvod v tabele * [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Tabele]]: Slogovni priročnik navaja najboljše prakse za tabele. * [[metawiki:Help:Table]] na Meta * [[:en:User:Dcljr/Tables]]: vaje za tabele. * [[Element HTML]]: oznake, ki se uporabljajo za tabele HTML. * [[:Kategorija:Tabele v Wikipediji]] === Predloge === * [[:kategorija:Predloge za tabele in stolpce]]: vse predloge, ki uporabljajo tabele. * [[:kategorija:Predloge za grafikone]] * {{Tl|List to table}}: predloga in njena vzdrževalna kategorija: [[:Kategorija:Članki, ki zahtevajo tabele]] * {{Tl|Horizontal TOC}}: dobro za sezname držav v obliki tabele. * {{Tl|Tabela-en}}: predloga za določanje razredov CSS tabele, kot sta "wikitable" in "collapsible" * {{Tl|Aligned table}}: za določanje tabel kot predloge, kar omogoča vključitev v druge predloge in področja, kjer je sintaksa tabele problematična. ** Zgledi: ** {{Tl|Chess diagram}}: predloga šahovske tabele. ** {{Tl|Goban}}: predloga plošče za Go. == Opombe == {{reflist|group=note}} <references /> == Zunanje povezave == * [[:de:Wikipedia:Technik/Text/Basic/EXCEL-Tabellenumwandlung|VBA-Macro for EXCEL tableconversion]], objavljeno v nemški Wikipedije (z vključenim [[:de:Wikipedia:Technik/Text/Basic/EXCEL-Tabellenumwandlung/en|angleškim]] prevodom) * [https://magnustools.toolforge.org/html2wiki.php html2wiki – wiki pretvornik tabel HTML pri WMF Labs] * [https://excel2wiki.toolforge.org excel2wiki - kopiraj/prilepi pretvornik Excel-to-Wiki pri WMF Labs] * [https://www.tablesgenerator.com/mediawiki_tables Tables Generator], generator tabel WYSIWYG za Mediawiki oznake * [http://wikitable.eu5.org/ Wikitable Editor], vizualni urejevalnik tabel v wiki kodi * [https://metacpan.org/author/DIBERRI HTML-WikiConverter], različne različice in jeziki * [http://pywikipediabot.sourceforge.net/ pywikipediabot], lahko pretvori tabele HTML v wiki * [http://www.w3.org/TR/css3-color/ Table of CSS color names and HEX codes] * [[phab:T42763|Phabricator request]] za lebdeče glave tabel * [https://pypi.org/project/tabulate/ tabulate] – modul Python za pretvorbo podatkovnih struktur v wiki tabele * [https://pypi.org/project/wikitables/ wikitables] - modul Python za branje oznak wiki tabele === Sestrski projekti Wikimedije === * [[mw:Help:Tables]]: stran pomoči za tabele na MediaWiki. * [[metawiki:Wiki markup tables|m:Wiki markup tables]]: informacije o tabelah na Meta-Wiki. * [[metawiki:Help:Sorting|m:Help:Sorting]]: informacije o sortirnih tabelah na Meta-Wiki. * [[metawiki:Table background colors|m:Table background colors]]: barve ozadij tabel na MediaWiki. * [[c:Commons:Chart and graph resources|Commons:Chart and graph resources]]: Chart and graph resources at Commons * [[c:Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files|Commons:Convert tables and charts to wiki code or image files]]: includes information on converting table markup. {{Pomoč za Wikipedijo}} [[Kategorija:Pomoč za besedila v Wikipediji]] [[Kategorija:Tehnična navodila za Wikipedijo]] [[Kategorija:Tabele v Wikipediji]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] b9q1nx8kzsy9tiukebrf62gwdcoezes 0 549293 6709657 6619249 2026-07-11T12:03:39Z Jakobenedik 253093 6709657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Televizija | name = Vem! | image = | location = [[TV Slovenija]] | runtime = 30 minut | producer = | presenter = [[Aljoša Ternovšek]]<br>Anže Zevnik | editor = | creator = | first_aired = {{Start date|2015|01|26|df=yes}} | num_seasons = 22 | num_episodes = 1440 | country = Slovenija | language = slovenščina | website = https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/vem }} '''Vem!''' je slovenski TV-kviz, ki je na sporedu od leta 2015 dalje na [[TV Slovenija 1]]. Na sporedu je od ponedeljka do petka ob 18.20, voditelja pa sta [[Aljoša Ternovšek]] in [[Anže Zevnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Voditelja kviza Vem! bosta Aljoša Ternovšek in Anže Zevnik |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/voditelja-kviza-vem-bosta-aljosa-ternovsek-in-anze-zevnik/355785|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo kviza so predvajali v ponedeljek, 26. januarja 2015 ob 18.25. Oktobra 2015 se je ekipi pridružil tretji voditelj, športni novinar Saša Jerković. Oddajo je vodil do leta 2017, ko je prevzel vodenje kviza Kdo bi vedel.<ref>{{Navedi splet|title=Za krmilo kviza Vem! bo sedel tudi športni novinar Saša Jerković|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/za-krmilo-kviza-vem-bo-sedel-tudi-sportni-novinar-sasa-jerkovic/376679|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavljamo ekipo nove zabavne oddaje Kdo bi vedel|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/predstavljamo-ekipo-nove-zabavne-oddaje-kdo-bi-vedel/413152|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 19. marca 2018, so predvajali 500. oddajo kviza.<ref>{{Navedi splet|title=500. oddaja kviza Vem!|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/500-oddaja-kviza-vem/448088|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> V torek, 23. novembra 2021, pa so predvajali že 1000. oddajo po vrsti.<ref>{{Navedi splet|title=Kviz Vem! z vami že 1000-krat! |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/kviz-vem-z-vami-ze-1000-krat/600425|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> V vseh letih predvajanja kviza Vem! se je zvrstilo tudi mnogo dobrodelnih oddaj, v katerih so sodelovali znani Slovenci, priigran denar pa so dobile humanitarne ali druge organizacije. RTV Slovenija vsako leto decembra organizira dobrodelni teden v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, zbrana sredstva so namenjena ljudem v stiski. Prav tako sodeluje v projektu Pomežik soncu za brezplačne poletne počitnice otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Znani Slovenci dobrodelni v kvizu Vem! |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/znani-slovenci-dobrodelni-v-kvizu-vem/381253|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vikend praznične dobrodelnosti na TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/vikend-praznicne-dobrodelnosti-na-tv-slovenija/472644|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Polepšajmo praznike otrokom in družinam v stiski|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/polepsajmo-praznike-otrokom-in-druzinam-v-stiski/650190|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-11|language=sl}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Konec sezone |-align=center |align="center"|'''1''' | rowspan="2" style="padding: ;" | 90 |26. januar 2015 |29. maj 2015 |-align=center |align="center"|'''2''' |31. avgust 2015 |1. januar 2016 |-align=center |align="center"|'''3''' | style="padding: ;" | 64 |4. januar 2016 |31. marec 2016 |-align=center |align="center"|'''4''' | style="padding: ;" | 60 |10. oktober 2016 |30. december 2016 |-align=center |align="center"|'''5''' | style="padding: ;" | 85 |2. januar 2017 |28. april 2017 |-align=center |align="center"|'''6''' | style="padding: ;" | 54 |25. september 2017 |28. december 2017 |-align=center |align="center"|'''7''' | style="padding: ;" | 85 |1. januar 2018 |27. april 2018 |-align=center |align="center"|'''8''' | style="padding: ;" | 76 |17. september 2018 |31. december 2018 |-align=center |align="center"|'''9''' | style="padding: ;" | 73 |4. februar 2019 |17. maj 2019 |-align=center |align="center"|'''10''' | style="padding: ;" | 66 |9. september 2019 |31. december 2019 |-align=center |align="center"|'''11''' | style="padding: ;" | 45 |3. februar 2020 |7. april 2020 |-align=center |align="center"|'''12''' | style="padding: ;" | 90 |31. avgust 2020 |1. januar 2021 |-align=center |align="center"|'''13''' | style="padding: ;" | 65 |1. februar 2021 |30. april 2021 |-align=center |align="center"|'''14''' | style="padding: ;" | 85 |6. september 2021 |31. december 2021 |-align=center |align="center"|'''15''' | style="padding: ;" | 60 |21. februar 2022 |13. maj 2022 |-align=center |align="center"|'''16''' | style="padding: ;" | 90 |29. avgust 2022 |30. december 2022 |-align=center |align="center"|'''17''' | style="padding: ;" | 60 |6. marec 2023 |26. maj 2023 |-align=center |align="center"|'''18''' | style="padding: ;" | 84 |4. september 2023 |29. december 2023 |-align=center |align="center"|'''19''' | style="padding: ;" | 50 |4. marec 2024 |13. maj 2024 |-align=center |align="center"|'''20''' | style="padding: ;" | 76 |16. september 2024 |31. december 2024 |-align=center |align="center"|'''21''' | rowspan="2" style="padding: ;" | ''5'' |24. februar 2025 |23. maj 2025 |- align="center" | align="center" |'''22''' |29. maj 2026 |30. oktober 2026 |} <small>Št. oddaj do vključno 28.2.2025.</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2015]] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] n0bg7eva1cft7t6ac04i7jh2p8qp70i 0 550268 6710091 6110842 2026-07-12T11:36:51Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Jakob Peregrin Paulič]] na [[Jakob Peregrin Pavlič]] prek preusmeritve: slovenjenje po [[Pogovor:Jurij Pavšek#Ime]] 6110842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Jakob Peregrin Paulič | honorific-suffix = | title = [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Krška škofija]] | see = | appointed = 9. februar 1824 | elected = | term_start = 30. maj 1824 | term_end = 5. januar 1827 | retired = | resigned = | predecessor = [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]] | successor = [[Georg Mayer]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 16. julij 1774 | ordained_by = | consecration = 30. maj 1824 | consecrated_by = [[Augustin Johann Joseph Gruber]]<br>(salzburški nadškof) | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Jakob Peregrin Paulič''' ({{Jezik-de|Jakob Peregrin Paulitsch}}), [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], * [[27. april]] [[1757]], [[Žihpolje]], † [[4. januar]] [[1827]], [[Celovec]]. Po rodu [[koroški Slovenci|Koroški Slovenec]] je bil prvi slovenski škof [[Krška škofija|Krške škofije]] (škof [[Jože Marketz]] je drugi). Pravtako je bil prvi neplemiški škof omenjene škofije. == Življenje == Jakob Peregrin Paulič se je rodil revnim staršem iz Glinj pri [[Borovlje|Borovljah]] v [[Rož]]u, v tedanji [[Koroška (vojvodina)|Vojvodini Koroški]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijjsko cesarstvo]]. Njegov oče je bil žičničar. Da se je rodil v bližnji Žihpolj, je bilo čisto naključje, saj je njegovo mater na poti v [[Celovec]] presenetil porod. V Celovcu je hodil v šolo in tu končal tudi teološki študij, 16. julija 1774 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. Po razpustitvi svojega reda [[Družba_Jezusova|jezuitov]] je najprej delal kot profesor na celovški gimnaziji. Leta 1777 je postal podravnatelj duhovniškega doma, šest let pozneje pa mestni župnik in dekan [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Celovec|cerkve sv. Petra in Pavla]]. Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (1738–1789) (Marianna), sestra cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je od leta 1781 živela v Celovcu kot redovnica, je Pauliča imenovala za dvornega duhovnika pri elizabetinkah. Paulič je ostal ob nadvojvodinjini smrtni postelji in ji leta 1789 podelil [[bolniško maziljenje]]. Leta 1792 je bil Paulič po dolgem času prva neplemiška oseba, ki je bila imenovana v katedralni kapitelj Krške škoifje. Kmalu je postal eden najvidnejših teologov v škofiji in je pritegnil tudi pozornost nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]]. Leta 1806 je postal direktor [[Teološka fakulteta|Teološke fakultete]] cesarskokraljevega liceja v Celovcu, leto kasneje pa je bil imenovan za njenega rektorja. Pet let pozneje ga je škof [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]] imenoval za generalnega vikarja. Leta 1818 je po priporočilu škofa Salma postal tudi katedralni prošt krške katedralne proštije, ki je bila pod pokroviteljstvom cesarja. Cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] ga je imenoval za viteza avstrijskega cesarskega Leopoldovega reda in kot katedralni prošt je bil leta 1819 uveden za člana koroškega stanovskega zbora. Po smrti škofa Salma leta 1822 je Krška škofija skoraj dve leti ostala brez škofa, Paulič pa je bil v tem obdobju opravljal posle. Šele 9. februarja 1824 je cesar Franc I. imenoval Pauliča za novega škofa Krške škofije in 30. maja 1824 je bil v [[Salzburg]]u posvečen. Tako je bil prvič po 352 letih (od škofa [[Lorenz von Freiberg|Lorenza von Freiberga]] v 15. stoletju) za škofa na Krškem prestolu posvečen domačin s Koroške – in vrh tega neplemiškega in slovenskega rodu. Da Paulič ni prej dosegel škofovske mitre, je bila kriva njegova ljubezen do mesta Celovec, tako da je večkrat zavrnil ponudbe za tuje škofije. Paulič je bil ob imenovanju star že 67 let. Njegovo vladanje je bilo prekratko, da bi lahko o njegovi učinkovitosti poročali na široko. Od svojega predhodnika je prevzel močno zadolženo škofijo in storil vse, da bi izboljšal finančno stanje. Leta 1826 je hudo zbolel in bil od takrat priklenjen na posteljo, vendar je ostajal v stiku z vsemi uradnimi zadevami. [[Slika:GrabPaulitsch.JPG|thumb|Grobni spomenik škofal Jakoba Peregrina Pavliča]] Škof Paulič je umrl 5. januarja 1827 in bil pokopan na celovškem pokopališču v Šentrupertu, v grobnici katedralnega kapitlja. Skoraj vse svoje premoženje je zapustil revnim in sirotam. Napisal je molitvenik za bolnike in umirajoče, ki ga je posmrtno izdal Lorenz Wölbitsch in so ga verniki zelo cenili. [[Anton Martin Slomšek]] je Pauliča označil za Slovenca in navedel njegovo veselje ob imenovanju slovenskega rojaka [[Franc Ksaver Lušin|Franca Ksaverja Lušina]] za škofa. Slomšek citira Pauliča takole: ''Prav iz srca me veseli, da so naš gospod Lušin, Slovenec škof postali; Slovence veliko obrajtam.<ref>Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, str. 1011-1012, ISBN 9-783-20579673-2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)</ref>'' == Dela == * ''Gebethbuch für Kranke und Sterbende''. (Hg. L. Welwich.) Klagenfurt 1827. * ''Gospod teci mi pomagat! Molitvene bukve, Bolnikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški, Za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije''. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovci. Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva. 1891. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * M. Slomšek : ''Francišek Ksaveri Lušin, Svetlo ogledalo svojim slovenskim rojakom'' [Nekrolog]. V: ''Drobtince za novo leto 1855', Učiteljem ino učencom, staršam in otrokom v poduk in kratek čas''. U Celovcu 1855, 109–120 (Zitat S. 114). == Literatura == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1824–1979'' (= ''Aus Forschung und Kunst.'' 22, {{ISSN|0067-0642}}). Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, Klagenfurt 1980. * Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 1011-1012, ISBN 9 783 20579673 2 * Bojan-Ilija Schnabl : ''1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem''. V : Koroški koledar 2014. Celovec 2013, S. 177–189, ISBN 978-3-85435-661-5. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Jakob Peregrin Paulitsch}} * [https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2646/sodobnik-marije-terezije Kath-kirche-kaernten.at] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Paulič, Jakob Peregrin}} [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] 14rb6zfpyujupxvlk9ng93v6cdcqzgr 6710096 6710091 2026-07-12T11:45:11Z Janezdrilc 3152 Paulič -> Pavlič (po [[Pogovor:Jurij Pavšek#Ime]]) 6710096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Jakob Peregrin Pavlič | honorific-suffix = | title = [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Krška škofija]] | see = | appointed = 9. februar 1824 | elected = | term_start = 30. maj 1824 | term_end = 5. januar 1827 | retired = | resigned = | predecessor = [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]] | successor = [[Georg Mayer]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 16. julij 1774 | ordained_by = | consecration = 30. maj 1824 | consecrated_by = [[Augustin Johann Joseph Gruber]]<br>(salzburški nadškof) | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Jakob Peregrin Pavlič''', ali tudi '''Paulič''' ({{Jezik-de|Jakob Peregrin Paulitsch}}), [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], * [[27. april]] [[1757]], [[Žihpolje]], † [[4. januar]] [[1827]], [[Celovec]]. Po rodu [[koroški Slovenci|Koroški Slovenec]] je bil prvi slovenski škof [[Krška škofija|Krške škofije]] (škof [[Jože Marketz]] je drugi). Pravtako je bil prvi neplemiški škof omenjene škofije. == Življenje == Jakob Peregrin Pavlič se je rodil revnim staršem iz Glinj pri [[Borovlje|Borovljah]] v [[Rož]]u, v tedanji [[Koroška (vojvodina)|Vojvodini Koroški]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijjsko cesarstvo]]. Njegov oče je bil žičničar. Da se je rodil v bližnji Žihpolj, je bilo čisto naključje, saj je njegovo mater na poti v [[Celovec]] presenetil porod. V Celovcu je hodil v šolo in tu končal tudi teološki študij, 16. julija 1774 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. Po razpustitvi svojega reda [[Družba_Jezusova|jezuitov]] je najprej delal kot profesor na celovški gimnaziji. Leta 1777 je postal podravnatelj duhovniškega doma, šest let pozneje pa mestni župnik in dekan [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Celovec|cerkve sv. Petra in Pavla]]. Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (1738–1789) (Marianna), sestra cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je od leta 1781 živela v Celovcu kot redovnica, je Pavliča imenovala za dvornega duhovnika pri elizabetinkah. Pavlič je ostal ob nadvojvodinjini smrtni postelji in ji leta 1789 podelil [[bolniško maziljenje]]. Leta 1792 je bil Pavlič po dolgem času prva neplemiška oseba, ki je bila imenovana v katedralni kapitelj Krške škoifje. Kmalu je postal eden najvidnejših teologov v škofiji in je pritegnil tudi pozornost nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]]. Leta 1806 je postal direktor [[Teološka fakulteta|Teološke fakultete]] cesarskokraljevega liceja v Celovcu, leto kasneje pa je bil imenovan za njenega rektorja. Pet let pozneje ga je škof [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]] imenoval za generalnega vikarja. Leta 1818 je po priporočilu škofa Salma postal tudi katedralni prošt krške katedralne proštije, ki je bila pod pokroviteljstvom cesarja. Cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] ga je imenoval za viteza avstrijskega cesarskega Leopoldovega reda in kot katedralni prošt je bil leta 1819 uveden za člana koroškega stanovskega zbora. Po smrti škofa Salma leta 1822 je Krška škofija skoraj dve leti ostala brez škofa, Pavlič pa je bil v tem obdobju opravljal posle. Šele 9. februarja 1824 je cesar Franc I. imenoval Pavliča za novega škofa Krške škofije in 30. maja 1824 je bil v [[Salzburg]]u posvečen. Tako je bil prvič po 352 letih (od škofa [[Lorenz von Freiberg|Lorenza von Freiberga]] v 15. stoletju) za škofa na Krškem prestolu posvečen domačin s Koroške – in vrh tega neplemiškega in slovenskega rodu. Da Pavlič ni prej dosegel škofovske mitre, je bila kriva njegova ljubezen do mesta Celovec, tako da je večkrat zavrnil ponudbe za tuje škofije. Pavlič je bil ob imenovanju star že 67 let. Njegovo vladanje je bilo prekratko, da bi lahko o njegovi učinkovitosti poročali na široko. Od svojega predhodnika je prevzel močno zadolženo škofijo in storil vse, da bi izboljšal finančno stanje. Leta 1826 je hudo zbolel in bil od takrat priklenjen na posteljo, vendar je ostajal v stiku z vsemi uradnimi zadevami. [[Slika:GrabPaulitsch.JPG|thumb|Grobni spomenik škofal Jakoba Peregrina Pavliča]] Škof Pavlič je umrl 5. januarja 1827 in bil pokopan na celovškem pokopališču v Šentrupertu, v grobnici katedralnega kapitlja. Skoraj vse svoje premoženje je zapustil revnim in sirotam. Napisal je molitvenik za bolnike in umirajoče, ki ga je posmrtno izdal Lorenz Wölbitsch in so ga verniki zelo cenili. [[Anton Martin Slomšek]] je Pavliča označil za Slovenca in navedel njegovo veselje ob imenovanju slovenskega rojaka [[Franc Ksaver Lušin|Franca Ksaverja Lušina]] za škofa. Slomšek citira Pavliča takole: ''Prav iz srca me veseli, da so naš gospod Lušin, Slovenec škof postali; Slovence veliko obrajtam.<ref>Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, str. 1011-1012, ISBN 9-783-20579673-2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)</ref>'' == Dela == * ''Gebethbuch für Kranke und Sterbende'', Hg. L. Welwich., Celovec 1827 {{COBISS|ID=513278092}}. * ''Gospod, teci mi pomagat!: Molitvene bukve'', Družba sv. Mohorja v Celovci, Celovec 1891 {{COBISS|ID=93357312}}. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * M. Slomšek : ''Francišek Ksaveri Lušin, Svetlo ogledalo svojim slovenskim rojakom'' [Nekrolog]. V: ''Drobtince za novo leto 1855', Učiteljem ino učencom, staršam in otrokom v poduk in kratek čas''. U Celovcu 1855, 109–120 (Zitat S. 114). == Literatura == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1824–1979'' (= ''Aus Forschung und Kunst.'' 22, {{ISSN|0067-0642}}). Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, Klagenfurt 1980. * Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 1011-1012, ISBN 9 783 20579673 2 * Bojan-Ilija Schnabl : ''1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem''. V : Koroški koledar 2014. Celovec 2013, S. 177–189, ISBN 978-3-85435-661-5. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Jakob Peregrin Paulitsch}} * [https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2646/sodobnik-marije-terezije Kath-kirche-kaernten.at] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pavlič, Jakob Peregrin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] 9r6xomvb48d35z6u7zgz7vcs56and66 0 550499 6709704 6691696 2026-07-11T13:57:46Z XJaM 3 m/dp/pnp 6709704 wikitext text/x-wiki {{short description|koncept v vektorski analizi in fiziki, kadar je razlika potencialne energije odvisna le od lege}} {{drugipomeni4|splošnem opisu funkcije, ki se uporablja v matematiki in fiziki za opis konservativnih polj|skalarni potencial v elektromagnetizmu|električni potencial|vse druge uporabe|potencial}} '''Skalárni potenciál''' v [[matematična fizika|matematični fiziki]] opisuje razmere v katerih je [[potencialna razlika|razlika]] [[potencialna energija|potencialnih energij]] [[telo (fizika)|teles]] v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo. Je [[skalarno polje]] v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] – brezsmerna vrednost ([[skalar]]), ki je odvisna samo od svoje lege. Znan zgled je [[gravitacijska potencialna energija|gravitacijska (potencialna) energija]]. [[slika:Electrodynamics vector calculus review gradient.svg|thumb|right|400px|[[Vektorsko polje]] (desno) in ustrezen skalarni potencial (levo).]] ''Skalarni [[potencial]]'' je osnovni [[koncept]] v [[vektorska analiza|vektorski analizi]] in [[fizika|fiziki]] (pridevnik ''skalarni'' se pogosto izpušča, če ni nevarnosti zamenjave z [[vektorski potencial|vektorskim potencialom]]). Skalarni potencial je zgled [[skalarno polje|skalarnega polja]]. Za dano [[vektorsko polje]] <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> je skalarni potencial <math> P \!\, </math>{{efn|Skalarni potencial je običajno označen z malo grško črko <math> \varphi \!\, </math>.}} definiran tako, da velja:{{r|gold-1980}} : <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P = - \left( \frac{\partial P}{\partial x}, \frac{\partial P}{\partial y}, \frac{\partial P}{\partial z} \right) \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math> [[gradient]] potenciala <math> P \!\, </math>, drugi del enačbe pa je po dogovoru [[negativno število|negativna]] vrednost za [[funkcija (matematika)|funkcijo]] v [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnih koordinatah]] <math> x, y, z \!\, </math>.{{efn|Drugi del te enačbe velja samo za [[kartezični koordinatni sistem|kartezične koordinate]], drugi [[koordinatni sistem|koordinatni sistemi]], kot so [[cilindrični koordinatni sistem|cilindrične]] ali [[sferni koordinatni sistem|sferne koordinate]], bodo imeli bolj zapletene predstavitve, ki izhajajo iz [[izrek o gradientu|osnovnega izreka o gradientu]].}} V nekaterih primerih lahko matematiki pri definiciji potenciala uporabijo [[pozitivno število|pozitivni]] predznak pred gradientom.<ref>Glej [http://www.math.umn.edu/~nykamp/m2374/readings/findpot/] za zgled kjer je potencial definiran brez negativne vrednosti. Drugi viri, kot je {{sktxt|Leithold|1976}}, se izogibajo uporabi izraza ''potencial'' pri reševanju funkcije iz njenega gradienta.</ref> Zaradi te definicije potenciala <math> P \!\, </math> v smislu gradienta je smer vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> v kateri koli [[točka (geometrija)|točki]] smer najstrmejšega zmanjšanja potenciala <math> P \!\, </math> v tej točki, njena velikost pa je stopnja tega zmanjšanja na enoto [[dolžina|dolžine]]. Da bi se lahko vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> opisalo le v smislu skalarnega potenciala, mora biti katera koli od naslednjih enakovrednih izjav resnična: # <math>- \int_{a}^{b} \mathbf\vec{F} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{l} = P(\mathbf\vec{b}) - P(\mathbf\vec{a}) \!\, , </math> kjer integracija poteka preko [[Jordanov krivuljni izrek|Jordanovega loka]], ki poteka od lege <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> do lege <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math>, <math> P(\mathbf\vec{b}) \!\, </math> pa je ovrednoten <math> P \!\, </math> v legi <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math>. # <math> \oint \mathbf\vec{F} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{l} = 0 \!\, , </math> kjer [[integral]] poteka skozi poljubno sklenjeno [[pot]], drugače znano kot [[Jordanova krivulja]]. # <math> {\nabla} \times {\mathbf\vec{F}} = 0 \!\, . </math> Prvi od teh pogojev predstavlja [[izrek o gradientu|osnovni izrek o gradientu]] in velja za katero koli vektorsko polje, ki je gradient [[odvedljiva funkcija|odvedljivega]] skalarnega polja [[funkcija ene spremenljivke|z eno vrednostjo]] <math> P \!\, </math>. Drugi pogoj je zahteva za vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>, da ga je mogoče izraziti kot gradient skalarne funkcije. Tretji pogoj ponovno izrazi drugi pogoj v smislu [[rotor]]ja vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> z uporabo [[Stokesov izrek|osnovnega izreka o rotorju]]. Vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>, ki izpolnjuje te pogoje, je [[potencialno vektorsko polje|potencialno]] (konservativno). [[slika:Mass potential well increasing mass.gif|thumb|right|220px|[[gravitacijski potencial|Gravitacijska potencialna]] jama z naraščajočo [[masa|maso]], kjer velja <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math>.]] Skalarni potenciali so pomembni na mnogih področjih fizike in [[tehnika|tehnike]]. [[Gravitacijski potencial]] je skalarni potencial, povezan z [[gravitacija|gravitacijo]] na enoto [[masa|mase]] – [[pospešek]] zaradi [[polje (fizika)|polja]], kot funkcija lege. Gravitacijski potencial je gravitacijska potencialna energija na enoto mase. V [[elektrostatika|elektrostatiki]] je [[električni potencial]] skalarni potencial, povezan z [[električno polje|električnim poljem]], to je z [[elektrostatska sila|elektrostatsko silo]] na enoto [[električni naboj|električnega naboja]]. Električni potencial je v tem primeru [[elektrostatska potencialna energija]] na enoto naboja. V [[dinamika tekočin|dinamiki tekočin]] imajo potencialna [[kompleksno lamelarno vektorsko polje|lamelarna vektorska polja]] skalarni potencial le v posebnem primeru, ko gre za [[harmonična funkcija|Laplaceovo polje]]. Nekatere vidike [[jedrska sila|jedrske sile]] je mogoče opisati z [[Jukavov potencial|Jukavovim potencialom]]. Potencial ima vidno vlogo v [[Lagrangeeva mehanika|Lagrangeevih]] in [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovih]] formulacijah [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Poleg tega je skalarni potencial osnovna [[fizikalna količina|količina]] v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]. Vsako vektorsko polje nima skalarnega potenciala. Tista, ki ga imajo, se imenujejo [[potencialno vektorsko polje|potencialna]] (konservativna), kar ustreza pojmu [[konservativna sila|konservativne sile]] v fiziki. Zgledi nekonservativnih sil vključujejo torne sile, [[magnetna sila|magnetne sile]] in v mehaniki tekočin [[solenoidalno vektorsko polje|solenoidalno polje]] [[hitrost]]i. S [[Helmholtzev razstavitveni izrek|Helmholtzevim razstavitvenim izrekom]] pa je mogoče vsa vektorska polja opisati v smislu skalarnega potenciala in ustreznega [[vektorski potencial|vektorskega potenciala]]. V [[elektrodinamika|elektrodinamiki]] sta elektromagnetni skalarni in vektorski potencial skupaj znana kot [[elektromagnetni potencial]] – [[elektromagnetni četverec potenciala|(elektromagnetni) četverec potenciala]]. == Pogoji integrabilnosti == Če je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> [[potencialno vektorsko polje|potencialno (vektorsko) polje]] (imenovano tudi ''konservativno'' ali ''polje brez [[rotor]]ja'') in imajo njegove komponente [[zvezna funkcija|zvezne]] [[parcialni odvod|parcialne odvode]], je njegov ''potencial'' glede na referenčno točko <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> definiran s členi [[krivuljni integral|krivuljnega integrala]]: : <math> V(\mathbf\vec{r}) = - \int_{C} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{r}) \cdot \, \operatorname{d} \mathbf\vec{r} = - \int_{a}^{b} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{r}(t)) \cdot \mathbf\vec{r}'(t) \, \operatorname{d} t \!\, , </math> kjer je <math> C \!\, </math> [[parametrizacija (geometrija)|parametrizirana]] pot od <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> do <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>: : <math> \mathbf\vec{r}(t), a \leq t \leq b, \mathbf\vec{r}(a) = \mathbf\vec{r}_{0}, \mathbf\vec{r}(b) = \mathbf\vec{r} \!\, . </math> Dejstvo, da je krivuljni integral odvisen od poti <math> C \!\, </math> samo skozi njeni končni točki <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>, je v bistvu značilnost neodvisnosti od poti potencialnega vektorskega polja. [[izrek o gradientu|Osnovni izrek o krivuljnih integralih]] implicira, da če je <math> P \!\, </math> definiran na ta način, potem je <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math>, tako da je <math> P \!\, </math> skalarni potencial konservativnega vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>. Skalarnega potenciala ne določa samo vektorsko polje – res, na gradient funkcije ne vpliva, če se ji doda konstanto. Če je <math> P \!\, </math> definiran v smislu krivuljnega integrala, dvoumnost <math> P \!\, </math> odraža svobodo pri izbiri referenčne točke <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math>. == Nadmorska višina kot gravitacijska potencialna energija == {{glavni|gravitacijski potencial}} [[slika:Gravity field near earth.gif|thumb|right|220px|Enakomerno [[gravitacijsko polje]] blizu [[zemeljsko površje|Zemljinega površja]]]] [[slika:GravityPotential.jpg|thumb|right|220px|Graf [[dvorazsežni prostor|dvorazsežne]] rezine [[gravitacijski potencial|gravitacijskega potenciala]] v in okrog enakomernega [[sfera|krogelnega]] [[telo (fizika)|telesa]]. [[Prevoj]]i preseka ležijo na površini telesa.]] Zgled je (skoraj) enakomerno [[gravitacijsko polje]] blizu Zemljinega površja. Njegova [[gravitacijska potencialna energija|potencialna enargija]] <math> U \!\, </math> je enaka: : <math> U = m g h \!\, , </math> kjer je <math> h \!\, </math> [[nadmorska višina]]. To pomeni, da je gravitacijska potencialna energija na [[izočrte|konturni karti]] sorazmerna z nadmorsko višino. Na konturni karti je [[dvorazsežni prostor|dvorazsežni]] negativni gradient nadmorske višine dvorazsežno vektorsko polje, katerega vektorji so vedno ortogonalni na konture in prav tako ortogonalni na smer gravitacije. Toda na hribovitem območju, ki ga predstavlja konturna karta, trirazsežni negativni gradient <math> U \!\, </math> vedno kaže naravnost navzdol v smeri gravitacije – <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>. Vendar se žoga, ki se [[kotaljenje|kotali]] po hribu navzdol, ne more premakniti neposredno navzdol zaradi [[normalna sila|normalne sile]] površine hriba, ki izniči komponento gravitacije, pravokotno na površino hriba. Komponenta gravitacije, ki ostane za premikanje žoge, je vzporedna s površino: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{S}} = - m g \ \sin \theta \!\, , </math> kjer je <math> \theta \!\, </math> kot [[naklon]]a, komponenta <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{S}} \!\, </math>, pravokotna na gravitacijo, pa je: : <math> \mathbf\vec{F}_{mathrm{P}} = - m g \ \sin \theta \ \cos \theta = - \frac{1}{2} m g \sin 2 \theta \!\, . </math> Ta sila <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{P}} \!\, </math>, vzporedna s tlemi, je največja pri <math> \theta = 45^{\circ} \!\, </math>. Naj je <math> \Delta h \!\, </math> enotni interval nadmorske višine med konturama na konturni karti in naj bo <math> \Delta x \!\, </math> [[razdalja]] med dvema konturama. Potem velja: : <math> \theta = \tan^{-1}\frac{\Delta h}{\Delta x} \!\, , </math> tako, da je: : <math> F_{\mathrm{P}} = - m g \frac{\Delta x \, \Delta h}{\Delta x^{2} + \Delta h^{2}} \!\, . </math> Vendar pa je na konturni karti gradient obratno sorazmeren z <math> \Delta x \!\, </math>, kar ni podobno sili <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{P}} \!\, </math> – nadmorska višina na konturni karti ni ravno dvorazsežno potencialno polje. Velikosti sil so različne, vendar so smeri sil enake na konturni karti kot tudi na hribovitem območju Zemljinega površja, ki ga predstavlja konturna karta. == Tlak kot vzgonski potencial == V [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] je [[tekočina]] v [[statično ravnovesje|statičnem ravnovesju]], vendar v prisotnosti enakomernega gravitacijskega polja, prežeta z enakomerno silo [[vzgon]]a, ki izniči gravitacijsko silo – tako tekočina ohranja svoje ravnovesje. Ta sila vzgona <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} \!\, </math> je negativni gradient [[tlak]]a: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} = - \mathbf\vec{\nabla} p \!\, . </math> Ker sila vzgona kaže navzgor, v smeri, ki je nasprotna gravitaciji, se tlak v tekočini povečuje navzdol. Tlak v statičnem vodnem telesu narašča sorazmerno z [[globina|globino]] pod [[gladina|gladino]] vode. Površine stalnega tlaka so ravnine, vzporedne s površino, ki se jih lahko označi kot ravnino ničelnega tlaka. Če ima tekočina navpični [[vrtinec]] (katerega vrtilna os je pravokotna na površino), potem vrtinec povzroči padec v tlačnem polju. Površina tekočine znotraj vrtinca je povlečena navzdol, tako kot vse površine enakega tlaka, ki še vedno ostanejo vzporedne s površino tekočine. Učinek je najmočnejši znotraj vrtinca in hitro upada z oddaljenostjo od vrtilne osi vrtinca. Silo vzgona zaradi tekočine na trdno telo, potopljeno in obdano s to tekočino, je mogoče dobiti z integracijo gradienta negativnega tlaka vzdolž površine telesa: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} = - \oint_{S} \nabla p \cdot \, \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \!\, . </math> == Skalarni potencial v evklidskem prostoru == V trirazsežnem [[evklidski prostor|evklidskem prostoru]] <math> \R^{3} \!\, </math> je skalarni potencial potencialnega vektorskega polja <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> dan z : <math> \Phi(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{4 \pi} \int_{\R^{3}} \frac{\nabla \cdot \mathbf\vec{E}(\mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, , </math> kjer je <math> \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, </math> infinitezimalni prostorninski element glede na <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>. Potem velja: : <math> \mathbf\vec{E} = - \mathbf\vec{\nabla} \Phi = - \frac{1}{4 \pi} \nabla \int_{\R^{3}} \frac{\nabla \cdot \mathbf\vec{E}(\mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, . </math> To velja pod pogojem, da je <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> [[zvezna funkcija|zvezno]] in asimptotično izgine na nič proti neskončnosti, upada hitreje kot <math> 1/r \!\, </math> in, če [[divergenca]] <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> prav tako izgine proti neskončnosti, upada hitreje kot <math> 1/r^{2} \!\, </math> Zapisano na drug način naj je: : <math> \Gamma(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{4\pi}\frac{1}{\| \mathbf\vec{r} \|} \!\, </math> [[Newtonov potencial]]. To je [[fundamentalna rešitev]] [[Laplaceova enačba|Laplaceove enačbe]], kar pomeni, da je [[Laplaceov operator]] <math> \Gamma \!\, </math> enak negativni [[Diracova funkcija delta|Diracovi funkciji delta]]: : <math> \nabla^{2} \Gamma(\mathbf\vec{r}) + \delta(\mathbf\vec{r}) = 0 \!\, . </math> Potem je skalarni potencial divergenca [[konvolucija|konvolucije]] <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> z <math> \Gamma \!\, </math>: : <math> \Phi = \nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma) \!\, . </math> Konvolucija potencialnega vektorskega polja z rotacijsko [[refrakcijski potencial|invariantnim potencialom]] je prav tako potencialna. Za potencialno vektorsko polje <math> \mathbf\vec{G} \!\, </math> se lahko pokaže, da velja: : <math> \nabla^{2} \mathbf\vec{G} = \nabla (\nabla \cdot{} \mathbf\vec{G}) \!\, . </math> Zato: : <math> \nabla (\nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma)) = \nabla^{2}(\mathbf\vec{E} * \Gamma) = \mathbf\vec{E} * \nabla^{2} \Gamma = - \mathbf\vec{E} * \delta = - \mathbf\vec{E} \!\, , </math> kot je zahtevano. Na splošno formula: : <math> \Phi = \nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma) \!\, </math> velja v <math> n \!\, </math>-razsežnem evklidskem prostoru (<math> n > 2 \!\, </math>) z Newtonovin potencialom, potem danim kot: : <math> \Gamma(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{n(n-2)\omega_{n} \| \mathbf\vec{r} \|^{n - 2}} \!\, , </math> kjer je <math> \omega_{n} \!\, </math> [[prostornina]] [[enotska krogla|enotske]] <math> n \!\, </math>-[[hipersfera|krogle]]. Dokaz je enak. Druga možnost je [[integracija po delih]] (ali, bolj strogo, značilnosti konvolucije), ki da: : <math> \Phi(\mathbf\vec{r}) = -\frac{1}{n\omega_{n}} \int_{\R^{n}} \frac{\mathbf\vec{E} (\mathbf\vec{r}') \cdot (\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|^{n}} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, . </math> == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[izrek o gradientu]] * [[električni potencial]] * [[magnetni skalarni potencial]] * [[vektorski potencial]] * [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] * [[ekvipotencial]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|1|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="gold-1980">{{sktxt|Goldstein|1980|pp=3–4}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Goldstein|first1= Herbert|authorlink1= Herbert Goldstein|title= Classical Mechanics|date= 1980|edition= 2.|pages= 3–4|ISBN= 978-0-201-02918-5}} * {{citat|last1= Leithold|first1= Louis|authorlink1= Louis Leithold|title= The Calculus with Analytic Geometry|date= 1976|edition= 3.|page= 1199|publisher= Harper & Row|isbn= 0060439483}} {{refend}} {{škrbina-fizika}} {{DEFAULTSORT:skalarni potencial}} [[Kategorija:Potenciali]] [[Kategorija:Vektorski račun]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] <!-- [[Kategorija:Skalarne fizikalne količine]] --> 40zs86vctl9i5fu9hf5h4t2ut98kvsf 6709705 6709704 2026-07-11T13:59:21Z XJaM 3 m/dp/slog 6709705 wikitext text/x-wiki {{short description|koncept v vektorski analizi in fiziki, kadar je razlika potencialne energije odvisna le od lege}} {{drugipomeni4|splošnem opisu funkcije, ki se rabi v matematiki in fiziki za opis konservativnih polj|skalarni potencial v elektromagnetizmu|električni potencial|vse druge rabe|potencial}} '''Skalárni potenciál''' v [[matematična fizika|matematični fiziki]] opisuje razmere v katerih je [[potencialna razlika|razlika]] [[potencialna energija|potencialnih energij]] [[telo (fizika)|teles]] v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo. Je [[skalarno polje]] v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] – brezsmerna vrednost ([[skalar]]), ki je odvisna samo od svoje lege. Znan zgled je [[gravitacijska potencialna energija|gravitacijska (potencialna) energija]]. [[slika:Electrodynamics vector calculus review gradient.svg|thumb|right|400px|[[Vektorsko polje]] (desno) in ustrezen skalarni potencial (levo).]] ''Skalarni [[potencial]]'' je osnovni [[koncept]] v [[vektorska analiza|vektorski analizi]] in [[fizika|fiziki]] (pridevnik ''skalarni'' se pogosto izpušča, če ni nevarnosti zamenjave z [[vektorski potencial|vektorskim potencialom]]). Skalarni potencial je zgled [[skalarno polje|skalarnega polja]]. Za dano [[vektorsko polje]] <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> je skalarni potencial <math> P \!\, </math>{{efn|Skalarni potencial je običajno označen z malo grško črko <math> \varphi \!\, </math>.}} definiran tako, da velja:{{r|gold-1980}} : <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P = - \left( \frac{\partial P}{\partial x}, \frac{\partial P}{\partial y}, \frac{\partial P}{\partial z} \right) \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math> [[gradient]] potenciala <math> P \!\, </math>, drugi del enačbe pa je po dogovoru [[negativno število|negativna]] vrednost za [[funkcija (matematika)|funkcijo]] v [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnih koordinatah]] <math> x, y, z \!\, </math>.{{efn|Drugi del te enačbe velja samo za [[kartezični koordinatni sistem|kartezične koordinate]], drugi [[koordinatni sistem|koordinatni sistemi]], kot so [[cilindrični koordinatni sistem|cilindrične]] ali [[sferni koordinatni sistem|sferne koordinate]], bodo imeli bolj zapletene predstavitve, ki izhajajo iz [[izrek o gradientu|osnovnega izreka o gradientu]].}} V nekaterih primerih lahko matematiki pri definiciji potenciala rabijo [[pozitivno število|pozitivni]] predznak pred gradientom.<ref>Glej [http://www.math.umn.edu/~nykamp/m2374/readings/findpot/] za zgled kjer je potencial definiran brez negativne vrednosti. Drugi viri, kot je {{sktxt|Leithold|1976}}, se izogibajo rabi izraza ''potencial'' pri reševanju funkcije iz njenega gradienta.</ref> Zaradi te definicije potenciala <math> P \!\, </math> v smislu gradienta je smer vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> v kateri koli [[točka (geometrija)|točki]] smer najstrmejšega zmanjšanja potenciala <math> P \!\, </math> v tej točki, njena velikost pa je stopnja tega zmanjšanja na enoto [[dolžina|dolžine]]. Da bi se lahko vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> opisalo le v smislu skalarnega potenciala, mora biti katera koli od naslednjih enakovrednih izjav resnična: # <math>- \int_{a}^{b} \mathbf\vec{F} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{l} = P(\mathbf\vec{b}) - P(\mathbf\vec{a}) \!\, , </math> kjer integracija poteka preko [[Jordanov krivuljni izrek|Jordanovega loka]], ki poteka od lege <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> do lege <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math>, <math> P(\mathbf\vec{b}) \!\, </math> pa je ovrednoten <math> P \!\, </math> v legi <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math>. # <math> \oint \mathbf\vec{F} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{l} = 0 \!\, , </math> kjer [[integral]] poteka skozi poljubno sklenjeno [[pot]], drugače znano kot [[Jordanova krivulja]]. # <math> {\nabla} \times {\mathbf\vec{F}} = 0 \!\, . </math> Prvi od teh pogojev predstavlja [[izrek o gradientu|osnovni izrek o gradientu]] in velja za katero koli vektorsko polje, ki je gradient [[odvedljiva funkcija|odvedljivega]] skalarnega polja [[funkcija ene spremenljivke|z eno vrednostjo]] <math> P \!\, </math>. Drugi pogoj je zahteva za vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>, da ga je mogoče izraziti kot gradient skalarne funkcije. Tretji pogoj ponovno izrazi drugi pogoj v smislu [[rotor]]ja vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> z rabo [[Stokesov izrek|osnovnega izreka o rotorju]]. Vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>, ki izpolnjuje te pogoje, je [[potencialno vektorsko polje|potencialno]] (konservativno). [[slika:Mass potential well increasing mass.gif|thumb|right|220px|[[gravitacijski potencial|Gravitacijska potencialna]] jama z naraščajočo [[masa|maso]], kjer velja <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math>.]] Skalarni potenciali so pomembni na mnogih področjih fizike in [[tehnika|tehnike]]. [[Gravitacijski potencial]] je skalarni potencial, povezan z [[gravitacija|gravitacijo]] na enoto [[masa|mase]] – [[pospešek]] zaradi [[polje (fizika)|polja]], kot funkcija lege. Gravitacijski potencial je gravitacijska potencialna energija na enoto mase. V [[elektrostatika|elektrostatiki]] je [[električni potencial]] skalarni potencial, povezan z [[električno polje|električnim poljem]], to je z [[elektrostatska sila|elektrostatsko silo]] na enoto [[električni naboj|električnega naboja]]. Električni potencial je v tem primeru [[elektrostatska potencialna energija]] na enoto naboja. V [[dinamika tekočin|dinamiki tekočin]] imajo potencialna [[kompleksno lamelarno vektorsko polje|lamelarna vektorska polja]] skalarni potencial le v posebnem primeru, ko gre za [[harmonična funkcija|Laplaceovo polje]]. Nekatere vidike [[jedrska sila|jedrske sile]] je mogoče opisati z [[Jukavov potencial|Jukavovim potencialom]]. Potencial ima vidno vlogo v [[Lagrangeeva mehanika|Lagrangeevih]] in [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovih]] formulacijah [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Poleg tega je skalarni potencial osnovna [[fizikalna količina|količina]] v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]. Vsako vektorsko polje nima skalarnega potenciala. Tista, ki ga imajo, se imenujejo [[potencialno vektorsko polje|potencialna]] (konservativna), kar ustreza pojmu [[konservativna sila|konservativne sile]] v fiziki. Zgledi nekonservativnih sil vključujejo torne sile, [[magnetna sila|magnetne sile]] in v mehaniki tekočin [[solenoidalno vektorsko polje|solenoidalno polje]] [[hitrost]]i. S [[Helmholtzev razstavitveni izrek|Helmholtzevim razstavitvenim izrekom]] pa je mogoče vsa vektorska polja opisati v smislu skalarnega potenciala in ustreznega [[vektorski potencial|vektorskega potenciala]]. V [[elektrodinamika|elektrodinamiki]] sta elektromagnetni skalarni in vektorski potencial skupaj znana kot [[elektromagnetni potencial]] – [[elektromagnetni četverec potenciala|(elektromagnetni) četverec potenciala]]. == Pogoji integrabilnosti == Če je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> [[potencialno vektorsko polje|potencialno (vektorsko) polje]] (imenovano tudi ''konservativno'' ali ''polje brez [[rotor]]ja'') in imajo njegove komponente [[zvezna funkcija|zvezne]] [[parcialni odvod|parcialne odvode]], je njegov ''potencial'' glede na referenčno točko <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> definiran s členi [[krivuljni integral|krivuljnega integrala]]: : <math> V(\mathbf\vec{r}) = - \int_{C} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{r}) \cdot \, \operatorname{d} \mathbf\vec{r} = - \int_{a}^{b} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{r}(t)) \cdot \mathbf\vec{r}'(t) \, \operatorname{d} t \!\, , </math> kjer je <math> C \!\, </math> [[parametrizacija (geometrija)|parametrizirana]] pot od <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> do <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>: : <math> \mathbf\vec{r}(t), a \leq t \leq b, \mathbf\vec{r}(a) = \mathbf\vec{r}_{0}, \mathbf\vec{r}(b) = \mathbf\vec{r} \!\, . </math> Dejstvo, da je krivuljni integral odvisen od poti <math> C \!\, </math> samo skozi njeni končni točki <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>, je v bistvu značilnost neodvisnosti od poti potencialnega vektorskega polja. [[izrek o gradientu|Osnovni izrek o krivuljnih integralih]] implicira, da če je <math> P \!\, </math> definiran na ta način, potem je <math> \mathbf\vec{F} = - \mathbf\vec{\nabla} P \!\, </math>, tako da je <math> P \!\, </math> skalarni potencial konservativnega vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>. Skalarnega potenciala ne določa samo vektorsko polje – res, na gradient funkcije ne vpliva, če se ji doda konstanto. Če je <math> P \!\, </math> definiran v smislu krivuljnega integrala, dvoumnost <math> P \!\, </math> odraža svobodo pri izbiri referenčne točke <math> \mathbf\vec{r}_{0} \!\, </math>. == Nadmorska višina kot gravitacijska potencialna energija == {{glavni|gravitacijski potencial}} [[slika:Gravity field near earth.gif|thumb|right|220px|Enakomerno [[gravitacijsko polje]] blizu [[zemeljsko površje|Zemljinega površja]]]] [[slika:GravityPotential.jpg|thumb|right|220px|Graf [[dvorazsežni prostor|dvorazsežne]] rezine [[gravitacijski potencial|gravitacijskega potenciala]] v in okrog enakomernega [[sfera|krogelnega]] [[telo (fizika)|telesa]]. [[Prevoj]]i preseka ležijo na površini telesa.]] Zgled je (skoraj) enakomerno [[gravitacijsko polje]] blizu Zemljinega površja. Njegova [[gravitacijska potencialna energija|potencialna enargija]] <math> U \!\, </math> je enaka: : <math> U = m g h \!\, , </math> kjer je <math> h \!\, </math> [[nadmorska višina]]. To pomeni, da je gravitacijska potencialna energija na [[izočrte|konturni karti]] sorazmerna z nadmorsko višino. Na konturni karti je [[dvorazsežni prostor|dvorazsežni]] negativni gradient nadmorske višine dvorazsežno vektorsko polje, katerega vektorji so vedno ortogonalni na konture in prav tako ortogonalni na smer gravitacije. Toda na hribovitem območju, ki ga predstavlja konturna karta, trirazsežni negativni gradient <math> U \!\, </math> vedno kaže naravnost navzdol v smeri gravitacije – <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>. Vendar se žoga, ki se [[kotaljenje|kotali]] po hribu navzdol, ne more premakniti neposredno navzdol zaradi [[normalna sila|normalne sile]] površine hriba, ki izniči komponento gravitacije, pravokotno na površino hriba. Komponenta gravitacije, ki ostane za premikanje žoge, je vzporedna s površino: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{S}} = - m g \ \sin \theta \!\, , </math> kjer je <math> \theta \!\, </math> kot [[naklon]]a, komponenta <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{S}} \!\, </math>, pravokotna na gravitacijo, pa je: : <math> \mathbf\vec{F}_{mathrm{P}} = - m g \ \sin \theta \ \cos \theta = - \frac{1}{2} m g \sin 2 \theta \!\, . </math> Ta sila <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{P}} \!\, </math>, vzporedna s tlemi, je največja pri <math> \theta = 45^{\circ} \!\, </math>. Naj je <math> \Delta h \!\, </math> enotni interval nadmorske višine med konturama na konturni karti in naj bo <math> \Delta x \!\, </math> [[razdalja]] med dvema konturama. Potem velja: : <math> \theta = \tan^{-1}\frac{\Delta h}{\Delta x} \!\, , </math> tako, da je: : <math> F_{\mathrm{P}} = - m g \frac{\Delta x \, \Delta h}{\Delta x^{2} + \Delta h^{2}} \!\, . </math> Vendar pa je na konturni karti gradient obratno sorazmeren z <math> \Delta x \!\, </math>, kar ni podobno sili <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{P}} \!\, </math> – nadmorska višina na konturni karti ni ravno dvorazsežno potencialno polje. Velikosti sil so različne, vendar so smeri sil enake na konturni karti kot tudi na hribovitem območju Zemljinega površja, ki ga predstavlja konturna karta. == Tlak kot vzgonski potencial == V [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] je [[tekočina]] v [[statično ravnovesje|statičnem ravnovesju]], vendar v prisotnosti enakomernega gravitacijskega polja, prežeta z enakomerno silo [[vzgon]]a, ki izniči gravitacijsko silo – tako tekočina ohranja svoje ravnovesje. Ta sila vzgona <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} \!\, </math> je negativni gradient [[tlak]]a: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} = - \mathbf\vec{\nabla} p \!\, . </math> Ker sila vzgona kaže navzgor, v smeri, ki je nasprotna gravitaciji, se tlak v tekočini povečuje navzdol. Tlak v statičnem vodnem telesu narašča sorazmerno z [[globina|globino]] pod [[gladina|gladino]] vode. Površine stalnega tlaka so ravnine, vzporedne s površino, ki se jih lahko označi kot ravnino ničelnega tlaka. Če ima tekočina navpični [[vrtinec]] (katerega vrtilna os je pravokotna na površino), potem vrtinec povzroči padec v tlačnem polju. Površina tekočine znotraj vrtinca je povlečena navzdol, tako kot vse površine enakega tlaka, ki še vedno ostanejo vzporedne s površino tekočine. Učinek je najmočnejši znotraj vrtinca in hitro upada z oddaljenostjo od vrtilne osi vrtinca. Silo vzgona zaradi tekočine na trdno telo, potopljeno in obdano s to tekočino, je mogoče dobiti z integracijo gradienta negativnega tlaka vzdolž površine telesa: : <math> \mathbf\vec{F}_{\mathrm{v}} = - \oint_{S} \nabla p \cdot \, \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \!\, . </math> == Skalarni potencial v evklidskem prostoru == V trirazsežnem [[evklidski prostor|evklidskem prostoru]] <math> \R^{3} \!\, </math> je skalarni potencial potencialnega vektorskega polja <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> dan z : <math> \Phi(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{4 \pi} \int_{\R^{3}} \frac{\nabla \cdot \mathbf\vec{E}(\mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, , </math> kjer je <math> \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, </math> infinitezimalni prostorninski element glede na <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math>. Potem velja: : <math> \mathbf\vec{E} = - \mathbf\vec{\nabla} \Phi = - \frac{1}{4 \pi} \nabla \int_{\R^{3}} \frac{\nabla \cdot \mathbf\vec{E}(\mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, . </math> To velja pod pogojem, da je <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> [[zvezna funkcija|zvezno]] in asimptotično izgine na nič proti neskončnosti, upada hitreje kot <math> 1/r \!\, </math> in, če [[divergenca]] <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> prav tako izgine proti neskončnosti, upada hitreje kot <math> 1/r^{2} \!\, </math> Zapisano na drug način naj je: : <math> \Gamma(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{4\pi}\frac{1}{\| \mathbf\vec{r} \|} \!\, </math> [[Newtonov potencial]]. To je [[fundamentalna rešitev]] [[Laplaceova enačba|Laplaceove enačbe]], kar pomeni, da je [[Laplaceov operator]] <math> \Gamma \!\, </math> enak negativni [[Diracova funkcija delta|Diracovi funkciji delta]]: : <math> \nabla^{2} \Gamma(\mathbf\vec{r}) + \delta(\mathbf\vec{r}) = 0 \!\, . </math> Potem je skalarni potencial divergenca [[konvolucija|konvolucije]] <math> \mathbf\vec{E} \!\, </math> z <math> \Gamma \!\, </math>: : <math> \Phi = \nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma) \!\, . </math> Konvolucija potencialnega vektorskega polja z rotacijsko [[refrakcijski potencial|invariantnim potencialom]] je prav tako potencialna. Za potencialno vektorsko polje <math> \mathbf\vec{G} \!\, </math> se lahko pokaže, da velja: : <math> \nabla^{2} \mathbf\vec{G} = \nabla (\nabla \cdot{} \mathbf\vec{G}) \!\, . </math> Zato: : <math> \nabla (\nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma)) = \nabla^{2}(\mathbf\vec{E} * \Gamma) = \mathbf\vec{E} * \nabla^{2} \Gamma = - \mathbf\vec{E} * \delta = - \mathbf\vec{E} \!\, , </math> kot je zahtevano. Na splošno formula: : <math> \Phi = \nabla \cdot (\mathbf\vec{E} * \Gamma) \!\, </math> velja v <math> n \!\, </math>-razsežnem evklidskem prostoru (<math> n > 2 \!\, </math>) z Newtonovin potencialom, potem danim kot: : <math> \Gamma(\mathbf\vec{r}) = \frac{1}{n(n-2)\omega_{n} \| \mathbf\vec{r} \|^{n - 2}} \!\, , </math> kjer je <math> \omega_{n} \!\, </math> [[prostornina]] [[enotska krogla|enotske]] <math> n \!\, </math>-[[hipersfera|krogle]]. Dokaz je enak. Druga možnost je [[integracija po delih]] (ali, bolj strogo, značilnosti konvolucije), ki da: : <math> \Phi(\mathbf\vec{r}) = -\frac{1}{n\omega_{n}} \int_{\R^{n}} \frac{\mathbf\vec{E} (\mathbf\vec{r}') \cdot (\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}')}{\| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{r}' \|^{n}} \, \operatorname{d} V(\mathbf\vec{r}') \!\, . </math> == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[izrek o gradientu]] * [[električni potencial]] * [[magnetni skalarni potencial]] * [[vektorski potencial]] * [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] * [[ekvipotencial]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|1|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="gold-1980">{{sktxt|Goldstein|1980|pp=3–4}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Goldstein|first1= Herbert|authorlink1= Herbert Goldstein|title= Classical Mechanics|date= 1980|edition= 2.|pages= 3–4|ISBN= 978-0-201-02918-5}} * {{citat|last1= Leithold|first1= Louis|authorlink1= Louis Leithold|title= The Calculus with Analytic Geometry|date= 1976|edition= 3.|page= 1199|publisher= Harper & Row|isbn= 0060439483}} {{refend}} {{škrbina-fizika}} {{DEFAULTSORT:skalarni potencial}} [[Kategorija:Potenciali]] [[Kategorija:Vektorski račun]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] <!-- [[Kategorija:Skalarne fizikalne količine]] --> fmjgowzeiy8t2blndxwb2r6ul26bmqh 0 561172 6710048 6701080 2026-07-12T10:09:23Z Upwinxp 126544 obiskal je Pljevlja, bil je v Pljevljih, slike iz Pljevelj 6710048 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = FIlip Karađorđević | title = Princ naslednik Srbije in Jugoslavije | image = Његово Краљевско Височанство Принц Филип Карађорђевић од Србије.jpg | caption = Princ filip s [[Vladarsko jabolko|kraljevim jabolkom]] ob [[Krona kralja Petra I.|kraljevi kroni]] leta 2013 | spouse = {{marriage|[[Danica Karađorđević|Danica Marinković]]|2017}} | issue = [[Stefan Karađorđević|Stefan]]<br>[[Marija Karađorđević|Marija]] | house = [[Karađorđevići|Karađorđević]] | father = [[Aleksandar Karađorđević]] | mother = [[Maria da Glória Orleansko-Braganška]] | birth_date = | birth_place = | religion = [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbsko pravoslavje]] | occupation = finančni vodja<br>upravljavec sredstev | signature = }} '''Filip Karađorđević''' ({{lang-sr-Cyrl|Филип Карађорђевић}}), neuradno znan tudi kot '''Princ Filip Karađorđević''',<ref>{{navedi splet |url=https://royalfamily.org/vecernje-novosti-exclusive-prince-philip-karageorgevitch-reveals-his-life-plans-for-novosti/ |title="Vecernje Novosti", Exclusive: Prince Philip Karageorgevitch reveals his life plans for "Novosti" |access-date=May 19, 2022}}</ref> [[Srbi|srbski]] [[poslovnež]] in [[plemič]], * [[15. januar]] [[1982]], [[Fairfax]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je vnuk zadnjega kralja [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] [[Peter II. Karađorđević|Petra II]] in drugi v vrsti za propadla prestola [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbije]] ter [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Rodil se je v ZDA, mladost pa je preživel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Leta 2020 se je preselil v [[Srbija|Srbijo]] in se bolj aktivno vključil v javno življenje, zaradi česar večkrat potuje po Srbiji in obišče [[Kosovo]], [[Črna gora|Črno goro]] ter [[Republika Srbska|Republiko Srpsko]]. Njegov sin [[Stefan Karađorđević|Stefan]] je prvi moški Karađorđević, ki je se je po 90 letih rodil na srbskih tleh. Po odstopu svojega starejšega brata [[Petar Karađorđević|Petra]] leta 2022 je postal princ naslednik Srbije in Jugoslavije. ==Zgodnje življenje in izobrazba== [[Slika:PrincFilip.jpg|sličica|220x220_pik|Karađorđević leta 2005]] FIlip Karađorđević se je redil leta 1982 v Fairfaxški bolnišnici kot drugi otrok in sin zadnjega prestolonaslednika [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] [[Aleksandar Karađorđević|Aleksandra Karađorđevića]] in brazilske princese [[Maria da Glória Orleansko-Braganška|Marie da Glorie Orleansko-Braganške]]. Ima tudi brata dvojčka [[Aleksandar Karađorđević (rojen 1982)|Aleksandra]]. Filipovi botri sta španska kraljica [[Sofija, kraljica Španije|Sofija]] in nekdanji grški kralj [[Konstantin II. Grški|Konstantin II.]], ki sta tudi sestrična in bratranec njegove babice po očetovi strani, poleg njiju pa še [[Anne, vojvodinja kalabrijska|kalabrijska vojvodinja Anne]], sestrična njegove mame.<ref name="spc1">{{navedi splet |title=The Serbian Royal Family just gained a new member |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_royal_family_just_gained_new_member |website=spc.rs |access-date=26 May 2022 |archive-date=2018-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180311104822/http://spc.rs/eng/serbian_royal_family_just_gained_new_member |url-status=dead }}</ref> Poleg dvojčka ima Filip tudi starejšega brata [[Petar Karađorđević|Petra]] (* 1980). Do leta 1984 je živel v [[Virginija|Virginiji]].<ref name="danas40rod">{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević danas proslavlja 40. rođendan |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/princ-filip-danas-proslavlja-40-rodjendan/ |website=danas.rs |access-date=3 May 2022 |archive-date=May 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503070617/https://www.danas.rs/vesti/politika/princ-filip-danas-proslavlja-40-rodjendan/ |url-status=live }}</ref> Filipa in njegovega brata dvojčka je leta 1982 v kraju [[Villamanrique de la Condesa]] ob [[Sevilja|Sevilji]] krstil škof zahodnoevropske srbske pravoslavne cerkve [[Lavrentije Trifunović]].<ref>{{navedi splet |title=TUGA NA DVORU KARAĐORĐEVIĆA! Princeza Danica i princ Filip pretužni zbog gubitka, ne mogu da veruju ŠTA SU DOŽIVELI |url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/967075/tuga-na-dvoru-karadjordjevica-princeza-danica-i-princ-filip-pretuzni-zbog-gubitka |website=espreso.co.rs |access-date=1 June 2022}}</ref> Filipova starša sta se ločila 1985. Oče Aleksandar se je še istega leta sklenil nov zakon z [[Katarina Karađorđević|Katarino Clairy Batis]],<ref name="royallineofsuccession">{{navedi splet |title=Alexander, Crown Prince of Yugoslavia at Royal line of succession. |url=https://royallineofsuccession.com/alexander-crown-prince-of-yugoslavia/ |website=royallineofsuccession.com |access-date=25 May 2022}}</ref> mama Maria pa se je poročila zwhile his mother remarried [[Ignacio, vojvoda segorbski|segorbskega vojvodo Ignacia]]. Filip ima po svoji materi še dve polsestri, Sol Marío de la Blanca Medina y Orléans-Braganza, 54. ampuriaško grofico (* 1986) in Ano Luno Medina y Orléans-Braganza, 17. rišlsko grofico (* 1988).<ref>{{navedi splet |title=Princess Maria da Glória de Orléans-Braganza |url=https://www.unofficialroyalty.com/princess-maria-da-gloria-of-orleans-braganca-first-wife-of-crown-prince-alexander-of-serbia/ |website=unofficialroyalty.com |access-date=25 May 2022}}</ref> Filip se je skupaj s svojim bratom dvojčkom izobraževal v [[London|Londonu]] in [[Canterbury|Canterburyju]]. Junija 2000 je končal šesti razred na canterburyjski kraljevi šoli, s čimer je pridobil tri A stopnje in deset diplom GCSE. Univerzitetni kolegij v Londonu mu je podelil diplomo iz filozofsko-družboslovnih ved po koncu izobrazbe.<ref name="danas40rod"/> V letih 2003/04 se je pridružil študentskem izmenjavnem programu [[Univerza v Madridu|Univerze v Madridu]]. Uspešno je opravil tudi hotelirsko šolo [[École hôtelière de Lausanne]] v [[Švica|Švici]].<ref name="telegraf">{{navedi splet |title=OVE BLIZANCE SRBI NAJVIŠE VOLE! Ovako je KRALJ prvog dana NOVE GODINE obradovao Srbiju |url=https://www.telegraf.rs/vesti/politika/1950824-nikad-objavljene-fotografije-ove-blizance-srbi-najvise-vole-ovako-je-kralj-prvog-dana-nove-godine-obradovao-srbiju |website=telegraf.rs |access-date=1 June 2022}}</ref> Leta 1991 je Filip skupaj z očetom in bratoma obiskal [[Beograd]].<ref>{{navedi splet |title=Druga sahrana kralja jedne nesreće |url=https://www.vreme.com/vreme/druga-sahrana-kralja-jedne-nesrece/ |website=vreme.com |access-date=17 June 2022}}</ref> Februarja 2001 je [[Parlament Srbije in Črne gore|parlament]] [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]] sprejel zakon o podelitvi državljanstva Karađorđevićem,<ref>{{navedi splet |title=ZAKON O UKIDANJU UKAZA O ODUZIMANJU DRŽAVLJANSTVA I IMOVINE PORODICI KARAĐORĐEVIĆ |url=http://demo.paragraf.rs/demo/combined/Old/t/t2006_07/t07_0338.htm |website=demo.paragraf.rs |access-date=17 June 2022}}</ref> s čimer je Filip postal upravičen do jugoslovanskega državljanstva. Julija istega leta sta se njegova oče in mačeha preselila v Beograd.<ref>{{navedi splet |title=Karađorđevići između politike i istorije |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/kara%C4%91or%C4%91evi%C4%87i-izme%C4%91u-politike-i-istorije/25351885.html |website=slobodnaevropa.org |access-date=17 June 2022}}</ref><ref name="vreme">{{navedi splet |title=Republikanska sahrana poslednjeg kralja |url=https://www.vreme.com/vreme/republikanska-sahrana-poslednjeg-kralja/ |website=vreme.com |access-date=17 June 2022}}</ref> Po razpadu [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] si je Filip pridobil [[srbsko državljanstvo]]. == Zasebno življenje == Po zaključku izobraževanja se je Filip zaposlil v finančnih institucijah v [[City of London|Londonu]]. Pri [[Landsbanki]] ter Teather & Greenwood je delal kot finančni vodja. Nato je delal v hotelu [[The Ritz Hotel, London|Ritz]] v Londonu. Zatem je delal še v hedge skladu IKOS s sedežem na [[Ciper|Cipru]].<ref name="telegraf"/> Od nedavnega dela s priznanim premoženjskim upraviteljem v Londonu.<ref name="atvbl">{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević slavi 38. rođendan: Evo zašto ga Srbi doživljavaju kao "narodnog princa" |url=https://www.atvbl.rs/vijesti/srbija/princ-filip-karadjordjevic-slavi-38-rodjendan-evo-zasto-ga-srbi-dozivljavaju-kao |website=atvbl.rs |access-date=1 June 2022}}</ref> V Londonu je živel in delal do leta 2020, ko se je po [[Pandemija covida-19 v Evropi|pandemiji COVID-19]] preselil v [[Srbija|Srbijo]] in začel z delom na daljavo.<ref name="serbia"/> Leta 2010 je pretekel [[Klasični atenski maraton|Atenski maraton]], leta 2011 [[Beograjski polmaraton]] in leta 2014 [[Londonski maraton leta 2014|Londonski maraton]].<ref>{{navedi splet |title=KRALJEVSKO VENČANJE O KOJEM SRBIJA PRIČA: princ Filip Karađorđević i Danica otkrivaju sve detalje o ljubavi i svečanoj ceremoniji (FOTO) |url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a22391/KRALJEVSKO-VENCANJE-O-KOJEM-SRBIJA-PRICA-princ-Filip-Karadjordjevic-i-Danica-otkrivaju-sve-detalje-o-ljubavi-i-svecanoj-ceremoniji-FOTO.html?page=4 |website=lepaisrecna.mondo.rs |access-date=1 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip trči na Beogradskom maratonu |url=https://www.novosti.rs/vesti/sport.297.html:325211-Princ-Filip-trci-na-Beogradskom-maratonu |website=novosti.rs |access-date=1 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Filip Karađorđević: Princ mladoženja |url=https://www.danas.rs/ljudi/filip-karadjordjevic-princ-mladozenja/ |website=danas.rs |access-date=1 June 2022}}</ref> === Zakon in otroci === 4. julija 2017 so Filipovi starši javno razglasila njegovo zaroko z [[Danica Karađorđević|Danico Marinković]].<ref>{{navedi splet | url=http://www.royalfamily.org/his-royal-highness-prince-philip-engaged/ | title=His royal highness prince Philip engaged | accessdate=July 24, 2017 | author=The royal family of Serbia | archive-url=https://web.archive.org/web/20171108122239/http://www.royalfamily.org/his-royal-highness-prince-philip-engaged/ | archive-date=November 8, 2017 | url-status=dead }}</ref> Filip je z Marinkovićevo zakon sklenil 7. oktobra 2017 v [[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|stolnici sv. Nadangela Mihaela]] v [[Beograd|Beogradu]].<ref>{{navedi splet |title=A Royal Wedding! Prince Philip Karageorgevitch of Serbia Marries Danica Marinkovic |url=https://www.brides.com/story/royal-wedding-prince-philip-of-serbia-danica-marinkovic |website=brides.com |access-date=26 May 2022 |archive-date=2023-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230907041005/https://www.brides.com/story/royal-wedding-prince-philip-of-serbia-danica-marinkovic |url-status=dead }}</ref> Njuni priči sta bili [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|švedska prestolonaslednica Viktorija]] in Filipov brat Petar.<ref>{{navedi splet |title=KO JE LEJDI VIKTORIJA? Kuma naše princeze Danice je lepotica koja ima pomalo burnu prošlost |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/ko-je-lejdi-viktorija-kuma-nase-princeze-danice-je-lepotica-koja-ima-pomalo-burnu/9xtkgss |website=blic.rs |access-date=3 May 2022 |archive-date=October 8, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171008180356/http://www.blic.rs/zabava/vesti/ko-je-lejdi-viktorija-kuma-nase-princeze-danice-je-lepotica-koja-ima-pomalo-burnu/9xtkgss |url-status=live }}</ref> Poroke sta se udeležili tudi FIlipovi botri, [[Sofija, španska kraljica|španska kraljica Sofija]] in [[Anne, vojvodinja kalabrijska|kalabrijska vojvodinja Anne]]. Poroka je bila tudi prva kraljeva poroka v Srbiji po poroki [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandra I.]] z [[Marija Jugoslovanska|Marijo Romunsko]] leta 1922.<ref>{{navedi splet |title=An Inside Look at the Serbian Wedding That Brought Out Europe's Royals |url=https://www.vogue.com/article/prince-philip-serbia-royal-wedding |website=vogue.com |access-date=26 May 2022}}</ref> Med drugimi plemiškimi udeleženci so bili še [[Guillaume, luksemburški princ|luksemburški princ Guillaume]] z ženo, princ [[Amyn Aga Khan]], princesa Jeet Nabha Khemka, ter gostje družin Karađorđević in Marinković, med drugimi tudi [[Predsednik skupščine Srbije|predsednico skupščine Srbije]] [[Maja Gojković|Majo Gojković]].<ref>{{navedi splet |title=Prince Philip Of Serbia Weds Danica Marinković |url=https://cordmagazine.com/news/royal-wedding-prince-philip-of-serbia-weds-danica-marinkovic/ |website=cordmagazine.com |access-date=26 May 2022}}</ref> Princesa Danica je 25. februarja 2018 ob 10.30 rodila sina [[Stefan Karađorđević|Stefana]],<ref name="spc1"/> ki je po 90 letih prvi moški potomec srbske kraljeve družine, ki se je rodil na srbskih tleh. Zadnje pred tem je bilo rojstvo [[Prince Tomislav of Yugoslavia|Tomislava Karađorđevića]] v Beogradu leta 1928.<ref>{{navedi splet |title=Their Royal Highnesses Prince Philip and Princess Danica welcome their first child, a son Stefan |url=http://www.royalfamily.org/their-royal-highnesses-prince-philip-and-princess-danica-welcome-their-first-child-a-son-stefan/ |website=royalfamily.org |access-date=3 May 2022 |archive-date=October 31, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181031130957/http://www.royalfamily.org/their-royal-highnesses-prince-philip-and-princess-danica-welcome-their-first-child-a-son-stefan/ |url-status=live }}</ref> Stefan je bil krščen 15. decembra 2018 v kapeli [[Kraljevi dvorec, Beograd|kraljevega dvorca]] v [[Beograd|Beogradu]].<ref>{{navedi splet |title=Prince Stefan was christened |url=http://www.royalfamily.org/prince-stefan-christened-by-patriarch-irinej-at-royal-chapel-of-st-andrew-first-called/ |website=royalfamily.org |access-date=3 May 2022 |archive-date=December 17, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181217110532/http://www.royalfamily.org/prince-stefan-christened-by-patriarch-irinej-at-royal-chapel-of-st-andrew-first-called/ |url-status=live }}</ref> 5. novembra 2023 se je paru v Beogradu rodil drugi otrok, hči Marija.<ref>{{navedi splet|url=https://royalfamily.org/new-member-of-the-royal-family-of-serbia-hrh-princess-marija/|title=Member of the Royal family of Serbia – HRH Princess Marija|date=5 November 2023|access-date=16 November 2023|website=The Royal Family of Serbia (official account of the Serbian Royal family)}}</ref> == Javno življenje == Tako kot drugi člani družine se je tudi princ Filip udeležil ponovnega pokopa svojih starih staršev [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] in [[Aleksandra Jugoslovanska|kraljice Aleksandre]], prababice [[Marija Jugoslovanska|kraljice Marije]] ter starega strica [[Andrej Karađorđević|princa Andreja]] v mavzoleju kraljeve družine 26. maja 2013 v [[Oplenac|Oplenacu]]. Na krsto kralja Petra II. so bili položeni [[srbski kronski dragulji]] od katerih je h [[Krona kralja Petra I.|kroni]] Filip položil žezlo in [[Vladarsko jabolko|jabolko]].<ref>{{navedi splet |title=Vanredna državna sahrana 26. maja 2013 |url=https://oplenac.rs/bs/vanredna-drzavna-sahrana-26-maja-2013/ |website=oplenac.rs |access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Sahranjeni Karađorđevići na Oplencu |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/1330784/sahranjeni-karadjordjevici-na-oplencu.html |website=rts.rs |access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OPLENAC: Sahranjeni Karađorđevići |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/808649/sahrana-karadordevica-na-oplencu |website=kurir.rs |access-date=17 June 2022}}</ref> 17. julija 2015 se je skupaj z bratoma udeležil praznovanja očetove 70-letnice na [[Dvorni kompleks, Dedinje|dvornem kompleksu]] v [[Beograd|Beogradu]]. Na praznovanje je prišlo 400 gostov, med drugimi tudi [[Švedska|švedski]] kralj [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]] ter [[Monako|monaški]] knez [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]]<ref>{{navedi splet |title=Europski kraljevi i srpska elita na proslavi u dvoru Tita i Miloševića |url=https://www.nacional.hr/europski-kraljevi-i-srpska-elita-na-proslavi-u-dvoru-tita-i-milosevica/ |website=nacional.hr |access-date=17 June 2022}}</ref> === Princ v Srbiji (2020 – 2022) === Filip je z ženo in sinom prvotno živel v Londonu, julija 2020 pa se je preselil v [[Beograd]], kjer še danes živi.<ref name="serbia">{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=6Ov5gliVzb4&ab_channel=24Vesti |title=24 Vesti |website=[[YouTube]] |access-date=August 20, 2021 |archive-date=August 20, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820210618/https://www.youtube.com/watch?v=6Ov5gliVzb4&ab_channel=24Vesti |url-status=live }}</ref> S tem je izpolnil obljubo o preselitvi v Srbijo, ki jo je dal [[Srbska pravoslavna cerkev|srbskemu]] [[Irenej, srbski patriarh|patriarhu Ireneju]].<ref name="atvbl"/> Januarja 2020 je Filip podprl [[Protesti v Črni gori (2019–2020)|proteste]] v [[Črna gora|Črni gori]].<ref>{{navedi splet |title=PRINC FILIP KARAĐORĐEVIĆ: Slike litija iz Crne Gore i sa Kosova vredne divljenja! |url=https://www.pravda.rs/lat/2020/1/8/princ-filip-karadjordjevic-slike-litija-iz-crne-gore-i-sa-kosova-vredne-divljenja-foto/ |website=pravda.rs |access-date=12 June 2022 |archive-date=2023-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230907041022/https://pravda.rs/lat/2020/1/8/princ-filip-karadjordjevic-slike-litija-iz-crne-gore-i-sa-kosova-vredne-divljenja-foto/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević: Slike litija iz Crne Gore i sa Kosova vredne divljenja |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/princ-filip-karadordevic-slike-litija-iz-crne-gore-i-sa-kosova-vredne-divljenja/97g9hn7 |website=blic.rs |access-date=12 June 2022}}</ref> 22. novembra 2020 sta se Filip in Danica kot edina člana Karađorđevićev udeležila pogreba patriarha Ireneja v [[Stolnica sv. Save, Beograd|cerkvi sv. Save]].<ref>{{navedi splet|date=2020-11-22|title=Молитвени испраћај патријарха и оца нашег Иринеја (ВИДЕО)|url=https://mitropolija.com/2020/11/22/sahrana-patrijarha-irineja-uzivo/|access-date=2020-11-22|website=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|language=sr-RS|archive-date=February 27, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227014645/https://mitropolija.com/2020/11/22/sahrana-patrijarha-irineja-uzivo/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ko je sve od poznatih prisutan na sahrani Irineja |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/ko-je-sve-od-poznatih-prisutan-na-sahrani-irineja/ |website=nova.rs |date=22 November 2020 |access-date=22 November 2020 |archive-date=April 4, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404162751/https://nova.rs/vesti/drustvo/ko-je-sve-od-poznatih-prisutan-na-sahrani-irineja/ |url-status=live }}</ref> Prav sta se kot edina člana družine udeležila ustoličenja [[Porfirije, srbski patriarh|patriarha Porfirija]] 19. februarja 2021 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|stolnici sv. Mihaela v Beogradu]].<ref>{{navedi splet |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902">{{navedi splet |title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned |url=http://spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr |website=spc.rs |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219161304/http://www.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr |url-status=live }}</ref> Pred [[Velika noč|veliko nočjo]] aprila 2021 je Filip obiskal [[Kosovski Srbi|Srbsko skupnost na Kosovu]]. Kot prvi član družine po svojem pradedku [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandru]] je obiskal [[Prizren]]. Skupaj z ženo sta si tam čez vikend ogledala pravoslavno semenišče, [[Naša Gospa Ljeviška|cerkev Naše Gospe Ljeviške]], [[Stolnica svetega Jurija, Prizren|Stolnico sv. Jurija]] ter [[Cerkev sv. Nikolaja, Prizren|cerkev sv. Nikolaja]]. Zatem sta obiskala še [[Velika Hoča|Veliko Hočo]], [[Orahovac, Kosovo|Orahovac]] in samostana [[Pećka patriarhija|Peć]] ter [[Samostan Zočište|Zočište]].<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip i princeza Danica Кarađorđević prvi put na Kosovu |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/princ-filip-i-princeza-danica-karadjordjevic-prvi-put-na-kosovu-18-4-2021 |website=kosovo-online.com |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Danica i Filip Karađorđević: O situaciji Srba na Kosovu treba stalno da se svedoči |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/danica-i-filip-karadjordjevic-o-situaciji-srba-na-kosovu-treba-stalno-da-se-svedoci-1 |website=kosovo-online.com |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OBIŠLI SRBE I SVETINJE: Prinčevski par Filip i Danica Karađorđević o poseti Kosovu i Metohiji |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/989372/obisli-srbe-svetinje-princevski-par-filip-danica-karadjordjevic-poseti-kosovu-metohiji |website=novosti.rs |access-date=12 June 2022}}</ref> 13. septembra 2021 se je FIlip z ženo udeležil svete liturgije, ki jo je vodil patriarh Porfirije v [[Samostan Jasenovac|samostanu Jasenovac]] na Hrvaškem. Zatem sta si ogledala še tamkajšnje [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijsko taborišče]] in kot prva člana rodbine Karađorđević obiskala kip [[Kamena roža|Kamene rože]], spomenik [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip, prvi Karađorđević koji je došao u Jasenovac: Pomešana su osećanja |url=https://nova.rs/svet/princ-filip-prvi-karadjordjevic-koji-je-dosao-u-jasenovac-pomesana-su-osecanja/ |website=nova.rs |date=13 September 2021 |access-date=1 June 2022 |archive-date=2022-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220601125404/https://nova.rs/svet/princ-filip-prvi-karadjordjevic-koji-je-dosao-u-jasenovac-pomesana-su-osecanja/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip, prvi Karađorđević koji je posetio Jasenovac |url=https://www.ozonpress.net/drustvo/princ-filip-prvi-karadjordjevic-koji-je-posetio-jasenovac/?fbclid=IwAR1hMcfDRnGEqr3HqwZw5erwF4WNbr6MMi0Uebl20DFC1oZd83gAsUMCMsw |website=ozonpress.net | date=13 September 2021 |access-date=1 June 2022}}</ref> Decembra 2021 je Filip izkazal podporo [[okoljski protesti v Srbiji (2021–2022)|okoljskim protestom v Srbiji]].<ref>{{navedi splet |last=Miladinović |first=Veljko |date=2021-12-05 |title=Protiv Kralja se ne ide: Kako je juče princ Filip Karađorđević podržao proteste (a ovaj put nije mislio na svog dedu, oca, brata...) |url=https://www.nedeljnik.rs/protiv-kralja-se-ne-ide-kako-je-juce-princ-filip-karadordevic-podrzao-proteste-a-ovaj-put-nije-mislio-na-svog-dedu-oca-brata/ |access-date=2021-12-05 |website=Nedeljnik |language=sr |archive-date=December 6, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206135928/https://www.nedeljnik.rs/protiv-kralja-se-ne-ide-kako-je-juce-princ-filip-karadordevic-podrzao-proteste-a-ovaj-put-nije-mislio-na-svog-dedu-oca-brata/ |url-status=live }}</ref> Februarja 2022 je skupaj s svojo ženo obiskal [[Han Pijesak]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Tam sta se srečala z lokalnim vodstvom in prevzela ključe poletne hiše Karađorđevićev. Hišo je v zgodnjih 1920. letih zgradil Aleksander I., v uporabi pa je bila do leta 1941. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je hiša prešla pod nadzor ustaškega komisarja [[Jure Francetić|Jureta Francetića]]. Po vojni je bila hiša znana kot ''Titova Vila'', čeprav jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]] ni vanjo nikoli vstopil. Od časa zdelana hiša je namenjena za obnovo katere stroške bo po dogovoru s Filipom pokrila [[vlada Republike Srpske]] in lokalno vodstvo. Po nekaterih virih naj bi bila v tej hiši podpisana [[Vidovdanska ustava]].<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip u Han Pijesku: Počinje obnova rezidencijalnog kompleksa Karađorđevića |url=https://lat.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=462643 |website=lat.rtrs.tv |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Epilog posete princa Filipa: Koliko će koštati obnova letnikovca Karađorđevića u Han Pijesku i ko će to platiti |url=https://www.blic.rs/vesti/republika-srpska/epilog-posete-princa-filipa-koliko-ce-kostati-obnova-letnikovca-karadordevica-u-han/de3rx95 |website=blic.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip u Han Pijesku: Za obnovu ljetne rezidencije obezbijeđeno 550.000 maraka |url=https://mondo.ba/Info/Drustvo/a1111102/Princ-Filip-u-Han-Pijesku.html |website=mondo.ba |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević u posjeti Han Pijesku |url=https://www.glassrpske.com/lat/drustvo/panorama/princ-filip-karadjordjevic-u-posjeti-han-pijesku/396818 |website=glassrpske.com |access-date=12 June 2022}}</ref> 10 februarja se je par srečal z [[Milorad Dodik|Miloradom Dodikom]], srbskim članom [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva Bosne in Hercegovine]].<ref>{{navedi splet |title=Dodik se sastao sa Karađorđevićima: "Divni utisci" |url=https://www.atvbl.rs/republika-srpska/dodik-se-sastao-sa-karadordevicima-divni-utisci-10-2-2022 |website=atvbl.rs |access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Dodik se sastao sa prinčevskim parom Karađorđević |url=https://insajder.in/dodik-se-sastao-sa-princevskim-parom-karadjordjevic/ |website=insajder.in |access-date=17 June 2022 |archive-date=2023-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230907041032/https://insajder.in/dodik-se-sastao-sa-princevskim-parom-karadjordjevic/ |url-status=dead }}</ref> 21. marca 2022 je par podpisal iniciativo proti izkoriščanju [[Litij|litija]] in [[Bor (element)|bora]] v Srbiji.<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip i princeza Danica podržali inicijativu protiv litijuma |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/princ-filip-i-princeza-danica-podrzali-inicijativu-protiv-litijuma/ |website=danas.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip i princeza Danica potpisali inicijativu za zabranu iskopavanja bora i litijuma u Srbiji |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/41830/princ-filip-i-princeza-danica-potpisali-inicijativu-za-zabranu-iskopavanja-bora-i-litijuma-u-srbiji/vest |website=euronews.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip i princeza Danica potpisali Narodnu inicijativu o litijumu i boru |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/princ-filip-i-princeza-danica-potpisali-narodnu-inicijativu-o-litijumu-i-boru/ |website=nova.rs |access-date=12 June 2022}}</ref> === Princ naslednik (2022 – danes) === [[File:Свјетлопис принца Филипа и принцезе Данице Карађорђевић.jpg|thumb|right|FIlip in žena [[Danica Karađorđević|Danica]] novembra 2022. ]] 27. april 2022 se je Filipov starejši brat Petar odpovedal nazivu [[Princ naslednik|princa naslednika]], prav tako pa ga je opustil za vse svoje potomce. S tem dejanjem je Filip postal princ naslednik Srbije in Jugoslavije, glavni dedič svojega očeta Aleksandra. Obred je potekal v [[Casa de Pilatos|Casi de Pilatos]] v [[Sevilja|Sevilji]], v prisotnosti matere princese Marie da Glorie, njegovega očima vojvode Ignacia, njegove žene princese Danice, polsestre grofice Sol, Ljubodraga Grujića, člana kronskega sveta, kanclerja redov in herolda rodbine Karađorđević ter v pristojnosti Nikole Stankovića, načelnika prestolonaslednikovega štaba.<ref>{{navedi splet |title=Crown Prince Petar Karađorđević Abdicates In Favour Of Prince Philip |url=https://cordmagazine.com/news/crown-prince-petar-karadordevic-abdicates-in-favour-of-prince-philip/ |website=cordmagazine.com |date=29 April 2022 |access-date=1 May 2022 |archive-date=May 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508060256/https://cordmagazine.com/news/crown-prince-petar-karadordevic-abdicates-in-favour-of-prince-philip/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Petar saopštio da je abdicirao u korist brata Filipa |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/princ-petar-saopstio-da-je-abdicirao-u-korist-brata-filipa/ |website=danas.rs |date=28 April 2022 |access-date=1 May 2022 |archive-date=May 1, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220501170911/https://www.danas.rs/vesti/politika/princ-petar-saopstio-da-je-abdicirao-u-korist-brata-filipa/ |url-status=live }}</ref> Njegov oče, prestolonaslednik Aleksandar, se dogodka ni udeležil,<ref>{{navedi splet |title=Poznato zašto Aleksandar Karađorđević nije prisustvovao abdikaciji princa Petra |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/poznato-zasto-aleksandar-karadjordjevic-nije-prisustvovao-abdikaciji-princa-petra/ |website=nova.rs |date=30 April 2022 |access-date=3 May 2022 |archive-date=May 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503110452/https://nova.rs/vesti/drustvo/poznato-zasto-aleksandar-karadjordjevic-nije-prisustvovao-abdikaciji-princa-petra/ |url-status=live }}</ref> saj Petrove odpovedi ni podpiral.<ref>{{navedi splet |title=Princ Aleksandar nezadovoljan abdikacijom Petra: Nije u skladu sa tradicijom |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/aleksandar-karadjordjevic-abdikacija-nije-sprovedena-u-skladu-sa-tradicijom/ |website=nova.rs |date=30 April 2022 |access-date=3 May 2022 |archive-date=May 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503110453/https://nova.rs/vesti/drustvo/aleksandar-karadjordjevic-abdikacija-nije-sprovedena-u-skladu-sa-tradicijom/ |url-status=live }}</ref> [[Mihailo Karađorđević|Princ Mihailo]], vnuk kralja [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandra I.]], je abdikacijo podprl.<ref>{{navedi splet |title=Čestitke i ćutanje u dinastiji Karađorđević: Ko podržava budućeg princa naslednika Filipa Karađorđevića? |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/cestitke-i-cutanje-u-dinastiji-karadjordjevic-ko-podrzava-buduceg-princa-naslednika-filipa-karadjordjevica/ |website=danas.rs |date=29 April 2022 |access-date=1 June 2022}}</ref> 5. maja 2022 se je Filip z ženo, na povabilo svojega bratranca [[Jean-Christoph Napoléon|Jeana-Christopha Napoléona]] in njegove žene [[Olympia von und zu Arco-Zinneberg|princese Olympie]], udeležil maše v katedrali [[Saint-Louis-des-Invalides]] v [[Pariz|Parizu]] na čast [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] in vojakov [[Grande Armée]], ki so umrli za Francijo.<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip na ceremoniji sa Napoleonovim potomkom u Parizu |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/filip-karadjordjevic-i-naslednik-napoleona/ |website=nova.rs |access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip i princeza Danica odali počast Napoleonu I u katedrali Svetog Luja u Parizu |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/princ-filip-i-princeza-danica-odali-pocast-napoleonu-i-u-katedrali-svetog-luja-u-parizu/ |website=danas.rs |access-date=17 June 2022}}</ref> Zatem je par obiskal [[samostan Mileševa]] v jugozahodni Srbiji ter [[Pljevlja]] v Črni gori, kjer sta se udeležila svete liturgije, ki sta jo vodila patriarh Porfirije in črnogorski metropolit [[Joanikije Mićović|Joanikije II]].<ref>{{navedi splet |title="Stigli smo u bratsku i sestrinsku Crnu Goru": Princ Karađorđević u Pljevljima |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/stigli-smo-u-bratsku-i-sestrinsku-crnu-goru-princ-karadordevic-u-pljevljima-video/e3bwh4v |website=blic.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=PREDIVNE SLIKE IZ PLJEVALJA: Princ Filip sa Patrijarhom |url=https://www.nportal.rs/vest/21654/vesti/drustvo/princ-filip-karadordevic-patrijarh-porfirije |website=nportal.rs |access-date=12 June 2022}}</ref> V prvem tednu junija 2022 je FIlip z družino na Kosovu obiskal [[Gazimestan]], [[samostan Gračanica]], [[Cerkev Svetega Rešitelja, Prizren|cerkev Svetega Rešitelja]] in [[Samostan svetih nadangelov, Prizren|samostan svetih nadangelov]] v [[Prizren|Prizrenu]], [[Cerkev sv. Nikolaja, Priština|cerkev sv. Nikolaja]] v Prištini ter samostan [[Visoki Dečani]].<ref>{{navedi splet |title=DOGODINE U PRIZRENU... FILIP KARAĐORĐEVIĆ JE VEĆ TAMO: Kosovo i Metohija su sveta srpska zemlja i nikada neće biti izgubljeni |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3946631/dogodine-u-prizrenu-filip-karadjordjevic-je-vec-tamo-kosovo-i-metohija-su-sveta-srpska-zemlja-i-nikada-nece-biti-izgubljeni |website=kurir.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević i princeza Danica pričestili se u Dečanima |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/princ-filip-karadjordjevic-i-princeza-danica-pricestili-se-u-decanima-5-6-2022 |website=kosovo-online.com |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Filip Karađorđević na Kosovu: Tuđe poštujemo, svoje ne damo |url=https://ba.n1info.com/regija/filip-karadjordjevic-na-kosovu-tudje-postujemo-svoje-ne-damo/ |website=ba.n1info.com |access-date=12 June 2022}}</ref> Med obiskom je otvoril Vidovdansko svečanost v Gračanici ter ''Spasovdanski dani'' v Prizrenu.<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip u Prizrenu otvorio "Spasovdanske dane": Kosovo i Metohija nikada neće biti izgubljeni |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/princ-filip-u-prizrenu-otvorio-spasovdanske-dane-kosovo-i-metohija-nikada-nece-biti/w0hbync |website=blic.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Princ Filip otvorio "Vidovdanske svečanosti", princeza Danica primila nagradu Longin u očevo ime |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/kultura/princ-filip-otvorio-vidovdanske-svecanosti-princeza-danica-primila-nagradu-longin-u |website=kosovo-online.com |access-date=12 June 2022}}</ref> Poleg tega je dečanskem samostanu podaril kopijo odstopnih papirjev princa Petra.<ref>{{navedi splet |title=Princ Filip Karađorđević sa porodicom posjetio Visoke Dečane |url=https://www.atvbl.rs/vijesti/srbija/princ-filip-karadordevic-sa-porodicom-posjetio-visoke-decane-5-6-2022 |website=atvbl.rs |access-date=12 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title="Mnogo je stubova metohijskih na kojima nebo stoji, ali jedan je Dečanski" Princ Filip sa porodicom u Visokim Dečanima |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/mnogo-je-stubova-metohijskih-na-kojima-nebo-stoji-ali-jedan-je-decanski-princ-filip/3ften2n |website=blic.rs |access-date=12 June 2022}}</ref> 11. septembra 2022 se je Filip z ženo udeležil pohoda iz [[Loznica|Loznice]] na [[Gučevo]] v spomin na [[Bitka na Drini|bitko na Drini]] septembra 1914.<ref>{{navedi splet |title=PRINC FILIP PREDVODIO GUČEVSKI MARŠ: Svakoga dana i na svakom mestu u rodoljublju i podvigu predaka da vidimo putokaz i smernice! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4008835/princ-filip-predvodio-gucevski-mars-svakoga-dana-i-na-svakom-mestu-u-rodoljublju-i-podvigu-predaka-da-vidimo-putokaz-i-smernice |website=kurir.rs |access-date=14 September 2022}}</ref> Par se je maja 2023 udeležil srbskega protesta proti nasilju, ki je sledil [[Šolsko streljanje v Beogradu|šolskemu streljanju v Beogradu]] in [[Streljanje v Mladenovacu in Smederevu|množičnemu umoru v Mladenovacu in Smederevu]].<ref>{{navedi splet |last=Nastevski |first=Aleksandar |date=19 May 2023 |title="Iz naroda, za narod": Princ Filip i princeza Danica šetaju sa građanima na protestu protiv nasilja u Beogradu |url=https://nova.rs/vesti/politika/iz-naroda-za-narod-princ-filip-i-princeza-danica-setaju-sa-demonstrantima-na-protestu-u-beogradu/ |access-date=20 May 2023 |website=NOVA portal |language=sr}}</ref> ==Grb== {| class="wikitable" |+ |[[Slika:COAPhilipKaradjordjevic.png|brezokvirja|391x391_pik]] |'''Opombe'''<br>Vsa heraldična vprašanja rodbine [[Karadžordževiči|Karađorđević]] so v pristojnosti [[Herold|herolda]] rodbine. Številno potomstvo rodbine zahteva nadaljnjo kodifikacijo članov hiše, da je omogočen pregleden sistem identifikacije med generacijami. Odlok sicer ni podpisan, vendar ga je vodja rodbine ustno potrdil, zato je možno grafično prikazati predlagani sistem.<ref name="modern-heraldry">{{navedi splet |title=MODERN HERALDRY OF THE HOUSE OF KARADJORDJE |url=https://royalfamily.org/royal-family/modern-heraldry-of-the-house-of-karadjordje/ |website=royalfamily.org |access-date=31 May 2022}}</ref><br>'''Sprejet'''<br>Julij 2015<ref name="modern-heraldry"/><br>'''Krona'''<br>[[Krona kralja Petra I.]] z modro [[Lilija (simbol)|lilijo]] v sredini.<br>'''Blazon'''<br>Na rdečem polju srebrn [[dvoglavi orel]] z zlato srbsko krono, s srebrno opremo in kljunom ter z rdečim ščitom na prsih. Slednji ima srebrn prečni [[Srbski križ|križ]] v poljih katerega so štiri srebrna ognjila z delujočo površino obrnjeno proti križu. V ščitovem dnu sta dve srebrni [[Lilija (simbol)|liliji]]. |} ==Predniki== Filip je član [[Karadžordževiči|rodbine Karađorđević]]. Po svojem očetu so njegovi predniki kralji [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I. Črnogorski]], [[Ferdinand I. Romunski]], [[Kristijan IX. Danski]] ter cesarji [[Nikolaj I. Ruski]] in [[Friderik III. Nemški]] ter kraljica [[Viktorija Britanska]],<ref name="royallineofsuccession" /><ref name="Christian">{{navedi novice | title = Descendants of King Christian IX of Denmark | url = http://heinbruins.nl/Christian.html | date = 8 June 2022 | language = en | access-date = 17 June 2022 | archive-date = 17 June 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220617135150/http://heinbruins.nl/Christian.html | url-status = live }}</ref><ref name="24sedam">{{navedi splet |title=Preci mu bili francuski kraljevi, on danas voli da surfuje i rado je viđen gost na dvorovima: Ko je princ Filip Karađorđević? |url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/129748/preci-mu-bili-francuski-kraljevi-on-danas-voli-da-surfuje-i-rado-je-viden-gost-na-dvorovima-ko-je-princ-filip-karadordevic/vest |website=24sedam.rs |access-date=20 June 2022}}</ref> po kateri naj bi bil med prvimi 100 osebami v [[Nasledstvo britanskega prestola|vrsti za britanski prestol]].<ref>{{navedi splet |title=Top 100 in line to the throne |url=https://www.channel4.com/news/articles/society/top%2B100%2Bin%2Bline%2Bto%2Bthe%2Bthrone/3051062.html |website=channel4.com |access-date=31 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Persons eligible to succeed to the British Throne as of 1 Jan 2011 |url=http://www.wargs.com/essays/succession/2011.html |website=wargs.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20110517155140/http://www.wargs.com/essays/succession/2011.html |access-date=31 May 2022|archive-date=17 May 2011 }}</ref> Po svoji materi so njegovi predniki cesar [[Pedro II. Brazilski]] ter kralja [[Ludvik-Filip I. Francoski|Ludvik Filip I. Francoski]] ter [[Franc I. Obeh Sicilij]], prav tako pa cesar [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] in cesarica [[Marija Terezija]] ter [[Karel III. Španski]].<ref>{{navedi splet |title=Descendants of King Louis Philippe I of the French |url=http://heinbruins.nl/LouPhil.html |website=heinbruins.nl |access-date=25 May 2022}}</ref><ref name="24sedam"/> {{Rodovnik |1. '''Filip, princ naslednik'''|2. [[Aleksandar Karađorđević|Aleksander, prestolonaslednik Jugoslavije]]|3. [[Maria da Glória de Orleans-Bragança]]|4. [[Peter II. Karađorđević|Peter II. Jugoslovanski]]|5. [[Aleksandra Jugoslovanska|Princesa Aleksandra Grška]] |6. [[Pedro Gastão Orléansko-Braganški|Princ Pedro Gastão Orléansko-Braganški]]|7. [[María de la Esperanza Burbonska-Dveh Sicilij|Princesa María de la Esperanza Burbonska-Dveh Sicilij]]|8. [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander I. Jugoslovanski]]|9. [[Marija Jugoslovanska|Princesa Marija Romunska]]|10. [[Aleksander Grški (kralj)|Aleksander Grški]]|11. [[Aspasija Manos|Princesa Aspasija Grška]]|12. [[Pedro de Alcântara Orléansko-Braganški]]|13. [[Elizabeta Dobřenska]]|14. [[Carlos Burbonski-Dveh Sicilij|Princ Carlos Burbonski-Dveh Sicilij]]|15. [[Louise Orléanska|Princesa Louise Orléanska]]|boxstyle=yes|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{url|https://royalfamily.org/royal-family/hrh-prince-philip/|Biografija Princa Filipa}} na uradni spletni strani srbske kraljeve družine *{{twitter|PrincFilip1|Filip Karađorđević}} {{s-start}} {{s-hou|[[Karađorđevići|Rodbina Karađorđević]]|15. januar|1982|name=Filip, princ naslednik}} {{s-pre}} {{s-break}} {{s-bef|before=[[Petar Karađorđević|Princ Peter]]}} {{s-tul|title=[[Karađorđevići|Princ naslednik Srbije in Jugoslavije]]|years= 27. april 2022 – danes|reason=Odstavitev rodbine Karađorđević leta 1945}} {{s-inc|heir=[[Stefan Karađorđević|Princ Štefan]]}} {{S-other|line}} {{S-bef|before=[[Aleksandar Karađorđević|Prestolonaslednik Aleksander]]}} {{S-ttl|title=Nasledstvo srbskega prestola|years=drugi v vrsti}} {{S-aft|after=[[Stefan Karađorđević|Princ Štefan]]}} {{s-end}} {{DEFAULTSORT:Karađorđević, Filip}} [[Kategorija:Srbski poslovneži]] [[Kategorija:Princi Srbije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerzitetnega kolidža v Londonu]] [[Kategorija:Karađorđevići]] [[Kategorija:Pravoslavni Srbi]] 3a3xi6o3eq195nro1llh6v0wl426tc0 0 563260 6709658 6709652 2026-07-11T12:03:55Z Ljuba24b 92351 dp 6709658 wikitext text/x-wiki [[File:Britannia.jpg|thumb|[[Polonia (poosebitev)|Britannia]] z roko v roki s stricem Samom simbolizira britansko-ameriško zavezništvo v prvi svetovni vojni. Dve živali, beloglavi orel in berberski lev, sta tudi nacionalni personifikaciji obeh držav.]] [[File:Recuerdo centenario argentino.jpg|thumb|Svoboda Oudinéja v spomin na argentinsko stoletnico majske revolucije (1810-1910)]] '''Nacionalna personifikacija''' je [[Antropomorfizem|antropomorfna]] [[Poosebljenje|personifikacija]] države ali ljudi, ki jih naseljuje. Lahko se pojavi v političnih karikaturah in propagandi. Nekatere personifikacije v zahodnem svetu so pogosto prevzele latinsko ime starorimske province. Primeri te vrste so [[Britannia (poosebitev)|Britannia]], Germania, [[Hibernia (poosebitev)|Hibernia]], Hispania, [[Helvetia]], Polonia ... Primeri poosebitev [[Svoboda (poosebitev)|boginje svobode]] vključujejo [[Marianne]], [[Kip svobode]] (''Svoboda, ki razsvetljuje svet'') in številne primere kovancev Združenih držav. Drug starodavni model je bila [[Roma (mitologija)|Roma]], žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto [[Rim]] in njegovo oblast nad ozemlji [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.electa.it/prodotto/il-tempio-di-venere-e-roma/|title=Il Tempio di Venere e Roma|access-date=12 September 2023|language=it}}</ref> Primeri poosebitev slehernika ali državljanstva, poleg samega naroda so ''Deutscher Michel'', ''John Bull'' in ''[[Stric Sam]]''.<ref>Eric Hobsbawm, "Mass-Producing Traditions: Europe, 1870-1914," in Eric Hobsbawm and Terence Ranger, eds., ''The Invention of Tradition'' (Cambridge, 1983), 263-307.</ref> == Galerija == <gallery> File:Vespasian. Judaea Capta commemorative (CNG 303440).jpg|''Iudaea Capta'', »Osvojena Judeja«, spominski kovanec, ki ga je izdal rimski cesar [[Vespazijan]] (levo) po judovski vojni File:4 Gift Bringers of Otto III.jpg|Zgodnji primer nacionalne personifikacije v evangeliju iz leta 990: Sklavinija, Germanija, Galija in Roma, ki prinašajo daritve cesarju Otonu III. File:Friedrich Overbeck 008.jpg|''Italia und Germania'' (1828), Johann Friedrich Overbeck. Image:Allegorie Pacificatie van Gent.jpg|V tej alegoriji Adriaena Pietersza van de Venneja, ki prikazuje personifikacijo [[Gent]]a leta 1576, sedeče ženske predstavljajo kratkotrajno enotnost med spopadlimi provincami, ki bi postale današnji Belgija in Nizozemska File:Naval-race-1909.jpg|''Puck'', karikatura iz leta 1909 prikazuje (v smeri urinega kazalca) ZDA, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Francijo in Japonsko, ki igrajo poker s pomorskimi silami File:They Shall Not Perish.png|Kolumbija, prikazana na plakatu Ameriškega odbora za pomoč na Bližnjem vzhodu, brani Armenko pod svojo zastavo </gallery> == Personifikacije po državah ali ozemljih == <!-- PROSIMO, PREBERITE TO, PREDEN KAR DODATE NA SPODNJI SEZNAM! To naj bi bil seznam nacionalnih personifikacij - to NISO narodni heroji, ustanovitelji, heraldične figure ali nacionalne živali. Narodni heroji in nacionalne živali pa se lahko dodajajo le, če se uporabljajo za isti namen. Najprej preberite zgornjo definicijo, nato posodobite seznam. Tudi ta seznam je nepopoln; lahko pomagate tako, da ga razširite. --> {| class="wikitable" ! Država ! Slika ! Personifikacija ! Žival, ki se uporablja za isti namen |- | {{flag|Albanija}} | [[File:Mother Albania Tirana 2.JPG|75px]] | Mati Albanija | [[Dvoglavi orel]] |- | {{flagicon image|Flag of the Americas.png}} [[Amerike]] | [[File:The Four Continents (America), Johann Joachim Kaendler and assistants, Meissen Porcelain Factory, c. 1760, hard-paste porcelain - Wadsworth Atheneum - Hartford, CT - DSC05373.jpg|75px]] | Personifikacija Amerik | [[Ameriški aligator]] |- | {{flag|Argentina}} | [[File:20060128_-_Mausoleo_del_General_San_Martín_en_la_Catedral_de_Buenos_Aires.jpg|75px]] | Alegorija republike, [[Gaučo]] | |- | {{flag|Armenija}} | [[File:Mother Armenia Statue (55651114).jpeg|65px]] | [[Mati Armenija]] *''Mi smo naše gore'' ([[Republika Arcah]]) | |- | {{flag|Avstralija}} |[[File:LBM-Lindsay.jpg|75x75px]] |[[Mali deček iz Manlyja]] |[[Boksarski kenguru]] |- |{{Flag|Avstrija}} |[[File:Wien 01 Austriabrunnen 07.jpg|frameless|75x75px]] |Austria *Tyrolia |[[Dvoglavi orel]] |- | {{flag|Bangladeš}} | | [[Bangamata]]<ref>{{navedi knjigo |title=Bangladesh: Past and Present |last=Ahmed |first=Salahuddin |year=2004 |publisher=APH Publishing |isbn=8176484695 |page=310 |access-date=July 11, 2012 |url=https://books.google.com/books?id=Szfqq7ruqWgC}}</ref> |[[Bengalski tiger]]<ref name="visitbangladesh.gov.bd2">{{navedi splet|url=http://visitbangladesh.gov.bd/about-bangladesh/national-symbol/|title=NATIONAL SYMBOLS|work=Bangladesh Tourism Board|publisher=Ministry of Civil Aviation & Tourism|location=Bangladesh|access-date=2015-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20161228040953/http://visitbangladesh.gov.bd/about-bangladesh/national-symbol/|archive-date=2016-12-28|url-status=dead}}</ref> |- | {{flag|Belgija}} | [[File:La-Belgique-couronnant-ses-enfants-illustres-Jamar-1854.tif|75px]] | La Belgique, ''[[Manneken Pis]]''<ref>{{navedi knjigo|last1=Couvreur|first1=Manuel|last2=Deknop|first2=Anne|last3=Symons|first3=Thérèse|title=Manneken-Pis : Dans tous ses états|series=Historia Bruxellae|volume=9|location=Brussels|language=fr|publisher=Musées de la Ville de Bruxelles|year=2005|isbn=978-2-930423-01-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Catherine|title=Regarding Manneken Pis: Culture, Celebration and Conflict in Brussels|location=Leeds|publisher=Taylor & Francis Ltd|year=2015|isbn=978-1-909662-30-8}}</ref> | [[Vojvodina Brabant|Brabantski lev]], [[Leo Belgicus]] |- | {{flag|Butan}} | | |[[Druk|Grmeči zmaj]] |- | {{flag|Brazilija}} | [[File:Rodrigues-republica-mab.jpg|75px]] | ''Efígie da República'' * the ''Bandeirante'' (država São Paulo in Minas Gerais)) * the "Tropeiro" (Minas Gerais) * the ''Candango'' (Brasília) * the ''Gaúcho'' (Rio Grande do Sul); | |- | {{flag|Brunej}} | | Awang Budiman<ref>{{navedi splet |date=2001-03-02 |title=20th SEA Games 1999 |url=http://www.seagames20.net.bn/logomascot.htm |access-date=2024-06-20 |website=web.archive.org |archive-date=2001-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20010302084050/http://www.seagames20.net.bn/logomascot.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Berita 2021c - Rekaan baju 'Dang Budiwati' imbau zaman gemilang Sukan SEA NBD |url=https://www.pelitabrunei.gov.bn/Lists/Berita%202009/NewDisplayForm.aspx?ID=31837 |access-date=2024-06-20 |website=www.pelitabrunei.gov.bn}}</ref> | |- | {{flag|Bolgarija}} |[[File:Georgi-Danchov-Svobodna-Bulgaria.jpg|75px]] | Mati Bolgarija |dvoglavi orel |- | {{flag|Kambodža}} | [[File:Statue of Preah Thong Neang Neak.jpg|75px]] | Preah Thong and Neang Neak | |- | {{flag|Kanada}} | [[File:RCMP 1935 postcard.jpg|75px]] | Mountie,<ref>{{navedi knjigo |last1=McGill |first1=Robert |title=War Is Here: The Vietnam War and Canadian Literature |date=2017 |publisher=McGill-Queen's Press |isbn=9780773551589 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=YiYuDwAAQBAJ&pg=PA37 |access-date=17 May 2019}}</ref> [[Johnny Canuck]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Barber |first1=Katherine |title=Only in Canada You Say: A Treasury of Canadian Language |date=2007 |publisher=Oxford University Press Canada |isbn=9780195427073 |page=[https://archive.org/details/onlyincanadayous0000barb/page/70 70] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/onlyincanadayous0000barb/page/70 }}</ref> ''Canada Bereft'' (Vimy Memorial). * Le Vieux de '37 ([[Quebec]]) Kanada je bila pogosto poosebljena kot mlada ženska v uredniških karikaturah iz 19. in zgodnjega 20. stoletja, imenovana preprosto "Kanada", "Miss Kanada" ali včasih "Mati Kanada".<ref>{{navedi splet|url=https://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/canadian-confederation/Pages/political-cartoons.aspx#d |title=Library and Archives Canada|website=[[Library and Archives Canada]]}}</ref> |[[Kanadski bober]] |- | {{flag|Čile}} | [[File:Monumento de Lo Miranda.jpg|75px]] | Huaso, Roto, Señora Juanita, Angel svobode<ref>{{navedi splet |title=CHILE: 50 AÑOS DEL GOLPE. EL ÁNGEL DE LA LIBERTAD |url=https://www.revistarascacielos.com/2023/09/09/chile-50-anos-del-golpe-el-angel-de-la-libertad/ |publisher=Rascacielos |access-date=15 June 2024 |date=September 2023}}</ref> * [[Moai]] ([[Velikonočni otok]]) | ''Condorito'' |- | {{flag|Kitajska}} in {{flag|Tajvan}} | [[File:DatongJiulongBi.jpg|75px]] | | [[Kitajski zmaj]] |- | {{flag|Kolumbija}} | [[File:Juanvaldez.png|75px]] | [[Juan Valdez]] | |- | {{flag|Hrvaška}} | [[File:Ferdo Quiqerez,Predziđe kršćanstva.jpg|75px]] | [[Mati Hrvaška]] | |- | {{flag|Kuba}} | [[File:Larepublica.jpg|75px]] | ''La República'' | |- | {{flag|Češka}} | [[File:Vaclav Maly -The National Museum in Prague 048.jpg|75px]] | Češka, češki Vašek, Honza, Švejk | [[Češki lev]] |- | {{flag|Danska}} | [[File:Holger danske.jpg|75px]] | Holger Danske, [[Mati Danska]] | |- | {{flag|Dominikanska republika}} |[[File:Conchoprimo.jpeg|75px]] | Conchoprimo | |- | {{flag|Egipt}} | [[File:Nahdet Misr.jpg|75px]] | Mati sveta | [[Sfinga (mitologija)|sfinga]] |- | {{flag|Salvador}} | [[File:SalvadorDelMundo.jpg|75px]] | [[Monumento al Divino Salvador del Mundo]] | |- | {{flag|Evropa}} | [[File:Enlèvement d'Europe by Nöel-Nicolas Coypel (detail).jpg|75px]] | [[Evropa (mitologija)|Evropa]] ali ''[[Europa regina]]'' |- | {{flag|Finska}} | [[File:Suomineito (1906).jpg|75px]] | [[Finsko dekle]] | [[Finski lev]] |- | {{flag|Francija}} | [[File:Marianne - symbol of French Republic.jpg|75px]] | [[Marianne]] | [[Galski petelin]] |- | {{flag|Gruzija}} | [[File:K'art'lis Deda monument, Tbilissi.JPG|75px]] | ''[[Kartlis Deda]]'' (Mati Gruzija) | |- | {{flag|Nemčija}} | [[File:Image Germania (painting).jpg|75px]] | [[Germanija (personifikacija)|Germania]], [[Deutscher Michel]] * [[Bavaria (kip)|Bavaria]] ([[Bavarska]]) * [[Berolina]] ([[Berlin]]) * Brema ([[Bremen]]) * Brunonia ([[Braunschweig]]) * Franconia ([[Frankovska]]) * Francofurtia ([[Frankfurt]]) * [[Hammonia]] ([[Hamburg]]) * Lubeca ([[Lübeck]]) * Borussia ([[Prusija]]) * Palatia ([[Porenje - Pfalška]]) * Saxonia ([[Saška]]) * Vimaria ([[Weimar]]) * Württembergia ([[Württemberg]]) | [[cesarski orel]], Zvezni orel, Berlinski medved, Bavarski lev, Marcher orel ([[Brandenburg]]), Pruski orel (Prusija) |- | {{flag|Grčija}} | [[File:Theodoros Vryzakis, Grateful Hellas (1858).jpg|75px]] | [[Hellas (personifikacija)|Hellas]] | |- | {{flag|Haiti}} | | Ezili Dantor, Katrin |- | {{flag|Madžarska}} | [[File:Hungária nőalak Aradon.jpg|75px]] | Gospa Madžarska | [[Turul]] |- | {{flag|Islandija}} | [[File:Arnason-front.jpg|75px]] | Gospa gora | |- | {{flag|Indija}} | [[File:Bharathamatha.JPG|75px]] | [[Bharat Mata]] | [[Bengalski tiger]], [[azijski lev]], [[Indijski slon]], [[Indijski pav]] |- | {{flag|Indonezija}} | [[File:Statue of Goddess or Queen at Monas.JPG|75px]] | [[Ibu Pertiwi]] | [[Garuda Pancasila]] |- | {{flag|Iran}}, {{flag|Afganistan}} and {{flag|Tadžikistan}} | [[File:Rostam killing the White Demon.jpg|75px]] | [[Rostam]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/17124620|title = Rostam: A Complex Puzzle: A New Approach to the Identification of the Character of Rostam in the Iranian National Epos Shāhnāme|last1 = Hassanabadi|first1 = Mahmoud}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=BY6aAAAAQBAJ&q=rostam+national+personification&pg=PA121|title = Border Crossings: Toward a Comparative Political Theory|isbn = 9780739152546|last1 = Dallmayr|first1 = Fred|date = 25 August 1999| publisher=Lexington Books }}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://papyrus.bib.umontreal.ca/xmlui/bitstream/handle/1866/14232/Heck_Isabel_2003_memoire.pdf?sequence=1&isAllowed=y | title=Le mythe de Siyâvosh: rapports entre l'épopée nationale de ferdowsi et des récits populaires en Iran (The myth of Siyâvosh: relationships between the national epic of Ferdowsi and popular stories in Iran)| language=fr | last=Heck | first=Isabel | access-date=2024-02-08}}</ref> | [[Lev in sonce]] |- | {{flag|Irska}} | [[File:'The Harp of Erin', oil on canvas painting by Thomas Buchanan Read.JPG|75px]] | [[Ériu]], [[Banba]], [[Fódla]], [[Kathleen Ni Houlihan]], [[Hibernia (personifikacija)|Hibernia]], [[Cailleach|Starka iz Bearea]]<ref>O'Rourke Murphy, M. & MacKillop, J. (2006). [https://books.google.com/books?id=a6hwGqMiJa0C&dq=the+old+woman+of+beare+personification+ireland&pg=PA507 An Irish Literature Reader: Poetry, Prose, Drama].</ref> | |- | {{flag|Izrael}} | [[File:Srulik.jpg|75px]] | [[Srulik]] | |- | {{flag|Italija}} | [[File:Bell'italia brescia.JPG|75px]] | [[Italia turrita]], [[Roma (mitologija)|Roma]] ([[Rimsko cesarstvo]]) | [[Italijanski volk]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Minahan |first1=James B. |title=The Complete Guide to National Symbols and Emblems |date=2009 |publisher=[[ABC-CLIO]] |page=436 |isbn=9780313344978 |url=https://books.google.com/books?id=jfrWCQAAQBAJ&pg=PA436}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Blashfield |first1=Jean F. |title=Italy |date=2009 |publisher=Scholastic |page=33 |isbn=9780531120996 |url=https://archive.org/details/italy0000blas/page/33/mode/2up}}</ref><br/>[[Lev sv. Marka]] (Benetke)<ref>{{navedi splet |url=https://www.franciscanmedia.org/saint-mark/ |title="Saint Mark", Franciscan Media |access-date=30 July 2018 |archive-date=8 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201008170450/https://www.franciscanmedia.org/saint-mark/ |url-status=dead }}</ref> |- | {{flag|Japonska}} | | | [[Japonski fazan]], [[Koi]] |- | {{flag|Kazahstan}} | [[File:Sun emperor.JPG|75px]] | Altin Adam | |- | {{flagicon image|Unification flag of Korea.svg}} [[Koreja]] ({{flag|Severna Koreja}} in {{flag|Južna Koreja}} - kljub medsebojnemu sovraštvu si obe državi lastita isto zgodovinsko dediščino) | | | [[Korejski tiger]], [[Kjanlima]] |- | {{flag|Kyrgyzstan}} | [[File:Manas.jpg|75px]] | [[Ep o Manasu|Manas]] | |- | {{flag|Latvija}} | [[File:1916 Zariņš Tēvuzemei Grūti Laiki.jpg|112x112px]] | [[Milda (mitologija)|Milda]] | |- | {{flag|Libanon}} | | [[Abu Abed]] | |- | {{flag|Litva}} | [[File:Union in lublin.JPG|75px]] | Lietuva | |- |{{Flagicon|Benelux|noredlink=1}} [[Nizozemske dežele]] ali [[Beneluks]] (Nizozemska, Belgija, Luksemburg) |[[File:Leo Belgicus (Dutch-Belgic Lion of the Low Countries) Famiano Strada c1647.jpg|100x100px]] | |[[Leo Belgicus]] |- |{{flag|Malezija}} |[[File:Hang Tuah, Muzium Negara - cropped.jpg|75px]] |[[Hang Tuah]]<ref>{{navedi knjigo|title=The Rhetoric of Bangsa and Minzu|page=14|author=Liok Ee Tan|isbn=978-0-86746-909-7|year=1988|publisher=Monash Asia Institute}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Presidential Notes: A biography of President Yusof bin Ishak|page=78|author=Melanie Chew|isbn=978-981-4032-48-3|year= 1999|publisher=SNP Publications|location=Singapore}}</ref> |[[Malajski tiger]]<ref>{{navedi knjigo |last=Minahan |first=James B.|date= 2009 |title=The Complete Guide to National Symbols and Emblems|url=https://archive.org/details/completeguideton0002mina |publisher=Greenwood |page=101 | isbn=978-0313344961}}</ref> |- |{{flag|Malta}} |[[File:Malta 1922 One Pound.jpg|75px]] |[[Melita (personifikacija)|Melita]] | |- |{{flag|Mehika}} |[[File:Alegoría de la Patria Mexicana 1.jpg|75px]] |Alegoría de la Patria Mexicana (Mehiška domovina), La China Poblana |[[Planinski orel]] |- |{{flag|Mongolija}} |[[File:Bust of Genghis Khan in Mongolia.jpg|75px]] |[[Džingiskan]] | |- |{{flag|Črna gora}} |[[File:Vlah_Church_2.jpg|75px]] | Lovćenska vila, mati Črna gora | |- |{{flag|Maroko}} |[[File:BarbaryLionB1898bw.jpg|75px]] | |[[Berberski lev]] |- |{{flag|Nizozemska}} |[[File:Beeld van de Nederlandse maagd, bovenop monument 1813 - 's-Gravenhage - 20363409 - RCE.jpg|75px]] |[[Nizozemska devica]] * Nizozemski mornar ([[Holandija]]) |[[Nizozemski republiški lev]], Leo Hollandicus, Leo Belgicus |- | {{flag|Nepal}} | [[File:Gurkha Soldier Monument, London - April 2008.jpg|75px]] | [[Gurke]], [[Šerpe]] | [[Jeti]]<ref>{{navedi splet|url=https://nepalitimes.com/here-now/love-it-or-hate-it-it-s-abominable|title=Love it or hate it, it's abominable|last=Subba|first=Sanghamitra|date=29 January 2020 }}</ref> |- |{{flag|Nova Zelandija}} |[[File:Palmerston NZ Boer War Memorial closer.jpg|75px]] |[[Zealandia (personifikacija)|Zealandia]],<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/photograph/32532/south-african-war-memorial-waimate|title = South African War memorial, Waimate| last1=Phillips | first1=Jock }}</ref> * [[Južni človek]] ([[Južni otok]])<ref>Dingwall, R. "[http://www.ost-sculpture.org.nz/press/southern-man-dunedin-airport-2000/ Southern Man (Dunedin Airport)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129230946/http://www.ost-sculpture.org.nz/press/southern-man-dunedin-airport-2000/ |date=2018-01-29 }}", Otago Sculpture Trust, 19 November 2011. Retrieved 14 July 2017.</ref> |[[Kivi (ptica)|Kivi]] |- | {{flag|Nikaragva}} | [[File:El Güegüense Original.jpg|75px]] | ''[[El Güegüense]]'' | [[Motmot]] |- | {{flag|Severna Makedonija}} | [[File:Mother Macedonia - personification of Macedonia.jpg|75px]] | Mati Makedonija<ref>{{citation|title=A Manifesto from the Provisional Government of Macedonia|year=1881|quote=Our mother Macedonia became now as a widow, lonely and deserted by her sons. She does not fly the banner of the victorious Macedonian army}}</ref><ref>[[:File:Divided Bulgaria after the Conress of Berlin.jpg|Bulgarian graphic representation of Bulgaria, East Rumelia and North Macedonia]]</ref> |Levinja |- | {{flag|Norveška}} | [[File:Norges Grundlov 1814 Frihed Lighed Broderskab, 1914.jpg|75px]] | Mati Norveška, Ola & Kari, [[Nór]] | |- | {{flagicon image|Flag of Palestine.svg}} [[Palestina]] | | [[Handala]] | |- | {{flag|Peru}} | [[File:Patria (foto de Eugenio Courret).jpg|75px]] | [[Perujska domovina]] | [[Vikunja]] |- | {{flag|Filipini}} |[[File:RizalParkIntramurosGolfClubjf8588 13.JPG|left|frameless|75px]] | Filipinska mati, Juan dela Cruz |[[Carabao]] |- | {{flag|Poljska}} | [[File:Polonia 2.jpg|75px]] | [[Polonia (personifikacija)|Polonia]] | [[Orzeł Biały|Beli orel]] |- | {{flag|Portugalska}} | [[File:Zepovinho.jpg|75px]] | ''[[Zé Povinho]]'', Podoba republike, angel varuh Portugalske | [[Petelin iz Barcelosa]] |- | {{flag|Romunija}} | [[File:Revolutionary Romania by C D Rosenthal.jpg|75px]] | [[România]] | [[Evrazijski ris|Ris]] |- | {{flag|Rusija}} | [[File:RossiiaLaveretsky.jpg|75px]] | [[Mati Rusija]], [[Ruska zima]] | [[Ruski medved]] |- | {{flag|San Marino}} | [[File:Statua della Libertà.jpg|75px]] | [[Svoboda (personifikacija)|Svoboda]], [[sveti Marin]] | |- | {{flag|Srbija}} | [[File:Jugoslavija na Jadranu.jpg|75px]] | [[Mati Srbija]] | [[Srbski orel]] |- | {{flag|Singapur}} | [[File:Singapore_Mini_Merlion.JPG|75px]] | |[[Merlion]] |- |{{flag|Slovaška}} |[[File:Janosik - Wladyslaw Skoczylas (77104868) (cropped).jpg|75px]] |[[Juraj Jánošík|Jánošík]] | |- | {{flag|Slovenija}} | [[File:Leopold Layer - Kralj Matjaž.jpg|75px]] | [[Kralj Matjaž]] | |- |{{flag|Južna Afrika}} |[[File:Castle of Good Hope (11).jpg|frameless|97x97px]] |Gospa dobrega upanja |[[Skokonoga gazela]] |- | {{flag|Španija}} | [[File:Madrid - Biblioteca Nacional de España, alegoría de Hispania 1.jpg|75px]] | [[Alegorija Hispania]] * [[Breogán]] ([[Galicija (Španija)|Galicija]]) | Hispanski lev |- | {{flag|Šrilanka}} | | Sri Lanka Matha (''mati Šrilanka'') | [[Lev]] |- | {{flag|Surinam}} | [[File:Mama Sranan Sculpture.JPG|75px]] | Mama Sranan (''Mati Surinama''), kip Jozepha Klasa iz leta 1965 v središču [[Paramaribo|Paramariba]], upodablja materinski lik, ki drži pet otrok; ti predstavljajo etnične skupine Surinama.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parbode.com/opinie/item/2629-kunstschatten-mama-sranan |title=Kunstschatten: Mama Sranan - Parbode Magazine |access-date=2016-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414071938/http://www.parbode.com/opinie/item/2629-kunstschatten-mama-sranan |archive-date=2016-04-14 |url-status=dead }}</ref> | |- | {{flag|Švedska}} | [[File:Moder svea berga.JPG|75px]] | [[Moati Svea]] (''Moder Svea'') | |- | {{flag|Švica}} | [[File:HELVETIA bronze statue ST KARLSHOF ZUG artist anna bang 2023 extra warm.jpg|75px]] | [[Helvetia]] * Basilea ([[Basel]]) * Berna ([[Bern]]) * Geneva ([[Ženeva]]) * Tigurina Virgo ([[Zürich]]) * Lucerna ([[Luzern]]) | [[krava]]<ref>Valance, Marc. (Baden, 2013) ''Die Schweizer Kuh. Kult und Vermarktung eines nationalen Symbols'', p. 6 ff.</ref> |- | {{flag|Tajska}} | [[File:Phra Sayamadevathiraja.jpg|75px]] | [[Siam Devadhiraj]] | [[Beli slon]] |- | {{flag|Ukrajina}} |[[File:Fedir Stovbynenko - Kozak-bandyryst (1890).jpg|80x80px]] | [[Kozak Mamaj]] |[[Rusinski lev]] |- |{{flag|Združeno kraljestvo}} | [[File:Britannia-Statue.jpg|75px]] | [[Britanija (poosebitev)|Britanija]], [[John Bull]] * [[Dame Wales]] ([[Wales]]) * [[Scota]] ([[Škotska]]) | [[Buldog]] * [[Lev in enorog]] ([[Anglija]] in Škotska) * [[Welški zmaj]] (Wales) |- | {{flag|Združene države Amerike}} | [[File:(Columbia standing on the earth, holding an American flag and trademark sign) (LOC).jpg|75px]] | [[Columbia (personification)|Columbia]], [[Liberty (personification)|Lady Liberty]], [[Lady Justice]] * [[Stric Sam]] (zvezna vlada) * Billy Yank (Sever, zastarelo) *Johnny Reb (Jug, zastarelo) *Brat Jonathan (Nova Anglija) *Kamehameha Veliki (Havaji) *Guardian (Oklahoma) *Duh žrtvovanja (Teksas) *Mormonski pionirji (Utah) *Zeleni planinci (Vermont) | Beloglavi orel, ameriški bivol, lesna klopotača * [[kit grbavec ]] ([[Havaji]]) * [[Coquí]] ([[Portoriko]]) * [[Teksaški longhorn|Longhorn]] ([[Teksas]]) |- | {{flag|Urugvaj}} | [[File:El Altar de la Patria.png|75px]] | Efigie de la República | |- | {{flag|Venezuela}} | | [[Juan Bimba]] (obsolete) | |- | {{flag|Vietnam}} | [[File:Phù điêu Quốc tổ Lạc Long Quân tại Đền Nội Bình Đà.jpg|75px]] | [[Lạc Long Quân]] in [[Âu Cơ]] | [[Vietnamski zmaj]], ptič Lạc |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Personifications of nations}} * [http://www.gfl-journal.de/1-2000/sagarra.html A scholarly case study of the evolution of Deutscher Michel] * [http://theses.gla.ac.uk/1053/1/2001stirlingphd.pdf Kirsten Stirling: "The Image of the Nation as a Woman in Twentieth Century Scottish Literature"] [[Kategorija:Državni simboli]] ap8w1t4wu6021qwq3a91muhqn17idjx 0 563404 6709692 6630949 2026-07-11T13:44:51Z Upwinxp 126544 posodobitev 6709692 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Jura (razločitev)}} {{Infopolje Kanton Švice |short_name = Republika in kanton Jura |other_names = République et canton du Jura |coord = {{koord|47|23|N|7|11|E|region:CH-JU_type:adm1st|display=title}} |coa_img_path = Wappen Jura matt.svg |locatormap_img_path = Switzerland Locator Map JU.svg |capital = [[Delémont]] |largest_city = |area = 838,51 |area_rank = 14 |population_asof = 31. dec. 2022 |population = 73.865 |population_rank = 20 |population_density = 88 |since = 1979 (1815) |abbr = JU |languages = [[francoščina]] |highest = [[Mont Raimeux]] |highest_m = 1302 |lowest = reka [[Allaine]] v [[Boncourt]]u |lowest_m = 364 |executive = Gouvernement |executive_members = 5 |legislative = Parlement |parliament_members = 60 |municipalities_number= 51 |districts_designation= okraji |districts_number = 4 |cantonalmap_img_path = }} '''Republika in kanton Jura''', manj uradno le '''kanton Jura''' ([[italijanščina|italijansko]] in [[retoromanščina|retoromansko]] ''Giura''), je najmlajši izmed 26 [[kantoni Švice|kantonov]] [[Švica|Švicarske konfederacije]]. Njegovo glavno in največje mesto je [[Delémont]]. Leži v [[Švicarska Jura|gorovju Jura]] na severozahodu države. Na vzhodu meji na kantona [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]] in [[Kanton Solothurn|Solothurn]], na jugu na [[kanton Bern]], na jugovzhodu na [[kanton Neuchâtel]], na zahodu in severu pa na [[Francija|Francijo]]. Ozemlje današnjega kantona Jura je postalo del Švice leta 1815, ko je po [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] pripadlo kantonu Bern. Priključitev je v kanton vnesla nemir, saj so bili prebivalci Jure francosko govoreči [[katolik]]i, preostanek kantona pa pretežno [[nemščina|nemško]] govoreč in [[protestantstvo|protestantske]] vere. Zlasti po drugi svetovni vojni se je okrepilo [[separatizem|separatistično]] gibanje za odcepitev Jure od kantona Bern. Leta 1974 so na seriji referendumov, znani kot jurski plebiscit, trije od sedmih okrajev bernske Jure izglasovali ustanovitev samostojnega kantona. Potem ko so leta 1978 ustanovitev podprli tudi volivci preostanka Švice, je samostojni kanton zaživel 1. januarja 1979. Leta 2021 je prestop iz kantona Bern v kanton Jura izglasovala tudi občina [[Moutier]];<ref>{{navedi novice |url=https://www.rts.ch/info/regions/berne/13341795-moutier-devrait-rejoindre-le-jura-comme-prevu-le-1er-janvier-2026.html |title=Moutier devrait rejoindre le Jura comme prévu le 1er janvier 2026 |date=2022-08-29 |work=rts.ch |language=fr}}</ref> to je storila z novim letom 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-politics/moutier-celebrates-its-transition-to-the-jura/90709856 |title=Moutier celebrates historic transition from Bern to Jura |date=2025-12-31 |work=SWI swissinfo.ch |language=en}}</ref> == Upravna delitev == Kanton je razdeljen na štiri [[okraji Švice|okraje]] (''districts''), ki se nadalje delijo na 51 občin:<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-06-23}}</ref> [[Slika:Karte Gemeinden des Kantons Jura farbig 2026.png|260px|sličica|levo|Okraji in občine kantona Jura]] * '''okraj Delémont''' ** občine [[Boécourt]], [[Bourrignon]], [[Châtillon, Jura (Švica)|Châtillon]], [[Courchapoix]], [[Courrendlin]], [[Courroux]], [[Courtételle]], [[Delémont]], [[Develier]], [[Ederswiler]], [[Mervelier]], [[Mettembert]], [[Movelier]], [[Pleigne]], [[Rossemaison]], [[Saulcy]], [[Soyhières]], [[Haute-Sorne]], [[Val Terbi]] * '''okraj Franches-Montagnes''' ** občine [[Le Bémont]], [[Les Bois]], [[Les Breuleux]], [[Les Enfers]], [[Les Genevez]], [[Lajoux, Švica|Lajoux]], [[Montfaucon]], [[Muriaux]], [[Le Noirmont]], [[Saignelégier]], [[Saint-Brais]], [[Soubey]] * '''okraj Porrentruy''' ** občine [[Alle]], [[Boncourt]], [[Bure]], [[Coeuve]], [[Cornol]], [[Courchavon]], [[Courgenay]], [[Courtedoux]], [[Fahy]], [[Fontenais]], [[Grandfontaine]], [[Porrentruy]], [[Vendlincourt]], [[Basse-Allaine]], [[Clos du Doubs]], [[Haute-Ajoie]], [[La Baroche]], [[Damphreux-Lugnez]], [[Basse-Vendline]] * '''okraj Moutier''' ** občina [[Moutier]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.ju.ch/ Uradno spletno mesto kantona] *[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/regionalstatistik/regionale-portraets-kennzahlen/kantone/jura.html Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] {{Kantoni Švice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kantoni Švice|Jura]] [[Kategorija:Kanton Jura| ]] t3xo48pbwlgh0nch1g6tqbkruba5q7n 6709697 6709692 2026-07-11T13:50:12Z Upwinxp 126544 sklic 6709697 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Jura (razločitev)}} {{Infopolje Kanton Švice |short_name = Republika in kanton Jura |other_names = République et canton du Jura |coord = {{koord|47|23|N|7|11|E|region:CH-JU_type:adm1st|display=title}} |coa_img_path = Wappen Jura matt.svg |locatormap_img_path = Switzerland Locator Map JU.svg |capital = [[Delémont]] |largest_city = |area = 838,51 |area_rank = 14 |population_asof = 31. dec. 2022 |population = 73.865 |population_rank = 20 |population_density = 88 |since = 1979 (1815) |abbr = JU |languages = [[francoščina]] |highest = [[Mont Raimeux]] |highest_m = 1302 |lowest = reka [[Allaine]] v [[Boncourt]]u |lowest_m = 364 |executive = Gouvernement |executive_members = 5 |legislative = Parlement |parliament_members = 60 |municipalities_number= 51 |districts_designation= okraji |districts_number = 4 |cantonalmap_img_path = }} '''Republika in kanton Jura''', manj uradno le '''kanton Jura''' ([[italijanščina|italijansko]] in [[retoromanščina|retoromansko]] ''Giura''), je najmlajši izmed 26 [[kantoni Švice|kantonov]] [[Švica|Švicarske konfederacije]]. Njegovo glavno in največje mesto je [[Delémont]]. Leži v [[Švicarska Jura|gorovju Jura]] na severozahodu države. Na vzhodu meji na kantona [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]] in [[Kanton Solothurn|Solothurn]], na jugu na [[kanton Bern]], na jugovzhodu na [[kanton Neuchâtel]], na zahodu in severu pa na [[Francija|Francijo]]. Ozemlje današnjega kantona Jura je postalo del Švice leta 1815, ko je po [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] pripadlo kantonu Bern. Priključitev je v kanton vnesla nemir, saj so bili prebivalci Jure francosko govoreči [[katolik]]i, preostanek kantona pa pretežno [[nemščina|nemško]] govoreč in [[protestantstvo|protestantske]] vere. Zlasti po drugi svetovni vojni se je okrepilo [[separatizem|separatistično]] gibanje za odcepitev Jure od kantona Bern. Leta 1974 so na seriji referendumov, znani kot jurski plebiscit, trije od sedmih okrajev bernske Jure izglasovali ustanovitev samostojnega kantona. Potem ko so leta 1978 ustanovitev podprli tudi volivci preostanka Švice, je samostojni kanton zaživel 1. januarja 1979. Leta 2021 je prestop iz kantona Bern v kanton Jura izglasovala tudi občina [[Moutier]];<ref>{{navedi novice |url=https://www.rts.ch/info/regions/berne/13341795-moutier-devrait-rejoindre-le-jura-comme-prevu-le-1er-janvier-2026.html |title=Moutier devrait rejoindre le Jura comme prévu le 1er janvier 2026 |date=2022-08-29 |work=rts.ch |language=fr}}</ref> to je storila z novim letom 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-politics/moutier-celebrates-its-transition-to-the-jura/90709856 |title=Moutier celebrates historic transition from Bern to Jura |date=2025-12-31 |work=SWI swissinfo.ch |language=en}}</ref> == Upravna delitev == Kanton je razdeljen na štiri [[okraji Švice|okraje]] (''districts''), ki se nadalje delijo na 51 občin:<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.36390084.html |title=Les 2110 communes de la Suisse au 1.1.2026 |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2026-07-11}}</ref> [[Slika:Karte Gemeinden des Kantons Jura farbig 2026.png|260px|sličica|levo|Okraji in občine kantona Jura]] * '''okraj Delémont''' ** občine [[Boécourt]], [[Bourrignon]], [[Châtillon, Jura (Švica)|Châtillon]], [[Courchapoix]], [[Courrendlin]], [[Courroux]], [[Courtételle]], [[Delémont]], [[Develier]], [[Ederswiler]], [[Mervelier]], [[Mettembert]], [[Movelier]], [[Pleigne]], [[Rossemaison]], [[Saulcy]], [[Soyhières]], [[Haute-Sorne]], [[Val Terbi]] * '''okraj Franches-Montagnes''' ** občine [[Le Bémont]], [[Les Bois]], [[Les Breuleux]], [[Les Enfers]], [[Les Genevez]], [[Lajoux, Švica|Lajoux]], [[Montfaucon]], [[Muriaux]], [[Le Noirmont]], [[Saignelégier]], [[Saint-Brais]], [[Soubey]] * '''okraj Porrentruy''' ** občine [[Alle]], [[Boncourt]], [[Bure]], [[Coeuve]], [[Cornol]], [[Courchavon]], [[Courgenay]], [[Courtedoux]], [[Fahy]], [[Fontenais]], [[Grandfontaine]], [[Porrentruy]], [[Vendlincourt]], [[Basse-Allaine]], [[Clos du Doubs]], [[Haute-Ajoie]], [[La Baroche]], [[Damphreux-Lugnez]], [[Basse-Vendline]] * '''okraj Moutier''' ** občina [[Moutier]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.ju.ch/ Uradno spletno mesto kantona] *[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/regionalstatistik/regionale-portraets-kennzahlen/kantone/jura.html Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] {{Kantoni Švice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kantoni Švice|Jura]] [[Kategorija:Kanton Jura| ]] erjf3frlsueqvqc009mok9fachz6tm5 0 567279 6710063 6688262 2026-07-12T10:51:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6710063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Libijsko-berberska pisava | languages = [[numidščina]], [[berberski jeziki]] | time = od 1. tisočletja pr. n. št. do 4.-7. stoletja n. .št. | type = [[abdžad]] | direction = različne smeri, običajno od spodaj navzgor ali od desne proti levi | fam1 = [[Hieroglif|egipčanski hieroglifi]] | fam2 = protosinajska pisava | fam3 = ? zgodnja berberska pisava<ref>{{Cite book|title=The Eastern Libyan|author=oric Bates|date=1914 |url=https://archive.org/details/cu31924008200838/page/n124/mode/1up}}</ref> | children = [[tifinag]] (tuareški tifinag) | sample = Prehistory-draa16.jpg | note = none }} '''Libijsko-berberska pisava''' je [[abdžad]]ska pisava, ki so jo v 1. tisočletju pr. n. št. uporabljala različna [[Berberi|berberska]] ljudstva [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] za pisanje besedil v starodavnih različicah berberskega jezika, med njimi tudi [[Numidščina|numidskega]].<ref>{{Cite web |url=http://mnamon.sns.it/index.php?page=Scrittura&id=47&lang=en |title=Libyco-Berber - 2nd (9th?) century BC-7th century AD |access-date=2022-06-05 |archive-date=2022-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220605215520/http://mnamon.sns.it/index.php?page=Scrittura&id=47&lang=en |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |title=Libyco-Berber relations with ancient Egypt: the Tehenu in Egyptian records |url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000070515 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220605215450/https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000070515 |archive-date=2022-06-05 |access-date=2022-06-05}}</ref><ref>{{Cite book |url=http://archive.org/details/RILRecueilDesInscriptionsLibyques |title=J.-B. CHABOT. — RECUEIL DES INSCRIPTIONS LIBYQUES}}</ref><ref>[https://ia801308.us.archive.org/25/items/amazigh_201511/lyb-Galand%20-%20L'alphabet%20libyque%20de%20Dougga.pdf L'alphabet libyque de Dougga, Lionel Galand, 1973]</ref><ref>[https://www.persee.fr/docAsPDF/etaf_0768-2352_1966_mon_1_1_879.pdf Inscriptions libyques, Lionel Galand, 1966]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V libijsko-berberski pisavi je napisanih več tisoč napisov in gravur po vsem [[Maroko|Maroku]], severni [[Alžirija|Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], severni [[Libija|Libiji]] in Kanarskih otokih. V poznejši različici pisave so tudi napisi na skalnih osamelcih v [[Mali]]ju in [[Niger|Nigru]].<ref name=":2">{{Cite book |last=Pichler |first=Werner |url=https://books.google.com/books?id=gZW_MgAACAAJ |title=Origin and Development of the Libyco-Berber Script |date=2007 |publisher=Köppe |isbn=978-3-89645-394-5 |language=en}}</ref> Najbolj znani in pomembni libijsko-berberski napisi so v templju Massinissa, odkriti leta 1904, in mavzoleju princa Atebana v [[Dougga|Douggi]]/Tugi v severni Tuniziji. Druga pomembna napisa sta Azib N'Ikkis<ref>{{Cite web |title=LBI - Libyco-Berber Inscriptions Database: Inscription details |url=http://www.institutum-canarium.org/lbi-project/inscr_data.php?site=IKKI1&inscr=1 |access-date=2024-02-12 |website=www.institutum-canarium.org}}</ref> in Oukaimeden,<ref>{{Cite web |title=LBI - Libyco-Berber Inscriptions Database: Inscription details |url=http://www.institutum-canarium.org/lbi-project/inscr_data.php?site=OUKA1&inscr=1 |access-date=2024-02-12 |website=www.institutum-canarium.org |archive-date=2025-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250516074242/http://www.institutum-canarium.org/lbi-project/inscr_data.php?site=OUKA1&inscr=1 |url-status=dead }}</ref> oba v [[Atlas (gorovje)|Visokem Atlasu]] v Maroku. Raba libijsko-berberske pisave je v Severni Afriki med vladavino ali po vladavini [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] zamrla, vendar se je razširila proti jugu v Saharo in se tam razvila v tuareško pisavo [[tifinag]], ki jo tuareški Berberi uporabljajo še danes. ==Opis== Pred ustanovitvijo in med obstojem berberskih numidijskih kraljestev (severna Alžirija, 202 pr. n. št.–40 pr. n. št.) in Mavretanije (severni Maroko, 3. stoletje pr. n. št.–44 n. št.) je bilo veliko napisov vgraviranih z libijsko-berbersko pisavo. Velika večina najdenih napisov so preprosti nagrobni zapisi, skalne slike, jamske slike, grafiti in celo nekaj uradnih vladnih ali morda verskih napisov.<ref>{{Cite book |last1=Nehmé |first1=Laïla |url=https://books.google.com/books?id=0IJ1DwAAQBAJ&dq=funerary+inscriptions+libyco-berber&pg=PA346 |title=To the Madbar and Back Again: Studies in the languages, archaeology, and cultures of Arabia dedicated to Michael C.A. Macdonald |last2=Al-Jallad |first2=Ahmad |date=2017-11-20 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-35761-7 |language=en}}</ref> Libijsko-berberska pisava je bila abdžadska pisava brez posebnih znakov za [[samoglasnik]]e. Imela je črke "v", "j" in "h" in morda tudi "a". Geminacija ni bila označena. Pisala se je običajno od spodaj navzgor, čeprav so bili najdeni tudi zapisi od desne proti levi in celo v drugih smereh. Oblike črk so bile odvisne od smeri pisanja,<ref name="ancient">{{cite web |title=Berber |url=http://www.ancientscripts.com/berber.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826045645/http://www.ancientscripts.com/berber.html |archive-date=2017-08-26 |access-date=2017-10-09 |publisher=Ancient Scripts}}</ref> sicer pa so bile zelo geometrične.<ref>{{Cite book |last=Mukhtār |first=Muḥammad Jamāl al-Dīn |url=https://books.google.com/books?id=Ta0wDwAAQBAJ&dq=Libyco-Berber+geometrical&pg=PA238 |title=UNESCO General History of Africa, Vol. II, Abridged Edition: Ancient Africa |date=1990-06-27 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06697-7 |language=en}}</ref> ==Različice== Obstaja več različic libijsko-berberske pisave. Nekatere študije jih delijo na vzhodne in zahodne. Prepoznanih je bilo 25 "narečij", združenih v 5 družin.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Mitchell |first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=fY0eAAAAQBAJ&dq=libyco-berber+cyrenaica&pg=PA766 |title=The Oxford Handbook of African Archaeology |last2=Lane |first2=Paul |date=2013-07-04 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-956988-5 |pages=766 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Written In Stone |url=https://africanrockart.britishmuseum.org/thematic/written-in-stone/ |access-date=2022-06-07 |website=africanrockart.britishmuseum.org}}</ref> Vzhodna različica pisave je bila v rabi v današnjih regijah Constantine in Aurès v Alžiriji ter v Tuniziji in do neke mere v [[Kabilija|Kabiliji]]. Vzhodna različica je najbolje dešifrirana različica zaradi odkritja več numidijskih dvojezičnih napisov v libijsko-berberskem in [[punščina|punskem jeziku]].<ref name=":0" /> Od leta 1843 je bilo dešifriranih 22 od 24 črk. Libijsko-berberske črke in njihove tifinaške različice:<ref>{{cite book |last1=Galand |first1=Lionel |title=Études de Linguistique Berbère |date=2002 |publisher=Peeters |location=Leuven, Paris |isbn=90-429-1180-8 |pages=13, 15, 31}}</ref><ref name=":2" /> {| class="wikitable" |+← Smer pisanja (libijsko-berberska) !Prečrkovanje !Libijsko-berberske črke <br> (Dougga) !Tifinag (Ahaggar) !novi tifinag |- |b |[[Slika:LIBYAN LETTER B.png|20x20px]] |ⵀ |ⴱ |- |g |[[Slika:LIBYAN LETTER G.png|20x20px]] |ⴳ |ⴳ |- |d |[[Slika:LIBYAN LETTER D.png|20x20px]] |ⴷ,ⴸ |ⴷ |- |h |[[Slika:LIBYAN LETTER H.png|20x20px]] |ⵂ |ⵀ |- |v |[[Slika:LIBYAN LETTER W VERTICAL.png|20x20px]] |ⵓ |ⵡ |- |z¹ |[[Slika:LIBYAN LETTER Z2.png|20x20px]] |ⵋ |ⵊ |- |ṭ |[[Slika:LIBYAN LETTER EMPHATIC T.png|20x20px]] |ⵟ |ⵟ |- |j |[[Slika:LIBYAN LETTER Y.png|20x20px]] |ⵉ |ⵢ |- |k |[[Slika:LIBYAN LETTER K.png|20x20px]] |ⴾ |ⴽ |- |l |[[Slika:LIBYAN LETTER L.png|20x20px]] |ⵍ |ⵍ |- |m |[[Slika:LIBYAN LETTER M.png|20x20px]] |ⵎ |ⵎ |- |n |[[Slika:LIBYAN LETTER N.png|alt=LB vertical N|20x20px]] |ⵏ |ⵏ |- |s¹ |[[Slika:LIBYAN LETTER S2.png|alt=LB vertical N|20x20px]] | |ⵚ |- |f |[[Slika:LIBYAN LETTER F.png|20x20px]] |ⴼ |ⴼ |- |s² |[[Slika:LIBYAN LETTER S.png|20x20px]] |ⵙ |ⵙ |- |q/ɣ? |[[Slika:LIBYAN LETTER Q.png|20x20px]]? |ⵗ/ⵈ |ⵖ/ⵇ |- |r |[[Slika:LIBYAN LETTER R.png|20x20px]] |ⵔ |ⵔ |- |s³ |[[Slika:LIBYAN LETTER SHIN.png|20x20px]] |ⵛ |ⵛ |- |t |[[Slika:LIBYAN LETTER T.png|20x20px]] |ⵜ |ⵜ |- |z² |[[Slika:LIBYAN LETTER Z3.png|alt=LB vertical Z|20x20px]] |ⵣ |ⵣ |- |s⁴ |[[Slika:LIBYAN LETTER EMPHATIC S.png|20x20px]] | | |- |z³ |[[Slika:LIBYAN LETTER Z1.png|20x20px]] |ⵌ |ⵥ |} Zahodna različica je bila v rabi vzdolž sredozemske obale od Kabilije do Kanarskih otokov. Imela je 13 dodatnih črk.<ref>{{Cite book |last1=Renfrew |first1=Colin |url=https://books.google.com/books?id=vWbwAwAAQBAJ&dq=Libyco-Berber+western+eastern&pg=PT605 |title=The Cambridge World Prehistory |last2=Bahn |first2=Paul |date=2014-06-09 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-64775-6 |language=en}}</ref> Večina zahodne različice še ni dešifrirana.<ref name=":0" /> Opaženo je bilo tudi, da se znaki zahodne različice uporabljajo v kombinaciji z možnimi piktogrami živali.<ref>{{Cite book |last=Le Quellec |first=Jean-Loïc |url=https://www.worldcat.org/oclc/775301938 |title=Written culture in a colonial context : Africa and the Americas 1500-1900 |date=2012 |publisher=BRILL |others=Adrien Delmas, Nigel Penn |isbn=978-90-04-22524-4 |location=Leiden |pages=24 |chapter=Rock Art, Scripts and Proto-Scripts in Africa: The Libyco-uberber Example |oclc=775301938}}</ref> ==Izvor== Akademiki še vedno razpravljajo o izvoru libijsko-berberske pisave.<ref>{{Cite journal |last=Casajus |first=Dominique |trans-title=On the origin of the Libyco-Berber alphabet: A few proposals |title=Sur l'origine de l'écriture libyque. Quelques propositions |language=en |journal=Afriques |doi=10.4000/afriques.1203|doi-access=free }}</ref><ref>[https://www.centrederechercheberbere.fr/tl_files/doc-pdf/chak-hach.pdf A PROPOS DE L’ORIGINE ET DE L’AGE DE L’ECRITURE LIBYCO-BERBERE, Salem Chaker, Slimane Hachi. Etudes berbères et chamito-sémitiques, Mélanges offerts à Karl-G. Prasse, (S. Chaker, éd.), Paris/Louvain, Editions Peeters, 2000, p. 95-111.]</ref> Vodilne teorije o njenem izvoru trdijo, da gre bodisi za močno spremenjeno različico feničanske abecede bodisi za lokalni izum pod vplivom slednje,<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=iJByDwAAQBAJ&dq=libyco-berber+phoenician.&pg=PA188 |title=Landscapes, Sources and Intellectual Projects of the West African Past: Essays in Honour of Paulo Fernando de Moraes Farias |date=2018-08-13 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-38018-9 |language=en}}</ref> pri čemer je najbolj podprto mnenje, da izhaja iz lokalnega prototipa, ki ga je konceptualno navdihnila feničanska pisava.<ref name=":1">{{Cite book |last=Arnaiz-Villena |first=Antonio |url=https://books.google.com/books?id=F0wIBgAAQBAJ&dq=libyco-berber&pg=PT116 |title=Prehistoric Iberia: Genetics, Anthropology, and Linguistics |date=2012-12-06 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4615-4231-5 |language=en}}</ref> Druge malo verjetne razlage vključujejo grške, punske ali južnoarabske vplive.<ref name=":1" /> Ena najstarejših znanih različic pisave je v napisih v Douggi iz numidijskih časov.<ref name=":0" /><ref name=":72">{{Cite book |last=Campbell |first=George L. |url=https://www.worldcat.org/oclc/810078009 |title=The Routledge handbook of scripts and alphabets |date=2012 |publisher=Routledge |others=Christopher Moseley |isbn=978-0-203-86548-4 |edition=2nd |location=Milton Park, Abingdon, Oxon |pages=58–59 |oclc=810078009}}</ref> <gallery heights="130" mode="packed"> Slika:The first published sketch of the Bilingual inscription of Dougga (Jean Emile Humbert).jpg|Prva objavljena risba dvojezičnega punskega (levo) in libijsko-berberskega (desno) napisa v mavzoleju v Douggi, Tunizija Slika:Libyco-berber alphabet funerary stele of Tunisia Sbeitla Museum.jpg|alt=|Pokončni libijsko-berberski napis na nagrobnio steli, najdeni v Sidi Ali Bahloulu, Tunizija Slika:Numidjanska stela3.jpg|alt=|Napis v [[Numidščina|numidščini]] na nagrobni steli, Narodni muzej Bardo, Tunis Slika:Prehistory-draa16.jpg|alt=|Skalni napis v vadiju Draa v Fum ash-Shannu, Maroko </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Severna Afrika]] 9u86xkv5hze6rj1r9wznd8dd2bcrvec 0 569573 6710046 6661439 2026-07-12T10:04:21Z Upwinxp 126544 Pljevlja, v Pljevljih; std. uvodna vrstica 6710046 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rosič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Varnava | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Petar Rosić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Barnaba v Beogradu 1932 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[12. april]] [[1930]] | appointed = | term = | term_start = [[12. maj]] [[1930]] | quashed = | term_end = [[23. julij]] [[1937]] | predecessor = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] | opposed = | successor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (imenovan tudi Gavrilo V.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[6. junij]] [[1905]]<br>[[Sankt Peterburg]] | ordained_by = [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]] [[Anton Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg |publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> | consecration = [[23. april]] [[1910]]<br>''Stolnica sv. Jurija v [[Carigrad]]u'' | consecrated_by = ''5 metropolitov:''<br>Filaret (Didomitice)<br>Dorotej (Sosgatople)<br>Polikarp (Eleason)<br>Sofronij (Pryconya)<br>Atim (Sarandeclesia v Carigradu)<ref>Orthodoxwiki pripominja, da je bila "Lazareva subota" (="Lazarjeva sobota"), to je pri katoličanih "Cvetna nedelja", ter našteva posvečevalce: "He was consecrated by metropolitans: Philaretos of Didomitice, Dorotheos of Sosgatople, Polycarp of Eleason, Sophronios of Pryconya and Anthim of Sarandeclesia in Constantinople at the Cathedral Church of Saint George, which was [[Lazarus Saturday]]".</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[11. september]] [[1880]] |birth_place= [[Pljevlja]], [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]] | birth_name = Peter |death_date= {{dda|1937|07|23|1880|09|11}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Đorđe Rosić<br>Krsmana Pejatović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Glavinić|glaviniški škof]] (1910-1913)|[[Škofija Velež-Debar|veleško-debarski škof]] (1913—1920)|[[Metropolija Skopje|skopski metropolit]] (1920–1930)}} | education = | alma_mater = [[Duhovna akademija, Sankt Peterburg|Duhovna akademija v Sankt Peterburgu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Varnava Rosić''' — ali '''patriarh Varnava'''<ref>Varnava — na Slovenskem izgovarjamo izvirno Barnaba, sveti apostol Barnaba</ref>, rojen kot '''Petar Rosić''', [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]], * [[29. avgust]] [[1880]], [[Pljevlja]] ([[Otomanski imperij]]), † [[23. julij]] [[1937]], [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]). Bil je 40. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1930-1937. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Peter se je rodil v [[Pljevlja|Pljevljih]] v [[Črna gora|Črni gori]] 11. septembra 1880. Njegova starša – oče Đorđe Rosić in mati Krsmana Pejatović – sta bila kmečkega porekla. Krstili so ga v tamkajšnjem ''Samostanu Svete Trojice''. Osnovno šolo je obiskoval v domačih Plevljih, bogoslovno-učiteljsko pa dokončal v [[Prizren]]u leta 1899,<ref>Härtel, s. 387</ref> ko je postal štipendist ruskega sinoda. Študij je nadaljeval na peterburški bogoslovni akademiji in si 1905 zaslužil naziv ''bogoslovni pripravnik''. 30. aprila 1905 se je zamenišil pod imenom Barnaba (srbsko in rusko ''Varnava''), ter mu je njegov [[rektor]] in [[škof]] Sergij podelil [[tonzura|tonzuro]]. Za [[diakon]]a ga je posvetil 6. maja, a [[duhovniško posvečenje|za duhovnika]] 6. junija istega leta [[Petrograd|petrograjski]] [[škof]] in [[metropolit]]<ref>Uradni naziv pravoslavnega škofa Antonija Vadkovskega (*1846, škofoval 1898-1912) je bil "metropolit Sankt Peterburga in Ladoge"</ref>[[Antonij Vadkovski|Vadkovski]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Anthony_(Vadkovsky)_of_St._Petersburg|title= Anthony (Vadkovsky) of St. Petersburg|publisher=Orthodoxwiki.org|author=|place=|date=27. junij 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref>. Tako je v [[Ruski imperij|ruskem]] [[Sankt Peterburg]]u 1905 končal ''Duhovno akademijo'' z naslovom [[duhovnik]]-[[jeromonah]]. === Cerkvene službe === [[File:Postavuvanje temeli za crkva.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] postavlja <ref>ob njem stoji [[Nikola Pašić|Pašić]]</ref> - [[metropolit]] [[Varnava Rosić|Varnava]] pa blagoslavlja temeljni kamen za [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkev]] v [[Bitolj|Bitolju]]<ref>Prestolonaslednik Aleksander I. Karađorđević postavlja temeljni kamen, ob njem stoji Nikola Pašić, metropolit Varnava Rosić pa blagoslavlja temeljni kamen za Srbsko pravoslavno cerkev sredi mestnega parka v makedonskem Bitolju, ki so ga Srbi pred kratkim zasedli; po nekaterih so to "politične cerkve", ki naj bi krepile srbsko narodnostno zavest</ref>]]</center> 1905 je Varnava odpotoval v [[Carigrad]], kjer je deloval kot [[kaplan]]-[[duhovnik]] na srbskem veleposlaništvu v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Pisal je članke v ''Carigrajski list'' v srbščini, vodil srbsko šolo in sodeloval s carigrajskim patriarhatom. 21. marca 1910 ga je Carigrajski patriarhat izvolil za [[škof]]a veleško-debarske [[škofija|škofije]]. Zdel se jim je v prizadevanjih za obnovitev krščanstva v nekdanjih turških krajih bolj primeren od [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] - ohridsko-bitolskega škofa. 23. aprila 1910 ga je na Lazarjevo soboto pet metropolitov posvetilo za škofa v ''Stolnici sv. Jurija v [[Carigrad]]u''.<ref>Friedrich Heyer: Die orientalische Frage im kirchlichen Lebenskreis: das Einwirken der. S. 271</ref> V [[Makedonija|Makedoniji]] se je med [[Balkanski vojni|Balkanskima vojnama]] strinjal z upravljanjem osvojenih ozemelj. Po priključitvi [[Makedonija|Makedonije]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] so bili izgnani bolgarski in grški pravoslavni duhovniki; Varnava je takrat postal upravitelj tudi [[Bitola|bitoljske]] in [[Ohrid|ohridske]] ter dela [[Strumica|strumiške]] škofije ter širil srbstvo ter gradil nove cerkve in skrbel za popravilo dotrajalih.<ref name="Memoari II">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila%20II%20deo.pdf MEMOARI PATRIJARHA SPRSKOG GAVRILA II]</ref> V [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko moral umakniti skozi [[Albanija|Albanijo]] na otok [[Krf]]. Odpotoval je v [[Rusija|Rusijo]] kot odposlanec, ki je bil navzoč tudi pri volitvah novega ruskega patriarha. V političnem življenju so si tam ravno takrat sledile ena za drugo korenite spremembe. Tako je osebno doživljal [[Oktobrska revolucija|Oktobrsko revolucijo]] - kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in je to v svojih govorih in poslanicah poslej večkrat omenjal. Tudi po koncu vojne - od 1919 do 1920 – je vladika Varnava upravljal vse pravoslavne škofije v južni Srbiji, današnji [[Makedonija|Makedoniji]]. 1920 je nastala enotna srbska patriarhija in takrat je bil izvoljen za skopskega metropolita 17. novembra 1920, a 30. novembra 1920 je začel službo kot cerkveni poglavar nad vsemi temi kraji. == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija Pavlovića]] – ko ga je smrt po hudi bolezni pokosila 1937. Njegovo delo pa je nadaljeval [[Gavrilo Dožić]], ki je vodil SPC v hudih letih 2. svetovne vojne in komunistične revolucije. | align = left | image1 = Димитрије (Павловић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] je bil zadnji pravoslavni beograjski metropolit in prvi [[patriarh]] združene [[SPC]] | image2 = Patrijarh Varnava.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] ob posvetitvi nove cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] [[27. januar|27. januarja]] [[1931]] v [[Pančevo|Pančevem]]. V njegovem času je [[pravoslavje]] doživelo nov polet. Med drugim je bilo tridesetih let uresničenih samo v Beogradu 12 cerkvenih gradenj. | image3 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime</ref> ([[1938]] do [[1950]]) – je SPC zapeljal v mirnejše vode }} === Nastanek SPC in njen prvi patriarh === V Makedoniji je bil na osrednjem cerkvenem položaju deset let. 12. aprila 1930 pa je bil izvoljen za srbskega patriarha.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= KONKORDAT I SMRT PATRIJARHA VARNAVE |publisher=Svetosavlje|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012 |accessdate=6. november 2024}}</ref> Združitev pravoslavnih cerkva z območja novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] - s šesterimi različnimi pravnimi sistemi - je bila dogovorjena na štirih zborovanjih od 1918 do 1920. Regent [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je imel veliko vlogo pri tem združevanju.<ref name="Ujedinjenje">{{Cite web |title=Ujedinjenje Srpske Pravoslavne Crkve 1920. godine |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|access-date=2011-09-19 |archivedate=2012-01-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120175952/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1051-1052/tekst/ujedinjenje-srpske-pravoslavne-crkve-1920-godine/print/lat|deadurl=yes}}</ref> === Po desetletju drugi patriarh SPC === 25. aprila 1930 je bil na Lazarjevo soboto izvoljen za 40. [[patriarh]]a [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki pa je pod tem nazivom obstajala šele eno desetletje. Te volitve je opravil glede na predpise ''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve''<ref>''Sveti škofovski zbor Srbske pravoslavne Cerkve'' - sr: ''Sveti arhijerejski sabor Srpske pravoslavne Crkve''</ref>, ki ni imel lahkega dela.<ref>{{Cite book|last=Милановић|first=Јасмина|authorlink= |title=DELFA ИВАНИЋ, УСПОМЕНЕ|year=2012|url= |publisher=ИНСТИТУТ ЗА САВРЕМЕНУ ИСТОРИЈУ|pages=251|location=Београд|isbn=978-86-7403-172-8}}</ref> V njegovem času se je gradilo veliko cerkvenih objektov zlasti po Beogradu – usodno pa je bilo, da je umrl ravno sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], in tako verjetno ni mogel odločilno vplivati na potek dogodkov. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> === Delovanje === [[File:Совещание заграничных русских архиереев под председательством сербского патриарха Варнавы в Сремских Карловцах.jpg|thumb|240px|right|<center>Srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavovim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1935]]) <ref>Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bil izdelan »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935</ref><ref>Spodnja vrsta od leve→desno: 1.Metropolit Teofil (Paškovski, severnoameriška metropolija, ZDA) 2.Metropolit Evlogij (Georgijevski, Zahodnoevropski eksarhat carigrajskega patriarhata, Francija) 3.Srbski patriarh Barnaba 4.Metropolit Anastasij (Gribanovsky, Jugoslavija) 5.Škof Dimitrij Voznesenski, Kitajska). Stojijo od leve→desno: 1.? 2.Protoprezbiter Peter Belovidov (Jugoslavija) 3.Nadškof Hermogen (Maksimov, Jugoslavija) 4.? 5.Nadškof Serafim (Lukjanov, Francija) 6.morda S.V. Trojica 7.Nadškof Teofan (Gavrilov, Jugoslavija) 8.morda T.A. Ametisti 9.Škof Janez (Bulin, Estonija) 10. morda V.A. Mayevsky</ref>]] Patriarh Varnava je nadaljeval delo svojega predhodnika. Sodeloval je s kraljem [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrom]] najprej pri poenotenju šesterih različnih pravnih cerkvenih ureditev, ki jih je v novo državo prinesla ne le pravoslavna, ampak tudi katoliška Cerkev in vse druge verske skupnosti, ki so se prostirale skozi zgodovino na različnih področjih. Po uvedbi [[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarske diktature]] pa je podpiral [[Jugoslavija|jugoslovanski]] nacionalizem, v katerem je pravzaprav gledal "razširjeni srbski svet". Onadva sta se dobro poznala; imela prijateljske odnose in sta tesno sodelovala tako v državnih kot v cerkvenih zadevah, kjer je samodržni kralj imel glavno besedo. Atentat v [[Marseille|Marseju]] 1934 je sicer podrl pomembno patriarhovo podporo, vendar ga je streznil od vsiljevanega jugoslovanstva o enem narodu v treh plemenih, kar je dražilo prav vse [[Jugoslavija|jugoslovanske]] narode in narodnosti. Trezni rodoljubi so slutili nevarnost ne le za obstoj mlade večnarodnostne države, ampak tudi za sam obstoj [[krščanstvo|krščanstva]], ki pa ni znalo najti skupnega jezika in to se je usodno pokazalo zlasti v [[konkordatna kriza|konkordatni krizi]].<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Njegovo delovanje pa je zajelo tudi bratsko [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno Cerkev]]; precej ruskim vernikom, duhovnikom in škofom je namreč upelo pobegniti iz [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunističnega]] "raja" - in zanje je bilo treba primerno poskrbeti duhovno in gmotno. Izredno lepo je uspelo v tem pogledu srečanje tujih [[Rusija|ruskih]] škofov pod [[Varnava Rosić|Varnavim]] vodstvom v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] 1935. Na tem srečanju ruskih škofov, ki so delovali zunaj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] raztreseni po [[Evropa|Evropoi]], so izdelali glede na izredne razmere »Začasni pravilnik o Ruski pravoslavni cerkvi v tujini« in sicer oktobra 1935. Za ruske vernike so omogočili postavljanje tako imenovanih "ruskih cerkva", ki po pravilu niso bile velike, ampak so bile izredno lepo okrašene. Taka "[[Ruska cerkev, Zrenjanin|Ruska cerkev]]" je postavljena v Velikem Bečkereku nedaleč od [[Zrenjaninska stolnica|Zrenjaninske stolnice]] - Cerkve svetega Janeza Nepomuka; podobna pa je zrasla tudi v Beogradu v neposredni bližini [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkve sv. Marka]]. Varnava je bil kot [[škof]] leta 1917 odposlanec [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in [[Kraljevina Srbija|države]] na zborovanju [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] v [[Moskva|Moskvi]], ki je obnovilo ruski pravoslavni patriarhat in izvolilo [[Tihon, ruski patriarh|Tihona]] za [[patriarh]]a. Tako je bil nepredvideni očividec dogodkov [[Oktobrska revolucija|Oktobrskega prevrata]] – kar se mu neizbrisno vtisnilo v spomin. Zato je toliko bolje razumel stisko beguncev, ki so si z begom rešili golo življenje. V svoji Božični poslanici 1935 piše: {| |- ! ''Božićna poslanica 1935. godine''<ref> Glasnik SPC, broj 36 od 6. januara 1935, s. 645.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref><ref>Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd. </ref> ! ''Božična poslanica leta 1935'' |- | <blockquote>„Nemoćan je ljudski jezik. On ne može, ne ume izraziti kolikih je razmera svirepost, kojom ti neodgovorni upravljači muče i razapinju pitomi ruski narod. Šta je to mračni srednji vek? Tada cela Evropa ako je imala trideset miliona stanovnika. Šta je to feudalizam? Šta je to zloglasna inkvizicija u Španiji, u Francuskoj, u Engleskoj, u Nemačkoj? Sve su to bile sitnice, minijaturne, blede slike jednog prolaznog zla u poređenju sa današnjim paklenim postupanjem, totalnim i sistematskim utamanjivanjem ruskog naroda, koji broji sto pedeset miliona.“ </blockquote> | <blockquote>»Človeški jezik je nemočen. Ne more, ne zna izraziti razsežnosti podle krutosti, s katero ti neodgovorni upravljavci mučijo in križajo pohlevno rusko ljudstvo. Kaj je v primeri s tem ''mračni [[srednji vek]]?'' Vsa [[Evropa]] je takrat štela trideset milijonov prebivalcev. Kaj je [[fevdalizem]]? Kaj je ''zloglasna [[inkvizicija]]'' v [[Kraljevina Španija|Španiji]], [[Francosko kraljestvo|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemčiji]]? Vse to so bile malenkosti, pomanjšane, blede podobe minljivega zla v primerjavi z današnjim ''peklenskim divjanjem, popolnim in načrtnim ubijanjem ter iztrebljanjem sto petdesetmilijonskega [[Rusi|ruskega]] ljudstva.«'' </blockquote> |} Kot najboljše sredstvo zoper brezboštvo in versko ravnodušnost je patriarh Varnava poudarjal zvestobo verskim izročilom. Tako spodbuja vernike v božični poslanici naslednje leto: {| |- ! ''Патријарх Варнава у Божићној посланици 1936.''<ref>{{Cite web|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/patrijarh-varnava-1936-o-komunizmu-ili-cemo-biti-srbi-ili-otpadnici/|title=ПАТРИЈАРХ ВАРНАВА 1936. О КОМУНИЗМУ: Или ћемо бити Срби или отпадници|last=Repac|first=Lidija|date=11. januar 2019|website=СРБИН.инфо|language=sr-RS|access-date=10. september 2021}}</ref> ! ''Patriarh Barnaba v Božični poslanici 1936'' |- | <blockquote>"Или ћемо бити Срби свјесни своје прошлости и аманета наших отаца и прадједова или - отпадници нације, интернационалисте, тј. припадници некакве магле, грађани бјелосвјетски, рушиоци живота и свега, без националног поноса, без вјере, без морала". </blockquote> | <blockquote>»Ali bomo Srbi v svesti si svoje preteklosti in zapuščine očetov in pradedov ali pa – odpadniki naroda, internacionalisti, torej pripadniki nekakšne megle, belosvetski državljani, uničevalci življenja in vsega, brez narodnostnega ponosa, brez vere, brez nravnosti«. </blockquote> |} === [[Konkordatna kriza]] === [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči celo za Cerkev dokaj ugoden sporazum s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]] ne računajoč s tem, da ga bo samodržec začel že od začetka kršiti v več važnih točkah. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta bili deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"''.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. 1935 je bil kljub oviram podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Samo podpisovanje ni naletelo na nasprotovanje ali zunanje nemire. Težave so pa nastale, ko je bilo treba predložiti podpisano listino na odobritev ali ratifikacijo v [[Skupščina|Skupščini]]. To je naletelo v nekaterih visokih krogih in pri patriarhu na hud odpor. Tedaj je sam patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] nenadoma zbolel. Pravoslavno vodstvo, ki je menilo, da odslej [[Srbska pravoslavna Cerkev]] kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« ne bo več uživala nekaterih privilegijev, se ni hotelo pomiriti s tem, da bi postali katoličani njim enaki. Predsednik vlade Stojadinović je osebno zbranim arhirejem v "Patrijaršiji" pojasnil, da konkordat ne bo na škodo [[SPC]]; da ne bi bilo nesporazumov, so v besedilo izrečno dodali stavek, da se ugodnosti (zlasti gmotne), ki jih s konkordatom pridobiva Katoliška Cerkev, nanašajo tudi na pravoslavno, muslimansko in vse druge priznane veroizpovedi v državi; dobil pa je vtis, da bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar razlagal, saj je zbor škofov jasno pokazal, da ga ne mara niti poslušati niti upoštevati in je dobil vtis, ko da govori gluhim ušesom.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Za Novo leto 1937 je hotel patriarh torej izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“; v njej je bilo še več podobnih sovražnih izjav zoper [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]] na splošno in zoper kakršenkoli [[konkordat]] posebej. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; istega dne je bil sklican shod, ki naj bi bil namenjen za molitve za zdravje bolnega patriarha. Shod od "Saborne cerkve" do "Stare cerkve Sv. Sava" je bil kot tak sicer dovoljen, vendar so oblasti prepovedale mimohod poleg Skupščine, kjer se je ravno takrat glasovalo glede konkordata. Organizatorji pa so hoteli ravno v to smer in tako se je shod sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v tako imenovano ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo'') Tega večera je bil konkordat v skupšini sicer izglasovan, vendar zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref><ref>[https://sh.wikipedia.org/wiki/Konkordatska_kriza Konkordatska kriza]</ref> Žal je patriarh hudo zbolel ravno v najusodnejšem trenutku, in tako ni mogel več vplivati na usodne dogodke. On bi bil namreč edina avtoriteta, ki bi lahko mirila in brzdala razgrete duhove nestrpnosti, ki so že ušli iz ''[[Pandora|Pandorine]] skrinjice''.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Nasprotniki so tako dosegli svoj cilj: konkordat je bil sicer izglasovan, vendar se ga nihče ni upal zaradi bojevitega nasprotovanja SPC ratificirati.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat|title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave. Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, str. 579 - 590|publisher=Svetosavlje.org|author=Đoko Slijepčević|place=Beograd|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> [[Zgodovinar]] [[Noel Malcolm|Malcolm]] pravi o tistih časih: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Zastrupljen? === Patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] je torej nenadoma zbolel, v noči po izglasovanju konkordata pa je umrl; tako je že med procesijo za njegovo ozdravljenje burila duhove govorica, češ da je bil zastrupljen. Glede tega piše v svojih „Spominih“ soudeleženec [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], takratni predsednik vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]], ki ugotavlja, da razen ožjega kroga k patriarhu nihče ni imel pristopa. Najprej opere sum s sebe, notranjega ministra [[Anton Korošec|Korošca]] in sploh s takratne vlade, ki da ji je usoda ugrabila patriarha Varnava ravno takrat, ko bi ji bil najbolj potreben. Kljub drugačnemu splošnemu vtisu po njegovih javnih nastopih Stojadinović še vedno goji prepričanje, da izobraženi cerkveni dostojanstvenik le ni mogel biti tako primitiven, da bi verjel v dnevne čenče zoper konkordat: „On je osebno namreč zelo dobro vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar neugodnega za državne koristi, najmanj pa je z njim ogrožena [[Srbska pravoslavna Cerkev|Pravoslavna Cerkev]].“ Vlada torej ne bi mogla imeti razlogov za njegovo zastrupitev. O možnem osumljencu piše nadalje - vendar o tem še danes ni soglasja:<ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref> {| |- ! Dve verzije o trovanju patrijarha Varnava Rosića<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> ! Dve različici o zastrupitvi patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]] |- | <blockquote>Nama su bile poznate od mnogih verzija o trovanju patrijarha Varnave, dve. Jednu od njih nam je pričao pokojni Ljubomir Šćepanović, sveštenik, čovek veoma skroman i tih, ali čvrsta karaktera i veoma blizak pokojnom patrijarhu Varnavi kod koga je vršio nadzor nad ekonomskim poslovima njegovim. On je kazivao da je sumnja padala na dvojicu ruskih emigranata, jednoga jeromonaha, zvao se Arsenije, i jednoga koji je bio kuvar patrijarhov. Posle smrti patrijarha Varnave nestalo ih je obadvojice… </blockquote> | <blockquote>Nam (tj. vladi) sta nam bili od številnih različic o zastrupitvi patriarha Barnaba znani dve. Eno od njih nam je povedal pokojni Ljubomir Šćepanović, duhovnik, zelo skromen in tih človek, a močnega značaja in zelo blizu pokojnemu patriarhu Varnavu, kjer je nadzoroval njegove gospodarske zadeve. Povedal je, da ''je sum padel na [[Rusi|ruska]] emigranta, enega jeromonaha po imenu Arsenij, in enega, ki je bil patriarhov kuhar. Po smrti patriarha Barnaba sta oba izginila...''<br> </blockquote> |} Drugi osumljenec je bil glede na govorice ''[[Boško Bogdanović|Bogdanović]]'', politik ter temeljit poznavalec zgodovine in klasičnih jezikov, ki mu je bil Varnava boter, medtem ko je on bil patriarhov svetovalec pri mnogih zgodovinskih in cerkvenih vprašanjih. Verjetno je bil ta izobraženec zaradi dobrih zvez s [[Anton Korošec|Korošcem]] – saj je bil njegov pomočnik, ko je bil Korošec prosvetni minister, tudi osumljen, da je zastrupil patriarha. Med nemško okupacijo Srbije je bil Bogdanović predsednik upravnega odbora Kolarčeve nadarbine (zadužbine) v Beogradu. O tem sumu, ki ga je globoko užalil in prizadel, je ves potrt takrat potožil pred neko sejo tega upravnega odbora on sam. Prisegal je in se rotil, da je vse peklenska in hudobna izmišljotina njegovih nasprotnikov, ki jih ni imel malo. Namignil je, da bo o tem pisal in povedal vse, kar ve, ko bo konec vojne. Kot tesen sodelavec patriarha Varnave iz časa, ko sta skupaj delovala v južni Srbiji (tj. v [[Makedonija|Makedoniji]]), je imel Bogdanović bogato arhivsko gradivo, vendar je kmalu po koncu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] umrl nekje v Avstriji in odnesel skrivnosti s seboj. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Med številnimi [[teorija zarote|teorijami zarote]] ena domneva, „da so patriarha zastrupili Nemci“<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu|title= Nemci otrovali patrijarha Varnavu?|publisher=Telegraf.rs|author=I.M.|place=Beograd|language=sr|date=13. avgust 2012|accessdate=7. november 2024}}</ref>; to je kaj malo verjetno, saj je bil Rosić ne le antikomunist, ampak tudi znan antisemit in fanatičen [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] občudovalec.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu|title=Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu?|publisher=antenam.net|author=Antena M|place=Podogorica|language=cg|date=6. oktober 2019|accessdate=9. april 2024}}</ref> Druga taka teorija vpleta – seveda zopet brez slehernega dokaza – celo [[jezuiti|jezuite]], ki so vedno pri roki kot dežurni krivci za vse vrste zarot; ta članek pa je med drugim tako površen, da je patriarhovo smrt prestavil celo za nekaj dni.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/istorija/krvava-litija-i-konkordat-sa-vatikanom/|title= КРВАВА ЛИТИЈА И КОНКОРДАТ СА ВАТИКАНОМ|publisher=Видовдан|author=Sivi Vuk|place=Beograd|language=sr|date=25. avgust 2021 |accessdate=23. marec 2025}}</ref> Vsekakor ni treba dvomiti, da so [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] pozorno spremljale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na žiškega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]]; ali in koliko pa so bile vmešane, vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> === Smrt === [[File:Patriarch Varnava Rosić resting place (church Saint Sava, Belgrade).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Varnava Rosić|Varnavov]] grob je v [[Stara cerkev sv. Sava, Vračar|Stari Cerkvi sv. Sava na Vračarju]]]]</center> Istega večera - po nekaterih virih ravno med samim glasovanjem v skupščini - po drugih ponoči, od 23. na 24. julij 1937, je patriarh Varnava umrl; kot blisk se je takrat razširila do danes nedokazana trditev, da je bil zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana|title= SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana |publisher=Kurir.rs|author=Momčilo Petrović|place=Beograd|date=28. februar 2021 |accessdate=4. november 2024}}</ref> Resnična ali izmišljena - prikazana kot "teorija zarote" - ta smrt najvišjega poglavarja sestrinske Cerkve še danes buri duhove.<ref>{{cite web |url=https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |title=MISTERIJA TRAJE DO DANAS Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom |publisher=Lepote Srbije |author= |place= |date=6. november 2024 |accessdate=7. november 2024 |archive-date=2024-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241201030548/https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest |url-status=dead }}</ref> === Spomin === ==== Njegova rojstna hiša in spomenik ==== Patriarhova rojstna hiša v [[Pljevlja|Pljevljih]] je bila v zasebni lasti in prepuščena zobu časa; lastnik jo je spomladi 2019 porušil. Tam ima patriarh Varnava tudi svoj trg, kjer mu nameravajo postaviti še spomenik.<ref>[http://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B0.480.html:790607-Srusen-dom-patrijarha-Varnave Вечерње новости (2019): Срушен дом патријарха Варнаве]</ref><ref>[https://www.in4s.net/pljevlja-srusena-rodna-kuca-patrijarha-srpskog-varnave-rosica/ ИН4С (2019): Пљевља: Срушена родна кућа патријарха српског Варнаве Росића]</ref><ref>{{Cite web |url=https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |title=Analitika (2019): Pljevlja: Porušena kuća u kojoj je rođen srpski patrijarh Varnava |access-date=20. september 2019 |archive-date=20. september 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190920171142/https://portalanalitika.me/clanak/332390/pljevlja-porusena-kuca-u-kojoj-je-roden-srpski-patrijarh-varnava |url-status= }}</ref> ==== Odlikovanja ==== * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje Karadžordževe zvezde ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:LBN Order of Merit of Lebanon 1st class BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje za zasluge I. reda; Republika [[Libanon]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1935/10/19?pageIndex=00005 „Време”, 19. окт. 1935]</ref> * [[File:St.AlexanderOrder-ribbon.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Odličje sv. Aleksandra ''Veliki križ''; [[Kraljevina Bolgarija]]<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/12/01?pageIndex=00005 „Политика”, 1. дец. 1936]</ref> == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarh Varnava Rosič === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * Васовић Милорад : Историја Пљеваља — Патријарх српски Варнава * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *{{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241—255}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Hildegard Pank: ''Grenzerfahrungen. Eine Annäherung an die serbische Performerin Marina Abramović''. GRIN Verlag, Halle (Saale) 2013, 6 str. *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Varnava Rosić}} {{DEFAULTSORT:Rosić, Varnava}} ;{{ikona sh}} *[https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat Đoko Slijepčević: ''Konkordat i smrt patrijarha Varnave.'' Uzeto iz knjige „Istorija Srpske Pravoslavne Crkve“, II, st. 579 – 590, Beograd.] *[https://www.antenam.net/istorija/135193-varnava-rosic-antisemita-i-ljubitelj-hitlera-cetnik-ima-trg-u-pljevljima-postavice-mu-i-bistu Vladimir Jovanović: ''Varnava Rosić, antisemita i ljubitelj Hitlera, četnik, ima trg u Pljevljima. Postaviće mu i bistu? '' (AntenaM 6.10.2019)] *[https://www.antenam.net/drustvo/religija/292612-patrijarhu-simpatizeru-hitlera-i-antisemiti-gradice-spomenik-u-pljevljima Vladimir Jovanović: ''Patrijarhu simpatizeru Hitlera i antisemiti – gradiće spomenik u Pljevljima'' (Antena M 13.07.2023.)] *[https://www.academia.edu/107520455/Vjerski_liberalizam_i_jugoslavenstvo_patrijarha_Varnave_i_konkordatska_kriza_1930_1938 Nikola Žutić: ''Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo patrijarha Varnave i konkordatska kriza 1930-1938''] *[https://pouke.org/forums/topic/20271-smrt-patrijarha-varnave-jo%C5%A1-tajna/ B. SUBAŠIĆ | 24. jul 2012. ''Smrt patrijarha Varnave još tajna''] *[https://www.nedeljnikafera.net/intervju-istoricar-bojan-draskovic-smrt-patrijarha-varnave/ Intervju - istoričar Bojan Drašković: ''SMRT PATRIJARHA VARNAVE'' Piše: Vladan Dinić] *[https://www.citajfilter.com/2020/01/%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B5-%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B5%D0%B2%D1%83/?script=lat Čitaj Filter. Istorijska razglednica: ''Posjeta patrijarha Varnave Sarajevu-budući svetitelji u litiji pored Vijećnice'' 26/01/2020] *[https://lepotesrbije.alo.rs/zanimljivosti/vesti/82917/misterija-traje-do-danas-da-li-je-patrijarh-varnava-otrovan-zbog-ugovora-sa-vatikanom/vest Lepote Srbije ''MISTERIJA TRAJE DO DANAS. Da li je Patrijarh Varnava otrovan zbog ugovora sa Vatikanom''] *[https://www.kurir.rs/vesti/specijal/3634065/varnava-rosic-otrovan-zbog-vatikana (Kurir.rs) Momčilo Petrović: ''SRPSKI PATRIJARSI (6): Varnava Rosić - otrovan zbog Vatikana''] *[https://borbazaistinu.rs/nasilna-smrt-patrijarha-varnave-rosica-i-patrijarha-gavrila-dozica/ (Борба за истину) ''Насилна смрт патријарха Варнаве Росића и патријарха Гаврила Дожића''] *[https://jadovno.com/smrt-patrijarha-varnave-jos-tajna/ (Јадовно 1941) Интервјуи, репортаже, писма - Various ''Смрт патријарха Варнаве још тајна'' Извор: БИГ] *[https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/23116/patrijarh-varnava-pomen-knjigaa 24.07.2024 Saša Tošić: ''SVETLOST BESMRTNIH. Pomen patrijarhu Varnavi i promocija knjige posvećene njegovom duhovnom nasleđu'' (SPC)] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1337499/sumnje-smrt-istaknutih-srba-sta-spaja-sudbine-cara-dusana-patrijarha-varnave-krcuna-milosevica (Novosti) SUMNJE U SMRT ISTAKNUTIH SRBA: ''Šta spaja sudbine cara Dušana, patrijarha Varnave, Krcuna i Miloševića'' Piše: Dr Čedomir Antić (Iz knjige "Ubistva u srpskoj istoriji" u izdanju "Vukotić media") 01. 03. 2024.] *[https://jadovno.com/trovanje-patriarha-varnave/?lng=lat (Novosti) ''Trovanje patrijarha Varnave'' 17 septembra, 2017] * [https://redportal.pink.rs/cooltura/101403/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-preminuo-u-trenutku-glasnja-o-konkordatu-sa-vatikanom Misteriozna smrt srpskog patrijarha – Preminuo u trenutku glasanja o konkordatu (Redportal-pink)] * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] *[http://www.nspm.rs/hronika/vecernje-novosti-dvojica-patrijarha-spc-otrovani.html?alphabet=l Večernje novosti: Dvojica patrijarha SPC otrovani?] *[https://zurnal.me/lazhi-o-antisemitizmu-spts/?script=lat Filip Dragović: ''Laži o antisemitizmu SPC''] *[https://nova.rs/zabava/vlasta-pamtim-litije-patrijarha-varnave-protiv-kralja/ Pero Jovović: ''Vlasta Velisavljević - Pamtim litije patrijarha Varnave protiv kralja''] * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://www.telegraf.rs/vesti/299275-nemci-otrovali-patrijarha-varnavu Nemci otrovali patrijarha Varnavu?] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140414034655/http://www.pravoslavlje.spc.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Патријарх Варнава — свенародни човек („Православље”, бр. 979—980, 1. јануар 2008)] * [https://web.archive.org/web/20160406043554/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1937/07/24 Умро је патријарх српски Варнава („Политика”, 24. јул 1937)] * [http://www.cirilica-beograd.rs/%D0%B4%D1%80%D1%83%D0%B3%D0%B8-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D1%83/286-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0%B2-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B8%D0%BB%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%BE-%D1%98%D0%B5-%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%98%D0%B5%D0%BD-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85-%D0%B2%D0%B0%D1%80%D0%BD%D0%B0%D0%B2%D0%B0 Посланица против конкордата или Зашто је убијен патријарх Варнава? (7. октобар 2015)] *[https://www.youtube.com/watch?v=aNkfX99N8e0 Предавање — Милован Балабан — „Патријарх Варнава — живот и мучеништво”] *[https://www.rts.rs/lat/radio/radio-beograd-2/4628205/petar-grujicic-smrt-patrijarha-varnave.html (Radio Bg2 petak, 17. dec 2021) Petar Grujičić: ''Smrt patrijarha Varnave. Iz života patrijarha Varnave''] * {{cite web|author=Ђоко Слијепчевић|title=Конкордат и смрт патријарха Варнаве|year=2008|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/istorija/delo/12206}} ;{{ikona hr}} * [http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ Novine "Pravoslavlje" o patrijarhu Varnavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127165029/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/979-980/tekst/patrijarh-varnava-svenarodni-covek/ |date=27. studenoga 2011. }} *[http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1937&e=t&w=980&h=600&ID=10272 Vijest o Varnavinoj smrti u "Politici"] ;{{ikona en}} * [http://www.spc.rs/eng/prayerful_remembrance_patriarch_varnava_rosic Prayerful remembrance of Patriarch Varnava Rosić] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Vičentij Krdžić]] | title = [[Metropolija Skopje|Skopski metropolit]] | years = 1920&ndash;1930 | after = [[Josif Cvijović]] }} {{succession box | before = [[Dimitrij Pavlović]] | title = [[patriarh]] | years = 1930&ndash;1937 | after = [[Gavrilo Dožić]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1937]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8yuv4ft1jxhyk4ljh803nad33p796hh 10 572718 6709874 6705185 2026-07-11T19:28:28Z Sporti 5955 pos. 6709874 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Celje squad | teamname = NK Celje | bgcolor = #00008B | textcolor = white | bordercolor = white | list=<div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Žan-Luk Leban|Leban]]}} {{Football squad2 player|no=3|name=[[Damjan Vuklišević|Vuklišević]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=Hrka}} {{Football squad2 player|no=5|name=Vodeb}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Artemijus Tutyškinas|Tutyškinas]]}} {{Football squad2 player|no=7|name=Jevšenak}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Svit Sešlar|Sešlar]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Milot Avdyli|Avdyli]]}} {{Football squad2 player|no=12|name=Kolar}} {{Football squad2 player|no=13|name=Daniel}} {{Football squad2 player|no=14|name=Vukasović}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[David Castro (nogometaš)|Castro]]}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Andrej Kotnik|Kotnik]]}} {{Football squad2 player|no=19|name=[[Mark Zabukovnik|Zabukovnik]]}} {{Football squad2 player|no=21|name=[[Simon Sluga|Sluga]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=Pranjić}} {{Football squad2 player|no=23|name=[[Žiga Frelih|Frelih]]}} {{Football squad2 player|no=25|name=[[Veton Tusha|Tusha]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=Ćalušić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Leonardo Koutris|Koutris]]}} {{Football squad2 player|no=38|name=[[Žan Luka Žužek|Žužek]]}} {{Football squad2 player|no=44|name=[[Łukasz Bejger|Bejger]]}} {{Football squad2 player|no=47|name=[[Armandas Kučys|Kučys]]}} {{Football squad2 player|no=77|name=Ivanšek}} {{Football squad2 player|no=94|name=[[Rudi Požeg Vancaš|Požeg Vancaš]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Matej Poplatnik|Poplatnik]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Alpha Diounkou|Diounkou]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Yaya Dukuly|Dukuly]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Pijus Širvys|Širvys]]}} {{football squad manager|name=[[Vítor Campelos|Campelos]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> hmm5yl70pdekj44urmvjab9p4dk5cpv 118 584108 6709830 6709339 2026-07-11T17:17:13Z Raprep 220594 6709830 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa so carinske obveznosti lahko poravnale v gotovini; tako zbran denar bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri naselju Medvedjek pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ lpee9mxg18j1p9qvw1tm4pegkharvmu 0 585632 6710054 6457717 2026-07-12T10:33:33Z ~2026-39413-61 262824 prevod 6710054 wikitext text/x-wiki [[Image:Gettlingelowres.jpg|thumb|300px|Vikinška kamnita ladja v Gettlingeju, [[Öland]], Švedska.]] '''Gettlinge''' je vas na jugozahodnem delu otoka [[Öland]] na [[Švedska|Švedskem]]. Znana je po impresivnem vikinškem pokopališču kamnitih ladij.<ref>{{cite web |url=http://www.family-ancestry.co.uk/history/vikings/burial_sites/ |accessdate=2007-01-21 |title=The Viking Burial Sites |author=Jennifer Tumanda |publisher=Family Ancestry |archive-date=2007-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070118112330/http://www.family-ancestry.co.uk/history/vikings/burial_sites/ |url-status=dead }}</ref> Gettlinge leži na zahodnem robu apnenčaste planote ''Stora Alvaret'', ki ga je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine. Najdišče je dobro vidno iz obodne ceste št. 136. Gettlinge, tako kot večina prazgodovinskih pokopališč na Ölandu, leži na nizko ležečem grebenu, ki ga Hogan opisuje kot geološko formacijo odebeljene zemlje v tem alvarskem območju sicer izjemno tanke talne skorje.<ref>[http://www.luminatechnologies.org/luminaarc.html C. Michael Hogan, ''Prehistory of the Alby People, Öland, Sweden'', Lumina Technologies, July 9, 2006] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070328045855/http://www.luminatechnologies.org/luminaarc.html |date=March 28, 2007 }}</ref> Ta greben je bil eno redkih mest na južnem delu otoka, ki je imelo dovolj globine zemlje za nastanek pokopališč. Na obrobju Stora Alvaret je najdišče Gettlinge in okolica, kjer rastejo številne redke in ogrožene vrste rastlin in živali, vendar je večina teh vrst sezonsko cvetočih divjih rož, ki cvetijo pozno spomladi in poleti. Pod plastjo zemlje, kjer so pokopani grobovi, je obsežna apnenčasta formacija, ki je vir večine lokalnih gradbenih materialov, ki so že od srednjega veka podpirali [[suhozid]]. Stolni kamni vikinške ladje so [[granit]], morenski material, ki so ga s celine sem prinesli ledeniki iz ledene dobe. == Geologija == V Gettlingeju, tako kot na večjem delu otoka Öland, so plasti temeljne kamnine sestavljene predvsem iz ordovicijskega [[apnenec|apnenca]], ki sega vsaj 600 milijonov let nazaj.<ref>L.K. Königsson, ''The [[Holocene]] History of the Great Alvar of Öland'', Acta Phytogeographica Suecica 55, Uppsala (1968)</ref> Večina omejene zaloge zgornje plasti zemlje je nastala z ledeniškim mletjem apnenčaste temeljne kamnine, kar je ustvarilo skoraj ravno formacijo ''alvar''.<ref>''The Countryside of Eastern Smäland'', ed. by Markus Forslund, published by Kalmarsund, Tryck (1999) {{ISBN|91-630-7610-1}}</ref> Konec zadnje ledene dobe je privedel do dviga, ki je ustvaril reliefno obliko, ki je danes otok Öland. Vas Gettlinge, pa tudi predhodne civilizacije od kamene dobe do srednjega veka, se je razvila predvsem na ozkem, nizko ležečem grebenu, ki poteka v smeri sever-jug vzporedno z baltsko obalo. Ta greben je edino mesto (razen peščenih plaž) vzdolž jugozahodne obale, kjer se zemlja razteza več kot dva centimetra globoko do Stora Alvaret. Greben je nastal zaradi delovanja valov med dvigom po ledeni dobi. Zato je ta debelejša plast zemlje predstavljala edino gostoljubno mesto za gradnjo temeljev, grobišč in kmetijstvo. == Zgodovina == Najstarejši naseljenci na Ölandu so gradili lesene koče iz zgodnje kamene dobe; najboljši primeri takšnih izkopanih prazgodovinskih bivališč so nekaj kilometrov vzhodneje od sedanje vasi Alby. Arheološka izkopavanja, ki so se izvajala več let v poznih 1900-ih, so razkrila dokaze o medvedih, kunah, tjulnjih in pliskavkah, hkrati pa so razkrila mezolitske tehnologije lova in nabiranja z odkritjem koščenih sulic, harpun iz losovih rogov in kremena. Ti najzgodnejši prebivalci so proti koncu zadnje ledene dobe,<ref name="Hakan">Hakan Sandbring and Martin Borg, ''Öland: Island of Stone and Green'', May, 1997</ref> preden se je ledeniška kapa popolnoma stopila, prečkali Kalmarski preliv s celine in tako ustvarili ledeni most. Naselja iz kamene dobe so ključni viri na Ölandu, zaradi česar je Stora Alvaret s strani UNESCO-a uvrščena na seznam svetovne dediščine. Glavni dokazi o življenju na območju Gettlinge od leta 1000 pr. n. št. do 1000 n. št. izvirajo iz samih grobišč. Gettlinge Gravfeld je v bližini obalne ceste in vsebuje nekaj gomil iz bronaste dobe ter pomembnejše kamnite ladijske grobove, zaradi česar je eno največjih grobišč na Ölandu. Ti pokopi segajo v pozno bronasto dobo, železno dobo in vikinško dobo. Nekateri posamezni stoječi kamni naj bi bili izpred vikinške dobe. Številni artefakti so bili najdeni na grobiščih drugod na Ölandu, vključno z bronastimi verigami in etuijem za kostno iglo. Vikinški grobovi so bili najdeni tudi na grobišču Hulterstad in obsežnem grobišču Strandvalle, oba na Ölandu. Te najdbe kažejo, da je bil Gettlinge člen v verigi vikinških naselij, skoncentriranih na južnih obalah Ölanda, čeprav je bila večina vikinških naselij dejansko najdena na jugovzhodu Ölanda, kjer je bil boljši dostop do odprtega morja. == Ekologija == [[Image:Filipendula-vulgaris.JPG|thumb|220px|Rastlina ''Filipendula vulgaris'' (kapljica), ki raste na planoti Stora Alvaret]] Prva znanstvena študija biote Stora Alvaret se je zgodila leta 1741 ob obisku [[Carl Linnaeus|Linnéja]] na Ölandu.<ref>Carl Linnaeus, ''Öländska och Gothländska resa'', Stockholm, Sweden (1745)</ref> Linné je opisal ta nenavaden ekosistem: »Omeniti velja, kako nekatere rastline uspevajo na najbolj suhih in nerodovitni območjih gorovja Stora Alvaret.« Nekatere reliktne vrste iz ledene dobe sodijo med floro Stora Alvaret. Na ekosistemu apnenčastega tlaka najdemo široko paleto divjih rož in drugih rastlin. Med najdenimi vrstami so ''Sedum'', navadni oslad (''Filipendula vulgaris''), ''Artemisia Oelandica'' (endemična za Öland), [[Fuchsova prstasta kukavica]] (''Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii'') in ''Vicia''. Večina teh divjih rož cveti od maja do julija. Na tem površju najdemo številne trave, vključno ''Arrhenatherum elatius'' in ovčjo bilnico (''Festuca ovina''); kot bi pričakovali glede na prisotnost kukavičevk, na Stora Alvaret raste veliko gliv, kot sta ''Hygrocybe persistens'' in ''Lepiota alba''. Alvar je tukaj znan po zelo sušnih razmerah, kar dokazuje posušen videz talne obloge in trav na zgornji desni fotografiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gettlinge gravfält}} * [http://www.foteviken.se/sweden/oland/gettlinge/gettlinge.htm Foteviken] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Švedskem]] [[Kategorija:Vikingi]] 6q8hddqs8qrtcgwu5an4ut8ak23p6bf 0 590679 6709801 6657212 2026-07-11T16:19:42Z MaksiKavsek 244409 np, op 6709801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=[[Slovenci|Slovenec]]}} '''Andrej Recelj''' (tudi ''Andrej Rezl'') {{IPA|sl|anˈdɾej ˈɾɛtsəl}}, [[Slovenci|slovenski]] [[prevajalec]], [[duhovnik]], [[Cistercijani|cistercijan]], [[redovnik]] in [[vinogradnik]], * ?, [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]], † pred 16. junijem [[1600]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi494384/|title=Recelj, Andrej (?–okoli 1600)|date=2013|accessdate=12. september 2025|last=Rupel|first=Marko|website=Slovenska-biografija.si}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174910475|title=Gorske bukve|date=2025-07-11|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref> Recelj je najbolj znan po svojem prevodu ''[[Gorske bukve|Gorskih bukev]]'' (1582), ki velja za najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenščini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestantizem-naj-bi-prinasal-napredek-katolistvo-pa-naj-bi-ga-zaviralo-ni-tako-crno-belo/686685|title="Protestantizem naj bi prinašal napredek, katolištvo pa naj bi ga zaviralo. Ni tako črno-belo"|date=2023-10-31|accessdate=2025-12-01|website=RTV SLO|last=Kosmač|first=Gorazd|last2=Žnidaršič Golec|first2=Lilijana}}</ref> == Življenje == Andrej Recelj se je skoraj zagotovo rodil in odraščal na jugovzhodnem [[Kranjska|Kranjskem]], verjetno v okolici Rake. To vemo iz njegovih jezikovnih potez, pri prevodu ''bukev'', kjer uporablja predvsem dolenjske in tudi gorenjske narečne značilnosti. Deloval je na Kranjskem. Izpričan je kot [[vikar]] na [[Raka|Raki]], kamor je prišel leta 1580. V župniji je njegovo ime izpričano tudi maja 1597 in leta 1598. Na Raki se je poleg vikarstva preživljal tudi z vinogradništvom. Po mnenju [[Boris Golec|Borisa Golca]] je poznal [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pacherneckerja]] in njegov katoliški katekizem. Skoraj zagotovo je bil član stiškega cistercijanskega samostana. Umrl je pred 16. junijem leta 1600, ko je bil na njegovo mesto postavljen nov vikar. Najverjetneje je, da je umrl na Raki, saj je tam obdeloval svoj del vinograda – zato je tudi označen kot vinogradnik.<ref name=":1" /> == Delo == Leta 1582 je prevedel štajerski gorski zakon iz leta 1543, ki ga je leta 1543 za [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]] potrdil cesar [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I]].<ref>{{Navedi splet|url=https://knjigarna.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gorske-bukve-1582|title=Gorske bukve 1582|date=2021|website=knjigarna.zrc-sazu.si|accessdate=12. september 2025}}</ref> Prevod tega zakona je poimenoval »''Gornih bvqvis od krailoue Suetlosti offen inu poterien general inu priuilegium. Is Nou u ſlauenſki Ieſigk Istulmazcan skuſi Andrea Rezla Farmoſtra na Raki''.« Bukve obsegajo 27 listov in so hranjene v [[Arhiv Republike Slovenije|arhivu RS]]. Prevajalec se je tesno držal štajerskega izvirnika, kar kaže na njegovo natančnost. V besedilu je opaziti precejšnji vpliv dolenjskega in gorenjskega narečja. Do prevoda je prišlo zato, ker so morali gorski gospodje vinogradniški zakon razlagati slovensko govorečim (so)gornikom; ustno prevajanje iz [[Nemščina|nemščine]] je bilo naporno in nezanesljivo, zato je ta pisni prevod. Omogoča jasnejše in trajnejše razumevanje pravnih določil v domačem jeziku sogornikov. Prevod je bil verjetno povezan s prizadevanji kranjskih deželnih stanov iz leta 1568, ki so želeli razglasiti ''Gorske bukve'' v slovenskem jeziku. Ker pa se deželni stanovi niso mogli zediniti zaradi postavitve in plače kletarskega mojstra, se je stvar zavlekla. Leta 1582 je deželni oskrbnik [[Krištof Turjaški]] predlagal, da se predpisi podložnikom tolmačijo v slovenščini,{{Efn|prim. ''Item das die Fürhaltung den Vnderthanen in windischer Sprach beschehe, deswegen auch etwas in specie angeregt werde''.}} kar je morda spodbudilo Receljev prevod. Domneva se, da so tedaj stanovi povzročili Recljev prevod. Besedilo je pomembno za raziskovanje zgodovine slovenskega jezika, saj odraža ljudske in pravne izraze 16. stoletja, povezane z vinogradništvom in ustnim sodstvom. Njegovo delo je vplivalo na kasnejše prevode in priredbe, ki so krožili kot del slovenskega narodnega prava.<ref name=":0" /> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{cite book |title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja |last1=Jelovšek |first1=Alenka |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2021 |isbn=978-961-05-0540-2 |language=sl |cobiss=51739651}} * {{SloBio|id=494384|avtor=Mirko Rupel|ime=Recelj, Andrej|vir=SBL}} {{DEFAULTSORT:Recelj, Andrej}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Slovenski cistercijani]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] qdb9ob29v3icrfbgpmtcgn73joikklc 0 591899 6709761 6709302 2026-07-11T15:27:13Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6709761 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=4| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=4| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] s7y52bwgtdcra68l6njwavd4k0ih9sf 6709763 6709761 2026-07-11T15:28:03Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6709763 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] npo31xmi9i3ttrspqid025zevxk3jnf 6709802 6709763 2026-07-11T16:24:45Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6709802 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] s5j7th5p0najqe6zhgxezgsan525cj9 6710002 6709802 2026-07-12T08:03:11Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6710002 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30 km. Etapa bo tako dolga le 155,5 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>155,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 345wt7ueq973wjesq07ljzfamewuvrg 6710004 6710002 2026-07-12T08:03:42Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6710004 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30 km. Etapa bo tako dolga le 155,5 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>155,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] nqtjvcu2twjgreyrfmmv55xayfk8kd5 6710005 6710004 2026-07-12T08:05:43Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6710005 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30 km. Etapa bo tako dolga le 155,5 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>155,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.290,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 1lhma91ulqd4ouyizdr6u2gy1p19np1 6710006 6710005 2026-07-12T08:06:20Z Sportomanokin 14776 6710006 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3.290,7 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]]{{efn|9. etapa je bila prvotno dolga 185,5 km, a so jo zaradi napovedi ekstremno visokih temperatur (rdečega alarma) skrajšali za 30 km. Etapa bo tako dolga le 155,5 km, start pa bo v kraju [[Brive-la-Gaillard]].<ref>{{cite news|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-franciji-9-etapa-brive-la-gaillard-ussel-1555-km-696351|title=Izredne razmere v Franciji, deveta etapa Toura skrajšana|website=[[Siol]]|date=11. julij 2026}}</ref>}} | align=center|<s>185,5 km</s><br>155,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" |<s>3.320,7 km</s><br>3.290,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=5| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=3| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Liam Slock]] |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 0tgbokce2p7z7e7u90i935t82u6h5dw 0 594218 6709937 6701448 2026-07-11T21:57:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Izbruh vulkana sv. Helena | photo = St helens map showing 1980 eruption deposits.png | photo_caption = Zemljevid erupcijskih nanosov | last_eruption = {{start date and age|1980|05|18}} (climactic episode)<ref name="SI">{{cite gvp | vn = 321050 | vtab = Eruptions | name = St. Helens | access-date = 2021-04-27}}</ref> | range = [[Sveta Helena (ognjenik)]] | type = [[Freatska erupcija]], [[Tipi vulkanskih izbruhov#Plinijski tip izbruha|Plinijski]], [[Tipi vulkanskih izbruhov#Peléjski tip erupcije|Peléjski tip erupcije]] | location = okrožje Skamania, Washington, ZDA | coordinates ={{coord|46|12|1|N|122|11|12|W|type:mountain<!--Or event?-->_region:US-WA|display=inline,title}} | VEI = 5 | map = | map_size= | map_caption = | impact = Približno 57 smrtnih žrtev, približno 1,1 milijarde dolarjev škode na premoženju (3,5 milijarde dolarjev leta 2024); povzročilo je zrušitev severnega pobočja vulkana, pepel je bil odložen v enajstih ameriških zveznih državah in petih kanadskih provincah. }} Marca 1980 se je na [[Sveta Helena (ognjenik)|gori sv. Helena]] v okrožju Skamania v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]] v Združenih državah Amerike začela vrsta vulkanskih eksplozij in piroklastičnih tokov. Z vrha se je pojavila vrsta [[Freatska erupcija|freatskih]] eksplozij, ki so se stopnjevale skoraj dva meseca, dokler ni 18. maja 1980 ob 8:32 zjutraj prišlo do večjega eksplozivnega izbruha. Izbruh, ki je imel indeks vulkanske eksplozivnosti 5, je bil prvi v sosednjih Združenih državah Amerike po precej manjšem izbruhu Lassen Peaka v Kaliforniji leta 1915.{{sfn|Fisher|Heiken|Hulen|1998|p=[https://books.google.com/books?id=ZzZeWQ8vTPoC&pg=PA294 294]}} Pogosto velja za najbolj katastrofalen vulkanski izbruh v zgodovini ZDA. Pred izbruhom je nastala vrsta [[potres]]ov in epizod izbruha pare, ki jih je povzročilo vbrizgavanje [[magma|magme]] na plitvo globino pod vulkanom, ki je ustvarilo veliko izboklino in sistem razpok na severnem pobočju gore. Potres ob 8:32:11 PDT (UTC−7) 18. maja 1980<ref>{{cite web |title=USGS M 5.7 Mt. St Helens earthquake trigger |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/uw10084803/executive |website=earthquake.usgs.gov |access-date=May 18, 2020}}</ref> je povzročil, da se je celotna oslabljena severna stena odmaknila, kar je bil največji subaerialni [[zemeljski plaz]] v zabeleženi zgodovini.<ref>{{cite web |title=What was the largest landslide in the United States? In the world?|url=https://www.usgs.gov/faqs/what-was-largest-landslide-united-states-world?qt-news_science_products=0#qt-news_science_products |access-date=January 25, 2021 |website=www.usgs.gov}}</ref> To je omogočilo, da je delno staljena kamnina, bogata z visokotlačnim plinom in paro, nenadoma eksplodirala proti severu proti jezeru Spirit Lake v vroči mešanici [[lava|lave]] in zdrobljene starejše kamnine ter prehitela zemeljski plaz. Izbruhani steber se je dvignil 24 km v ozračje in odložil pepel v enajstih ameriških zveznih državah in različnih kanadskih provincah.<ref>{{cite web |url=https://edmontonjournal.com/news/local-news/u-of-a-researchers-looking-for-albertans-who-experienced-volcano |title=U of A researchers looking for Albertans who experienced volcano |last=Short |first=Dylan |date=March 19, 2019<!--as updated; no original date found--> |website=edmontonjournal.com |publisher=Edmonton Journal |access-date=May 1, 2019 |quote=Prah je bil najmočnejši v predgorju v južni Alberti, vendar je morda zanesel celo severno do Red Deerja.}}</ref> Hkrati so se [[sneg]], [[led]] in več celih [[ledenik]]ov na vulkanu stopili, kar je oblikovalo vrsto velikih [[lahar]]jev (vulkanskih blatnih plazov), ki so segali vse do reke Columbia, skoraj 80 km proti jugozahodu. Manj hudi izbruhi so se nadaljevali še naslednji dan, kasneje istega leta pa so jim sledili drugi veliki, a ne tako uničujoči izbruhi. Toplotna energija, sproščena med izbruhom, je bila enaka 26 megatonam TNT.<ref>{{cite web |url=https://giph.io/v.php?pm=3ZJG |title=Mount Saint Helens Eruption - giph.io |website=giph.io |access-date=September 25, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926041703/https://giph.io/v.php?pm=3ZJG |archive-date=September 26, 2017 |url-status=dead |df=mdy-all}}</ref> Ubitih je bilo približno 57 ljudi, med njimi gostilničar in veteran prve svetovne vojne Harry R. Truman, fotografa Reid Blackburn in Robert Landsburg ter vulkanolog David A. Johnston.<ref>{{cite news |url=http://www.kgw.com/news/pdf/helens_deathlist.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326085504/http://www.kgw.com/news/pdf/helens_deathlist.pdf |archive-date=March 26, 2009 |url-status=dead |publisher=KGW news |title=Those who lost their lives because of the May 18, 1980 eruption of Mount St. Helens}}</ref> Na stotine kvadratnih milj je bilo spremenjenih v pustinjo, kar je povzročilo več kot milijardo dolarjev škode (kar ustreza 3,5 milijarde dolarjev leta 2024), ubitih je bilo na tisoče živali, gora sv. Helena pa je na severni strani ostala s [[krater]]jem. V času izbruha je bil vrh vulkana v lasti železnice Burlington Northern Railroad, pozneje pa je zemljišče od železnice pridobila ameriška gozdarska služba.<ref name="TillingPastClimactic">{{cite web |author1=Tilling, Robert I. |author2=Topinka, Lyn |author3=Swanson, Donald A. |year=1990 |url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html |title=Eruptions of Mount St. Helens: Past, Present, and Future |website=U.S. Geological Survey (Special Interest Publication) | access-date=December 5, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111026174423/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html |quote="Ironically, in 1980 the section of land containing the summit crater was owned by the Burlington Northern Railroad; it has since been acquired by USFS by land exchanges."|archive-date=October 26, 2011 |df=mdy-all}} (adapted public domain text).</ref><ref>{{cite journal |last=Runte |first=Alfred |author-link=|date=1983 |title=Burlington Northern and the Legacy of Mount St. Helens|url=https://www.jstor.org/stable/40490550|journal=Pacific Northwest Quarterly|The Pacific Northwest Quarterly|volume=74|issue=3|pages=116–123|jstor=40490550|issn=0030-8803|quote=Burlington Northern je bil kot solastnik gore Mount St. Helens skupaj z zvezno vlado še posebej zaskrbljen zaradi prihodnosti vrha, [...] Od roba kraterja navzdol po pobočjih nasproti območja eksplozije, v loku za 90 stopinj od juga proti zahodu, se je raztezal preostanek kvadratne milje, ki je bila prvotno del zemljiške dodelitve [Northern Pacific Railroad 1864]. Jasno je, da ta del gore ni imel komercialne uporabe, je pa imel veliko vrednost kot jedro narodnega parka ali spomenika, ki so ga že predlagale okoljske skupine. Zaradi priljubljenosti teh predlogov je Burlington Northern leta 1982 območje vrnil zvezni vladi.}}</ref> Območje je bilo kasneje ohranjeno v Nacionalnem vulkanskem spomeniku Mount St. Helens, zaradi izbruha pa je država mesec maj razglasila za ''mesec ozaveščanja o vulkanih'', na gori Mt. St. Helens ali v regiji pa potekajo dogodki, na katerih se razpravlja o izbruhu, varnostnih pomislekih in v spomin na izgubljena življenja med naravno nesrečo.<ref>{{cite news |last1=Barker |first1=Cade |title=Volcano Awareness Month: Numerous activities available in person, social media |url=https://www.thereflector.com/stories/volcano-awareness-month-numerous-activities-available-in-person-social-media,340241 |access-date=May 21, 2024 |work=The Reflector (Battle Ground, Washington) |date=May 13, 2024 |archive-date=2025-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251018130542/https://thereflector.com/stories/volcano-awareness-month-numerous-activities-available-in-person-social-media,340241 |url-status=dead }}</ref> == Priprave na izbruh == Gora sv. Helena je mirovala od svojega zadnjega obdobja aktivnosti v 1840-ih in 1850-ih do marca 1980.<ref>{{cite news |title=The Volcano: Full Theater, Stuck Curtain; Hall Packed for Volcano, But the Curtain Is Stuck |newspaper=The Washington Post |date=March 31, 1980 |last=Gorney |first=Cynthia}}</ref> Več manjših potresov, ki so se začeli 15. marca, je nakazovalo, da se je magma pod vulkanom morda začela premikati. 20. marca ob 15.45 po pacifiškem standardnem času je plitev potres z magnitudo 4,2, s središčem pod severnim bokom vulkana nakazal vrnitev vulkana iz 123 let mirovanja.{{sfn|Harris|1988|p=202}} Postopoma naraščajoči potresni roj je nasitil seizmografe območja in začel dosegati vrhunec okoli poldneva 25. marca, vrhunec pa je dosegel v naslednjih dveh dneh, vključno s potresom z magnitudo 5,1 po Richterjevi lestvici med skupno 174 sunki magnitude 2,6 ali več.<ref>{{cite news |title=Oregon volcano may be warming up for an eruption |newspaper=Christian Science Monitor |date=March 27, 1980 |last=Ray |first=Dewey |url=https://www.csmonitor.com/1980/0327/032754.html |access-date=October 31, 2010 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20120629144823/http://www.csmonitor.com/1980/0327/032754.html |archive-date=June 29, 2012}}</ref><ref name="PrecursorMar22-28">{{cite web |url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/32228/32228.html |title=Mount St. Helens Precursory Activity: March 22–28, 1980 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121005165544/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/32228/32228.html |archive-date=October 5, 2012 |access-date=June 6, 2015 |publisher=United States Geological Survey |year=2001}}</ref> [[File:St Helens from Monitor Ridge feather.jpg|thumb|left|Gora sv. Helena, vidna z grebena Monitor. Ta slika prikazuje stožec opustošenja, ogromen krater, odprt proti severu, kupolo lave po izbruhu v notranjosti in ledenik Crater, ki obdaja kupolo lave. Majhna fotografija na levi je bila posneta iz jezera Spirit Lake pred izbruhom, majhna fotografija na desni pa po izbruhu s približno istega mesta. Na večji sliki je mogoče videti tudi jezero Spirit Lake, pa tudi goro Rainier in goro Adams.]] V aprilu in maju so se potresi z magnitudo 3,2 ali več pojavljali z nekoliko naraščajočo hitrostjo, s petimi potresi z magnitudo 4 ali več na dan v začetku aprila in osmimi na dan v tednu pred 18. majem. Sprva ni bilo videti neposrednih znakov izbruha, vendar so bili iz zračnih opazovanj zabeleženi manjši potresni plazovi snega in ledu, ki jih je povzročil potres. 27. marca ob 12.36 so freatski izbruhi (eksplozije pare, ki jih povzroči magma, ki nenadoma segreje podtalnico) izbruhnili in razbili kamnino iz starega kraterja na vrhu, pri čemer so izkopali nov krater, širok 75 m in v zrak poslali steber pepela približno 2,1 km.{{sfn|Harris|1988|p=202}}<ref name="bitopmr80">{{cite news |url=https://news.google.com/newspapers?id=CLdeAAAAIBAJ&pg=4395%2C10406076 |newspaper=Lewiston Morning Tribune |agency=Associated Press |title=Mount St. Helens blows its top |date=March 28, 1980 |page=1A}}</ref> Do tega datuma se je na območju vrha razvil tudi 4,9 km dolg sistem razpok, ki se je raztezal proti vzhodu. Sledilo je še več potresnih rojev in vrsta eksplozij pare, ki so pepel poslale 3000 do 3400 m nad njihov izbruh. Večina tega pepela je padla med 5 in 19 km od njegove odprtine, nekaj pa ga je odneslo 240 km južno do Benda v Oregonu ali 460 km vzhodno do Spokana v Washingtonu. [[File:MSH80 early eruption st helens from NE 04-10-80.jpg|thumb|Fotografija USGS, ki prikazuje izbruh pred plazom 10. aprila]] [[File:MSH80 bulge on north side 04-27-80.jpg|thumb|Fotografija, ki prikazuje rast izbokline zaradi kriptokupole 27. aprila]] Drugi, novi krater in modri plamen so opazili 29. marca.{{sfn|Harris|1988|p=203}}<ref name="PrecursorMar29-Apr4">{{cite web |url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/32944/32944.html |year=2001 |title=Mount St. Helens Precursory Activity: March 29 – April 4, 1980 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121010215612/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/32944/32944.html |archive-date=October 10, 2012 |access-date=June 6, 2015 |publisher=United States Geological Survey}}</ref> Plamen je bil vidno izbruhnjen iz obeh kraterjev in je verjetno nastal zaradi gorenja plinov. Statična elektrika, ki je nastala iz oblakov pepela, ki so se kotalili po vulkanu, je sprožila strele, dolge do 3 km. 30. marca so poročali o triindevetdesetih ločenih izbruhih, 1. aprila pa so prvič zaznali vse močnejše harmonične tresljaje, kar je geologe vznemirilo in guvernerja Dixyja Leeja Raya spodbudilo, da je 3. aprila razglasil izredne razmere. Guverner Ray je 30. aprila izdal izvršni ukaz, s katerim je okoli vulkana ustvaril 'rdečo cono'; vsakdo, ki je bil ujet v tem območju brez prepustnice, se je soočil z globo v višini 500 dolarjev (kar ustreza 1900 dolarjem v letu 2024) ali šestmesečno zaporno kaznijo. To je mnogim lastnikom koč preprečilo obisk njihove nepremičnine. Do 7. aprila je bil skupni krater velik 520 x 370 m in globok 150 m.<ref name="PrecursorApr5-11">{{cite web |url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/45411/45411.html |year=2001|title=Mount St. Helens Precursory Activity: April 5–11, 1980 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121011064804/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/45411/45411.html |archive-date=October 11, 2012 |access-date=June 6, 2015 |publisher=United States Geological Survey}}</ref> Ekipa USGS je v zadnjem tednu aprila ugotovila, da se je del severne stene sv. Helense s premerom 2,4 km premaknil navzven za vsaj 82 m. Do konca aprila in v začetku maja se je ta izboklina povečevala za 1,5 do 1,8 m na dan, do sredine maja pa se je razširila za več kot 120 m proti severu. Ko se je izboklina premikala proti severu, se je vrh za njo postopoma pogrezal in tvoril kompleksen, spuščen blok, imenovan graben. Geologi so 30. aprila oznanili, da je drsenje območja izbokline največja neposredna nevarnost in da bi takšen [[zemeljski plaz]] lahko sprožil izbruh.<ref name="hhofmtn">{{cite news |url = https://news.google.com/newspapers?id=E6xfAAAAIBAJ&pg=4181%2C10255394 |newspaper=Lewiston Morning Tribune |agency=Associated Press |title=St. Helens: Huge hunk of mountain could still hit lake |date=April 29, 1980 |page=3B}}</ref> Te spremembe v obliki vulkana so bile povezane s splošno deformacijo, ki je do sredine maja povečala prostornino vulkana za 0,13 km³. To povečanje prostornine je verjetno ustrezalo prostornini magme, ki je prodrla v vulkan in deformirala njegovo površino. Ker je vdirajoča magma ostala pod zemljo in ni bila neposredno vidna, so jo imenovali kriptodom, v nasprotju s pravo lavno kupolo, ki je bila izpostavljena na površini. 7. maja so se nadaljevali izbruhi, podobni tistim marca in aprila, v naslednjih dneh pa se je izboklina približala svoji največji velikosti. Vsa aktivnost je bila omejena na 350 let staro vršno kupolo in ni vključevala nobene nove magme. Pred dogodkom 18. maja je bilo zabeleženih približno 10.000 potresov, večina pa je bila skoncentrirana v majhnem območju manj kot 2,6 km neposredno pod izboklino.<ref name="PrecursorMay10–17">{{cite web |url = https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/510517/510517.html |year=2001 |title = Mount St. Helens Precursory Activity: May 10–17, 1980 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100312113040/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/510517/510517.html |archive-date = March 12, 2010 |access-date=June 6, 2015 |publisher=United States Geological Survey |url-status=dead }}</ref> Vidni izbruhi so prenehali 16. maja, kar je zmanjšalo zanimanje javnosti in posledično število gledalcev na tem območju. Zaradi naraščajočega javnega pritiska so uradniki v soboto, 17. maja, dovolili vstop 50 vozilom lastnikov nepremičnin v nevarno območje, da bi zbrali vso svojo lastnino. Naslednji izlet je bil načrtovan za 10. dopoldne naslednjega dne, v nedeljo, ko ni bilo prisotnih več kot tristo drvarjev, ki bi običajno delali na tem območju. Do vrhunca izbruha je dacitna magma, ki je vdrla v vulkan, severno pobočje potisnila navzven za skoraj 150 m in segrela vulkanski sistem podzemne vode, kar je povzročilo številne eksplozije, ki jih je poganjala para ([[Freatska erupcija]]). == Plaz in klimaksna faza == [[File:Msh may18 sequence.gif|thumb|upright=1.5|Zaporedje dogodkov 18. maja]] [[File:SpiritLake2012Treemat02.JPG|thumb|Jezera, ki so najbližje gori St. Helens, so od izbruha delno prekrita s podrtimi drevesi. Ta fotografija je bila posneta leta 2012]] [[File:North Fork Toutle River valley in November 1983.jpg|thumb|left|Dolina reke North Fork Toutle, polna plazine]] Ko se je 18. maj zdanilo, aktivnost gore sv. Helena ni kazala nobenih sprememb v primerjavi z vzorcem prejšnjega meseca. Stopnje gibanja izboklin in emisij žveplovega dioksida ter odčitki temperature tal niso pokazali nobenih sprememb, ki bi kazale na katastrofalen izbruh. Vulkanolog ameriške geološke službe David A. Johnston je bil na dolžnosti na opazovalnem mestu približno 10 km severno od vulkana. Ob 6.00 zjutraj Johnstonove meritve niso pokazale nobene nenavadne aktivnosti. Ob 8:32 zjutraj je potres z magnitudo 5,1, katerega središče je bilo neposredno pod severnim pobočjem, sprožil zdrs tega dela vulkana, približno 7–20 sekund po sunku, nekaj sekund kasneje pa je sledil glavni vulkanski izbruh. Zrušitev sektorja, največji subaerialni zemeljski plaz v zabeleženi zgodovini, se je premikala s hitrostjo od 180 do 250 km/h in se premaknila čez zahodni krak jezera Spirit Lake. Del je zadel 350 m visok greben približno 10 km severneje. Del zemeljskega plazu se je razlil čez greben, večina pa se je premaknila 21 km po reki North Fork Toutle in njeno dolino napolnila do 180 m globoko z naplavinami plazu.{{sfn|Harris|1988|p=205}} Pokrito je bilo območje približno 62 km², skupna prostornina nanosa pa je bila približno 2,9 km³. Znanstveniki so lahko rekonstruirali gibanje plazu iz serije hitrih fotografij Garyja Rosenquista, ki je kampiral 18 km stran od eksplozije {{coord|46|18|49|N|122|02|12|W|region:US-WA_type:event}}. Rosenquist, njegova skupina in njegove fotografije so preživeli, ker je eksplozijo odbila lokalna topografija 1,6 km stran od njegove lokacije.{{sfn|Fisher|Heiken|Hulen|1998|p=[https://books.google.com/books?id=ZzZeWQ8vTPoC&pg=PA117 117]}} {{listen | filename = Eruption of Mount St. Helens, heard from 140 miles away (filtered and amplified).wav | title = Zvok izbruha gore St. Helens, kot se je slišal z razdalje 225 km | description = Amaterski posnetek serije udarcev, ki jih je povzročil izbruh, kot se je slišalo iz mesta Newport v Oregonu (zvok je bil filtriran in ojačan). | pos = | format = [[WAV]] }} Večina nekdanje severne strani sv. Helensa se je spremenila v 27 km dolgo odlagališče ruševin, povprečno debelo 46 m; najdebelejši plaz je bil 1,6 km pod jezerom Spirit Lake, najtanjši pa na njegovem zahodnem robu. Plaz je začasno premaknil vode jezera Spirit Lake na greben severno od jezera v velikanskem valu, visokem približno 180 m. To je nato ustvarilo 90 m visok plaz ruševin, ki so jih sestavljale vračajoče se vode in tisoči izruvanih dreves in štorov. Nekatera od njih so ostala nedotaknjena s koreninami, večina pa je bila nekaj sekund prej odtrgana na štoru zaradi eksplozije pregretega vulkanskega plina in pepela, ki je takoj sledila in prehitela prvotni plaz. Ruševine so bile prenesene skupaj z vodo, ko se je vrnila v svoj bazen, kar je dvignilo gladino jezera Spirit Lake za približno 61 m. Štiri desetletja po izbruhu so na jezeru Spirit Lake in bližnjem jezeru sv. Helens še vedno plavajoče preproge iz hlodov, ki spreminjajo položaj glede na veter. Preostala drevesa, zlasti tista, ki se niso popolnoma odtrgala od korenin, so se zaradi lastne teže postavila pokonci in postala premočena, pogreznila pa so se v blatne sedimente na dnu, kjer v anaerobni in mineralno bogati vodi okamnevajo. To omogoča vpogled v druga najdišča s podobnim fosilnim zapisom.<ref>{{cite journal |last1=Fritz |first1=William J. |last2=Harrison |first2=Sylvia |year=1985 |title=Transported trees from the 1982 Mount St. Helens sediment flows: Their use as paleocurrent indicators |url=https://archive.org/details/sedimentary-geology_1985-01_42_1-2/page/49 |journal=Sedimentary Geology |type = scientific |volume=42 |issue=1,2 |pages=49–64 |doi = 10.1016/0037-0738(85)90073-9 |bibcode=1985SedG...42...49F }}</ref> == Piroklastični tokovi == === Začetni bočni udar === [[File:Computer animation showing May 18, 1980 St Helens landslide.png|thumb|Računalniška grafika prikazuje, kako je zemeljski plaz 18. maja (zeleno) prehitel začetni piroklastični tok (rdeče)]] Plaz je izpostavil dacitno magmo v vratu gore sv. Helens precej nižjemu tlaku, zaradi česar je plinsko nabita, delno staljena kamnina in visokotlačna para nad njo eksplodirala nekaj sekund po začetku zemeljskega plazu. Eksplozije so izbruhnile skozi zadnji del zemeljskega plazu in odnesle kamnite ostanke proti severu. Nastali udar je piroklastični tok usmeril bočno. Sestavljen je bil iz zelo vročih vulkanskih plinov, pepela in plovca, ki so nastali iz nove lave, ter zdrobljene stare kamnine, ki se je oprijela tal. Eksplozija se je sprva gibala s hitrostjo približno 350 km/h, nato pa se je hitro pospešila na približno 1080 km/h in je morda za kratek čas presegla hitrost zvoka.{{sfn|Harris|1988|p=205}} [[Piroklastični tok]] materiala je prešel čez premikajoči se plaz in se razširil navzven, pri čemer je opustošil pahljačasto območje s premerom 37 km x 31 km. Skupno je bilo podrtih približno 600 km² gozda, ekstremna vročina pa je uničila drevesa kilometre za območjem izbruha. Na mestu izbruha stranski udar verjetno ni trajal dlje kot približno trideset sekund, vendar se je proti severu širil in širil oblak udara, ki se je nadaljeval še približno minuto. Pregreti tok materiala je vodo v jezeru Spirit Lake in reki North Fork Toutle uparil, kar je ustvarilo večjo, sekundarno eksplozijo, ki jo je bilo slišati vse do Britanske Kolumbije,{{sfn|Harris|1988|p=206}} Montane, Idaha in severne Kalifornije, vendar mnoga območja bližje izbruhu (na primer Portland v Oregonu) eksplozije niso slišala. Ta tako imenovana 'mirna cona' se je radialno raztezala nekaj deset kilometrov od vulkana in je nastala zaradi kompleksnega odziva zvočnih valov izbruha na razlike v temperaturi in gibanju zraka v atmosferskih plasteh ter v manjši meri na lokalno topografijo. Kasnejše študije so pokazale, da je bila tretjina od 0,19 km³ materiala v toku nova lava, preostanek pa razdrobljena, starejša kamnina.{{sfn|Harris|1988|p=206}} === Posledica stranske eksplozije === Ogromen oblak pepela, ki je bil poslan v nebo s severnega vznožja sv. Helene, je bil viden po celotnem mirnem območju. Skoraj nadzvočna stranska eksplozija, polna vulkanskih odpadkov, je povzročila opustošenje do 31 km od vulkana. Območje, ki ga je prizadela eksplozija, lahko razdelimo na približno koncentrična območja: # Območje neposredne eksplozije, najbolj notranje območje, je imelo povprečni polmer približno 13 km, območje, na katerem je bilo praktično vse, naravno ali umetno, uničeno ali odneseno. Zaradi tega se to območje imenuje tudi ''območje odstranjevanja dreves''. Toka materiala, ki ga je odnesla eksplozija, topografske značilnosti v tem območju niso preusmerile. Eksplozija je sprostila energijo, enako 24 megatonam TNT (100 petajoulov). # Kanalizirano območje eksplozije, vmesno območje, se je raztezalo do 31 km od vulkana, območje, kjer je tok zravnal vse na svoji poti in ga je do neke mere kanalizirala topografija. V tem območju so sile in smer eksplozije presenetljivo prikazane z vzporedno poravnavo podrtih velikih dreves, ki so bila odlomljena pri dnu debla, kot da bi bila trava, pokošena s koso. To območje je bilo znano tudi kot ''območje padca dreves''. Kanaliziranje in preusmeritev eksplozije sta povzročila presenetljivo raznolike lokalne učinke, ki so bili po nekaj desetletjih še vedno opazni. Kjer je eksplozija neposredno zadela odprto zemljo, jo je pregnala, odlomila drevesa in olupila vegetacijo in celo zgornjo plast zemlje, s čimer je za več let odložila ponovno vegetacijo. Kjer se je eksplozija preusmerila tako, da je prešla za več metrov nad glavo, je pustila zgornjo plast zemlje in semena, ki jih je vsebovala, kar je omogočilo hitrejšo ponovno vegetacijo z grmičevjem in zeliščnimi rastlinami, kasneje pa tudi z mladicami. Drevesa na poti takšnih eksplozij na višjih ravneh so bila na različnih višinah v celoti odlomljena, medtem ko so si bližnji sestoji na bolj zaščitenih legah sorazmerno hitro opomogli brez opazne dolgoročne škode. # Ožgana cona, imenovana tudi cona ''stoječe mrtvo'', je najbolj oddaljeni rob prizadetega območja, kjer so drevesa ostala stati, vendar so jih vroči plini eksplozije ožgali do rjavega. Ko je ta piroklastični tok dosegel svoje prve človeške žrtve, je bil še vedno vroč kot 360 °C in poln zadušljivega plina in letečih naplavin.{{sfn|Harris|1988|p=206}} Večina od 57 ljudi, za katere je znano, da so umrli v izbruhu tistega dne, je podlegla zadušitvi, več pa jih je umrlo zaradi opeklin. Lastnik koče Harry R. Truman je bil pokopan pod stotinami metrov plazovnega materiala na {{coord|46|15|59.6|N|122|09|33.3|W|region:US-WA_type:event}}. Vulkanolog David A. Johnston, ki je bil nameščen na opazovalni postaji Coldwater II {{coord|46|16|37.5|N|122|13|28.0|W|region:US-WA_type:event}}, ki je le 10 km severno od gore, je umrl {{coord|46|17|37|N|122|13|27.1|W|region:US-WA_type:event}}, prav tako pa tudi Reid Blackburn {{coord|46|17|53.1|N|122|17|23.5|W|region:US-WA_type:event}}, kolumbijski fotograf iz Vancouvra in National Geographica, ki je bil na dan izbruha v bližini potoka Coldwater Creek {{coord|46|17|55.8|N|122|17|22.9|W|region:US-WA_type:event}}, 13 km od vulkana.<ref> Robinson, Erik (April 1, 2010). "Volcano's toll hits close to home". The Colombian. Retrieved May 20, 2011.</ref> Robert Landsburg, še en fotograf, ki je bil le nekaj milj od vrha {{coord|46|12|46.3|N|122|16|03.3|W|region:US-WA_type:event}}, je umrl v oblaku pepela. Svoj film je lahko zaščitil s svojim telesom, ohranjene fotografije pa so geologom zagotovile dragoceno dokumentacijo o zgodovinskem izbruhu. Še ena žrtev izbruha, radioamater Gerry Martin, ki je bil blizu vrha Coldwater in dlje severno od Johnstonovega položaja {{coord|46|17|59.7|N|122|12|55|W|region:US-WA_type:event}}, je poročal o svojem opažanju izbruha, ki je zajel opazovalno postojanko Coldwater II. Ko je eksplozija zajela Johnstonovo postojanko, je Martin slovesno izjavil: »Gospodje, avtodom in prikolica, ki stojita južno od mene, sta pokrita. Tudi mene bo zadela.« preden je njegov radio utihnil.<ref>{{cite news|author=Stepankowsky, Andre|url=http://www.helenair.com/news/state-and-regional/article_314586af-d2be-5df2-a55d-4cfb5e370b8f.html|title=Memories, lessons from mountain's fury|work=The Daily News|date=May 16, 2005|access-date=April 4, 2010}}</ref><ref>{{Cite web |date=2016-09-07 |title=Gerry Martin |url=https://eruptionbook.com/book/gerry-martin/ |access-date=2022-05-18 |website=Eruption: The Untold Story of Mount St. Helens |language=en-US |archive-date=2022-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926041307/https://eruptionbook.com/book/gerry-martin/ |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:Reid Blackburn's car after May 18, 1980 St. Helens eruption.jpg|Avtomobil Reida Blackburna po izbruhu File:Mount St. Helens fractured tree.png|Številna drevesa v območju neposredne eksplozije so bila odlomljena pri vznožju, zemlja pa je bila ogoljena in požgana File:MSH80 david johnston at camp 05-17-80 med (cropped).jpg|Vulkanolog David A. Johnston (na sliki 13 ur pred smrtjo) je bil med približno 57 ljudmi, ki jih je ubil izbruh File:ColdwaterII LANDSAT7color.png|Johnstonova opazovalnica Coldwater II, označena z rdečo piko, je bila na poti eksplozije, ko se je zrušila severna stran gore sv. Helens </gallery> === Kasnejši tokovi === Naknadni izlivi piroklastičnega materiala iz razpoke, ki jo je pustil plaz, so bili sestavljeni predvsem iz novih magmatskih ostankov in ne iz fragmentov že obstoječih vulkanskih kamnin. Nastali usedlini so tvorili pahljačast vzorec prekrivajočih se plošč, jezikov in rež. Med izbruhom 18. maja se je zgodilo vsaj 17 ločenih piroklastičnih tokov, njihova skupna prostornina pa je bila približno 0,21 km³. Usedlini toka so bili dva tedna po izbruhu še vedno na približno 300 do 420 °C. Sekundarni izbruhi parnih udarov, ki jih je napajala ta vročina, so ustvarili jame na severnem robu usedlin piroklastičnih tokov, na južni obali jezera Spirit Lake in vzdolž zgornjega dela reke North Fork Toutle. Te eksplozije parnih udarov so se občasno nadaljevale tedne ali mesece po namestitvi piroklastičnih tokov, vsaj ena pa se je zgodila leto kasneje, 16. maja 1981. == Steber pepela == [[File:MtStHelens Mushroom Cloud.jpg|thumb|Oblak pepela, ki ga je ustvaril izbruh, kot ga je videla vas Toledo v Washingtonu, 56 km severozahodno od gore sv. Helens. Oblak je bil širok približno 64 km in visok 24 km.]] [[File:MtStHelensSat1980.jpg|thumb|Oblak pepela z gore St. Helens, kot ga je posnel vremenski satelit GOES 3 ob 15:45 UTC]] Medtem ko sta plaz in začetni piroklastični tok še napredovala, je ogromen steber pepela v manj kot desetih minutah zrasel do višine 19 km nad širjenjem kraterja in deset ur zapored širil [[tefra|tefro]] v [[stratosfera|stratosfero]].{{sfn|Harris|1988|p=206}} V bližini vulkana so vrtinčasti delci pepela v ozračju povzročili strele, ki so nato sprožile številne gozdne požare. V tem času so se deli stebra pepela v obliki gobe zrušili in padli nazaj na Zemljo. Ta padavina, pomešana z magmo, blatom in paro, je poslala dodatne piroklastične tokove, ki so se pomikali po pobočjih sv. Helene. Kasneje so počasnejši tokovi prihajali neposredno iz novega kraterja, obrnjenega proti severu, in so bili sestavljeni iz žarečih plovcev in zelo vročega plovčevega pepela. Nekateri od teh vročih tokov so prekrivali led ali vodo, ki se je bliskovito spremenila v paro, ustvarila kraterje s premerom do 20 m in poslala pepel do 2000 m v zrak.{{sfn|Harris|1988|p=208}} Močan veter na visoki nadmorski višini je večino tega materiala odnesel proti vzhodu in severovzhodu iz vulkana s povprečno hitrostjo približno 100 km/h. Do 9.45 je dosegel Yakimo v Washingtonu, ki je bila oddaljena 140 km, do 11.45 pa je bil nad Spokanom v Washingtonu. Na Yakimo je padlo skupno od 100 do 130 mm pepela, območja vse do Spokana na vzhodu pa so bila do poldneva potopljena v temo, kjer se je vidljivost zmanjšala na 3 m, padlo pa je 13 mm pepela. Nadaljevali smo proti vzhodu in pepel s sv. Helene je do 22.15 padel v zahodnem delu [[narodni park Yellowstone|narodnega parka Yellowstone]], naslednji dan pa so ga videli na tleh v [[Denver]]ju. Sčasoma so o pepelu zaradi tega izbruha poročali celo iz Minnesote in Oklahome, del pepela pa se je v približno dveh tednih razširil po vsem svetu. V devetih urah živahne eruptivne aktivnosti je na površino več kot 57.000 km² padlo približno 540.000.000 ton pepela. Skupna prostornina pepela pred zbitjem zaradi padavin je bila približno 1,3 km³. Prostornina nestisnjenega pepela je enakovredna približno 0,21 km³ trdne kamnine oziroma približno 7 % količine materiala, ki se je odnesel v plazu ruševin. Do 17.30 18. maja se je navpični steber pepela zmanjšal, vendar so se manj hudi izbruhi nadaljevali v naslednjih nekaj dneh.{{sfn|Harris|1988|p=210}} == Lastnosti pepela == [[File:Mount St Helens blast effects IMG 4809.JPG|thumb|Preostali stranski učinki eksplozije v kanaliziranem območju eksplozije, trideset let po izbruhu]] Glede na to, da na način odlaganja pepela v zraku po izbruhu močno vplivajo meteorološke razmere, se vrsta pepela na splošno spreminja glede na oddaljenost od vulkana ali čas, ki je pretekel od izbruha. Pepel z gore sv. Helene ni izjema, zato se lastnosti pepela zelo razlikujejo.<ref name="1980taylor">{{cite journal| last1 = Taylor | first1 = H. E.| last2 = Lichte | first2 = F. E.| title = Chemical composition of Mount St. Helens volcanic ash| journal = Geophysical Research Letters| year = 1980| volume = 7 | pages = 949–952| issue = 11| doi = 10.1029/GL007i011p00949| bibcode = 1980GeoRL...7..949T| doi-access = free}}</ref> === Kemična sestava === Ugotovljeno je bilo, da je kemična sestava pepela približno 65 % [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], 18 % [[aluminijev oksid|aluminijevega oksida]], 5 % [[železov oksid|železovega oksida]], 4 % [[kalcijev oksid|kalcijevega oksida]] in po 4 % [[natrijev oksid|natrijevega oksida]] ter 2 % [[magnezijev oksid|magnezijevega oksida]]. Zaznani so bili tudi elementi v sledovih, katerih koncentracije so se gibale od 0,05 do 0,09 % [[klor]]a, 0,02 do 0,03 % [[fluor]]a in 0,09 do 0,3 % [[žveplo|žvepla]]. === Lomni količnik === [[Lomni količnik]], mera, ki se v fiziki uporablja za opis širjenja svetlobe skozi določeno snov, je pomembna lastnost vulkanskega pepela. To število je kompleksno, saj ima tako realni kot imaginarni del, pri čemer realni del kaže, kako se svetloba razprši, imaginarni del pa, kako snov absorbira svetlobo. Znano je, da imajo silikatni delci realni lomni količnik med 1,5 in 1,6 za vidno svetlobo. Vendar pa je z vzorci vulkanskega pepela povezan spekter barv, od zelo svetle do temno sive. To povzroča razlike v izmerjenem imaginarnem lomnem količniku pod vidno svetlobo.<ref name="1981patterson">{{cite journal| last1 = Patterson | first1 = E. M.| title = Measurement of the Imaginary Part of the Refractive Index Between 300 and 700 Nanometers for Mount St. Helens Ash| url = https://archive.org/details/sim_science_1981-02-20_211_4484/page/836 | journal = Science| date = 1981| volume = 211 | pages = 836–838| issue = 4484| doi = 10.1126/science.211.4484.836| pmid = 17740398| bibcode = 1981Sci...211..836P}}</ref> V primeru gore sv. Helene se je pepel na tleh usedel v treh glavnih plasteh: *Spodnja plast je bila temno siva in je bila v izobilju v starejših kamninah in kristalnih fragmentih. *Srednja plast je bila sestavljena iz mešanice steklenih drobcev in plovca. *Zgornja plast je bil pepel, ki je bil sestavljen iz zelo drobnih delcev. Na primer, če primerjamo imaginarni del lomnega količnika k stratosferskega pepela iz oddaljenosti 15 in 18 km od vulkana, imata podobne vrednosti okoli 700 nm (okoli 0,009), medtem ko se okoli 300 nm bistveno razlikujeta. Tukaj je bil vzorec z dolžine 18 km (ugotovljeno je bilo, da je k okoli 0,009) veliko bolj vpojen kot vzorec z dolžine 15 km (ugotovljeno je bilo, da je k okoli 0,002). == Kasnejši izbruhi == Med majem in oktobrom 1980 je vulkan sv. Helens povzročil dodatnih pet eksplozivnih izbruhov. Do začetka leta 1990 je bilo vsaj 21 obdobij eruptivne aktivnosti. Vulkan ostaja aktiven, manjši izbruhi, ki so gradili kupolo, pa so se nadaljevali tudi v letu 2008. === 1980–1991 === [[File:MSH80 st helens eruption plume 07-22-80.jpg|thumb|upright|Izbruh 22. julija 1980]] [[File:St Helens dome on October 24, 1980.jpg|thumb|Rastoča tretja kupola 24. oktobra 1980]] Izbruh se je zgodil 25. maja 1980 ob 2:30 zjutraj, ki je v ozračje poslal steber pepela 14 km visoko.{{sfn|Harris|1988|p=211}} Pred izbruhom je nastalo nenadno povečanje potresne aktivnosti, zgodilo pa se je med nevihto. Neenakomeren veter zaradi nevihte je pepel iz izbruha prenašal proti jugu in zahodu ter rahlo posipal velike dele zahodnega Washingtona in Oregona. Piroklastični tokovi so izstopili iz severne luknje in prekrili ostanke plazov, laharje in druge piroklastične tokove, ki jih je odložil izbruh 18. maja. Ob 19.05 12. junija se je nad vulkanom dvignil oblak pepela 4,0 km. Ob 21.09 je veliko močnejša eksplozija poslala steber pepela približno 16 km v nebo. Ta dogodek je povzročil, da je bilo območje Portlanda, ki ga prej ni bilo mogoče izogniti vetru, sredi letnega festivala vrtnic tanko prekrito s pepelom. Na dnu kraterja je nato izbruhnila dacitna kupola, ki je v enem tednu zrasla do višine 61 m in širine 370 m.{{sfn|Harris|1988|p=212}} Serija velikih eksplozij 22. julija je prekinila več kot mesec dni relativnega miru. Julijski eruptivni epizodi je predhodilo več dni merljivega širjenja območja vrha, povečana potresna aktivnost in spremenjene stopnje emisij žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida. Prvi udar se je zgodil ob 17:14, ko je steber pepela poletel 16 km, sledil pa mu je hitrejši sunek ob 18:25, ki je steber pepela v samo 7,5 minutah dvignil nad prejšnjo najvišjo višino.[59] Končna eksplozija se je začela ob 19:01 in trajala več kot dve uri.[59] Ko se je relativno majhna količina pepela usedla nad vzhodni Washington, je kupola, zgrajena junija, izginila. Seizmična aktivnost in emisije plinov so se v začetku avgusta vztrajno povečevale, 7. avgusta ob 16:26 pa se je oblak pepela počasi razširil 13 km v nebo.[61] Skozi severno odprtino so prišli majhni piroklastični tokovi, iz kraterja pa se je dvignil šibkejši izliv pepela. To se je nadaljevalo do 22:32, ko je drugi močan sunek poslal pepel visoko v zrak in se nadaljeval proti severu.[61] Nekaj ​​dni kasneje je ta odprtino zapolnila druga dacitna kupola. Dva meseca mirovanja je končal izbruh, ki je trajal od 16. do 18. oktobra. Ta dogodek je uničil drugo kupolo, pepel poslal deset milj v zrak in ustvaril majhne, ​​rdeče vroče piroklastične tokove.[61] Tretja kupola se je začela oblikovati v tridesetih minutah po zadnji eksploziji 18. oktobra in v nekaj dneh je bila široka približno 270 m in visoka 40 m. Kljub rasti kupole ob njej se je v kraterju hitro oblikoval nov ledenik. Vsi izbruhi po letu 1980 so bili tihi dogodki gradnje kupol, začenši z epizodo od 27. decembra 1980 do 3. januarja 1981. Do leta 1987 je tretja kupola zrasla na več kot 910 m širine in 240 m višine.{{sfn|Harris|1988|p=213}} Nadaljnji izbruhi so se zgodili v nekaj mesecih med letoma 1989 in 1991. === 2004–2008 === [[File:MSH04 crater eruption image 1213PDT 10-01-04.jpg|thumb|Oblak vulkanskega pepela in pare med izbruhom oktobra 2004]] Vulkanska aktivnost vulkana sv. Helena v letih 2004–2008 je bila dokumentirana kot neprekinjen izbruh s postopnim izbruhom magme. Od oktobra 2004 se je začela postopna gradnja nove lavne kupole. Nova kupola se ni dvignila nad kraterjem, ki ga je ustvaril izbruh leta 1980. Ta aktivnost je trajala do januarja 2008. <gallery caption="Satelitske slike pred in po izbruhu leta 1980"> File:KH-9 (Hexagon) satellite image of Mount St, Helens..jpg|Satelitska slika gore St. Helens pred izbruhom (23. julij 1975) File:KH-9 (Hexagon) satellite image of Mount St, Helens 1980 color infrared..jpg|Satelitska slika kraterja gore St. Helens 30. junij 1980 (barvna infrardeča) File:KH-9 (Hexagon) satellite image of Mount St, Helens crater .jpg|Satelitska slika kraterja gore St. Helens (22. julij 1982) </gallery> <gallery perrow="6" caption="Modeli višin in pokrajine (lavine kupole) spreminjajo modele gore St. Helens (krater) med letoma 1982 in 2017"> File:3D model of MT St. Helens..jpg|Digitalni model višin (DEM) gore St. Helens (1982) File:Lidar 3D model MT St. Helens.jpg|DEM gore St. Helens (2003) File:High-resolution DEM of Mount St. Helens.jpg|DEM gore St. Helens (2017) File:Elvation change2002-2017.jpg|Rast lavnih kupol in sprememba pokrajine gore St. Helens 2002–2017 File:Elv change Mount St. Helens 1982-2003.jpg|Rast lavnih kupol in sprememba pokrajine gore St. Helens 1982–2003 File:Elv change of MT St. Helens 1982-2017.jpg|Rast lavnih kupol in sprememba pokrajine gore St. Helens 1982–2017 </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin}} *[https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html Eruptions of Mount St. Helens: Past, Present, and Future] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111026174423/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html |date=2011-10-26 }} *{{cite book |title = Volcanoes: Crucibles of Change |url = https://archive.org/details/volcanoescrucibl0000fish_t3n3 |year = 1998 |last1 = Fisher |first1 = R. V. |last2 = Heiken |first2 = G. |last3 = Hulen |first3 = J. |publisher = Princeton University Press |isbn = 978-0-691-00249-1}} *{{cite book |title = Fire Mountains of the West: The Cascade and Mono Lake Volcanoes |last = Harris |first = Stephen L. |year = 1988 |publisher = Mountain Press Publishing Company |location = Missoula, MT |isbn = 978-0-87842-220-3 |url-access = registration |url = https://archive.org/details/firemountainsofw00harr }} *{{cite web |url = https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/intro.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20121006015849/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/May18/MSHThisWeek/intro.html |archive-date = October 6, 2012 |date = May 1, 2001 |last = Klimasauskas |first = Ed |title = Mount St. Helens Precursory Activity |publisher = [[United States Geological Survey]] |access-date = June 6, 2015 }} *{{cite web |author1=Tilling, Robert I. |author2=Topinka, Lyn |author3=Swanson, Donald A. |year=1990 |url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html |title=Eruptions of Mount St. Helens: Past, Present, and Future |website=U.S. Geological Survey |access-date=December 5, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111026174423/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Publications/MSHPPF/MSH_past_present_future.html |archive-date=October 26, 2011 }} (adapted public domain text) *{{cite web |last = Topinka |first = Lyn |archive-url = https://web.archive.org/web/20071218051528/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/SlideSet/ljt_slideset.html |url = https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/SlideSet/ljt_slideset.html |title = Mount St. Helens: A General Slide Set |publisher = Cascades Volcano Observatory, U.S. Geological Survey |access-date = May 10, 2007 |archive-date = December 18, 2007 }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|1980 eruption of Mount St. Helens}} *{{cite web |url = http://www.idreamof.com/disaster/vic_msh_fm.html |title = Mt. St. Helens Volcano Victims |website=I Dream of Genealogy |access-date=December 15, 2004 |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20070527160122/http://www.idreamof.com/disaster/vic_msh_fm.html |archive-date=May 27, 2007 }} *[https://www.tdn.com/app/helens/victims.php List of victims with biographical details] *[https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/DebrisAval/description_msh_debris_aval.html USGS: Mount St. Helens 1980 Debris Avalanche Deposit] *[https://www.fs.fed.us/gpnf/volcanocams/msh USDA Forest Service: Mount St. Helens VolcanoCam] *[https://pubs.usgs.gov/fs/2005/3045/ Pre-1980 Eruptive History of Mount St. Helens, Washington] *[https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/MSH/Images/MSH80/framework.html#may_18_1980 USGS: Before, During, and After May 18, 1980] *[https://www.boston.com/bigpicture/2010/05/mount_st_helens_30_years_ago.html Boston.com – The Big Picture – 30 years later] *{{Internet Archive short film |id = gov.archives.arc.13364 |name = Eruption of Mount St. Helens, 1980 (1981) }} *{{Internet Archive short film |id = gov.archives.arc.13504 |name = This place in time: The Mount St. Helens story (1984) }} *[https://www.komar.org/faq/mount-saint-helens-volcanic-eruption/ Aerial pictures of the July 22nd, 1980, secondary eruption] [[Kategorija:Katastrofe v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1980]] ts826kphrtjlooe47om4hvrjhxfup6o 0 596490 6709967 6702087 2026-07-12T03:48:03Z Croomfolk 262820 nepovezano s temo članka; uredniško 6709967 wikitext text/x-wiki {{Infobox philosopher |name = Helena Blavatska |image = Helena Petrovna Blavatsky.jpg |image_size = |alt = |caption = Blavatska leta 1877 |birth_name = Olena Petrovna von Hahn |birth_date = {{OldStyleDate|12. avgust|1831|31. julij}} |birth_place = [[Dnipro]] ([[Ukrajina]])<br>takrat Jekaterinoslav ([[Rusko cesarstvo]])<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance --> |death_date = {{Death date and age|df=yes|1891|05|08|1831|08|12}} |death_place = [[London]]<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:OVERLINK]] for further guidance -->, [[Anglija]]<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance --> | citizenship = {{ubl |Rusko cesarstvo (do 1878) |ZDA (od 1878) }}<!--See MOS:INFONAT--> |era = {{flatlist| * [[Sodobna filozofija]] **[[Filozofija 19. stoletja]] }} |school_tradition= [[Teozofija|Teozofija (Glavatska)]] |main_interests = {{flatlist| * [[Mistika]] * [[Religija]] * [[Filozofija]] }} |notable_ideas = {{plainlist| * [[Negibljivo gibalo|Negibljivo gibalo (causeless cause)]] * [[Veliko bratstvo|Veliko bratstvo (Masters of the ancient wisdom)]] * Sedmerica [[Šakti]]jev ([[Devi]] idr.) * [[Teozofska mistika]] }} |institutions = [[Teozofsko društvo]] |signature = |signature_alt = |region=[[Ruska filozofija]] |notable_works=''[[Slečena Izida|Slečena Izida (Isis Unveiled)]]'' (1877)<br/>''[[Skrivnostni nauki|Skrivnostni nauki (The secret doctrine)]]'' (1888)}} '''Helena Blavatska''' oziroma '''Helena Petrovna Blavatska''', znana tudi kot '''Madame Blavatsky''', ({{Efn|{{lang-uk|link=no|Олена Петрівна Блаватська|Olena Petrivna Blavatska}}, {{lang-ru| Еле́на Петро́вна Блава́тская|Jelena Petrovna Blavatskaja}}}}; {{lang-uk|Олена Петрівна Блаватська|Olena Petrivna Blavatska}}; {{lang-ru|Еле́на Петровна Бла́ватская|Jelena Petrovna Blavatskaja}}), * kot '''Helena Hahn von Rottenstern''' [[Dnipro]] ([[Ukrajina]]; takrat Jekaterinoslav, [[Rusko cesarstvo]]) {{OldStyleDate|12. avgust|1831|31. julij}} † [[8. maj]] [[1891]], je bila nemško-ukrajinsko-ruska oziroma ameriška [[čarovništvo|čarovniška]] mističarka in pisateljica, ki je znana predvsem kot soustanoviteljica [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] in [[Teozofija|teozofskega]] ali bogovednega gibanja. == Življenjepis == Za njen življenjepis je značilno, da nahaja na težave, saj je v poznejšem življenju namerno podajala protislovne opise, izmišljene dogodivščine in neverjetna ponarejanja o svoji preteklosti.{{sfn|Lachman|2012|pp=xii–xiii}}<ref>Lachman, Gary (2012). Madame Blavatsky: The Mother of Modern Spirituality. New York: Jeremy P. Tarcher/Penguin. ISBN 978-1-58542-863-2 str. xii-xiii</ref> Poleg tega se je ohranilo zelo malo njenih lastnih spisov, napisanih pred letom 1873, in se je treba opirati le na nezanesljiva poznejša poročila.{{sfn|Goodrick-Clarke|2004|p=23}} Tudi poročila o njenem zgodnjem življenju, ki so jih posredovali njeni družinski člani, so dvomljive vrednosti, podobno kot celotna njena [[teozofija]].{{sfn|Lachman|2012|p=xvi}} === Družina in otroštvo === [[File:Ekaterinoslav XIXth century.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Dnipro|Jekaterinoslav]] – Blavatskin rojstni kraj – na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]]]]</center> [[File:Blavatska house. Dnipro. Blokha.jpg|thumb|180px|left|<center>Rojstna hiša in muzej Blavatske v ukrajinskem mestu Dnipru]]</center> Blavatska se je rodila kot Helena Petrovna Hahn von Rottenstern Blavatska(ja) v mestu Jekaterinoslav v [[Rusko cesarstvo|Ruskem cesarstvu]] (danes [[Dnipro]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=8|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=2|3a1=Lachman|3y=2012|3p=5}} Njen datum rojstva je bil 12. avgust 1831, čeprav je bil po julijanskem koledarju, ki se v Rusiji v Cerkvi še zdaj uporablja, 31. julij.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993 |1pp=8–9 |2a1=Santucci |2y=2006 |2p=177 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=5 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=34}} Takoj po rojstvu je bila krščena v Ruski pravoslavni cerkvi.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=21|2a1=Cranston|2y=1993|2p=9}} Takrat je v Jekaterinoslavu razsajala [[kolera]], za katero je kmalu po porodu zbolela tudi njena mati; kljub črnogledim napovedim zdravnika sta epidemijo preživeli tako mati kot otrok.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=20–21|2a1=Lachman|2y=2012|2p=5|3a1=Сенкевич|3y=2010|3p=34}} Rodila se je v plemiški družini. {{sfnm|1a1=Kuhn|1y=1992|1p=44|2a1=Lachman|2y=2012|2p=7|3a1=Сенкевич|3y=2010|3p=17}} Njena mati je bila Helena Andrejevna Hahn von Rottenstern (rusko: Елена Андреевна Ган, 1814–1842; rojena Fadejeva), samoizobražena 17-letna hči princese Jelene Pavlovne Dolgoruke, ki je bila podobno samoizobražena plemkinja. Blavatskin oče je bil Peter Aleksejevič Hahn von Rottenstern (rusko: Пётр Алексеевич Ган, 1798–1873), potomec nemške plemiške družine Von Hahn, ki je služil kot stotnik v ruski kraljevi konjeniški artileriji in kasneje dosegel čin polkovnika. {{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=18–19 |2a1=Cranston |2y=1993 |2p=5–6 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=6 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=19}} Peter ni bil prisoten pri rojstvu svoje hčerke, saj je takrat sodeloval v zatiranju [[Novembrska vstaja|Novembrske vstaje]] (1830-1831) proti ruski okupaciji, ki je zajela celotno ozemlje današnje [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] in jo je tako prvič videl šele, ko je bila stara šest mesecev. {{sfnm|1a1=Meade |1y=1980 |1pp=20, 21 |2a1=Cranston |2y=1993 |2p=10 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=6 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=43}} Poleg ruskega in nemškega porekla se je Blavatska lahko sklicevala tudi na francosko poreklo, kajti njen prapraded je bil francoski [[hugenoti|hugenotski]] plemič, ki je pobegnil v Rusijo, da bi se izognil preganjanju, in tam služil na dvoru [[Katarina Velika|Katarine Velike]]. {{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=3–4|2a1=Сенкевич|2y=2010|2p=17}} Zaradi Petrove službe se je družina morala večkrat seliti skupaj s služinčadjo,{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=11|2a1=Santucci|2y=2006|2p=177|3a1=Lachman|3y=2012|3p=9}} kar je zelo vplivalo na njen takorekoč nomadsko-ciganski način življenja pozneje.{{sfn|Lachman|2012|p=10}} Leto po Petrovem prihodu v Jekaterinoslav se je morala družina zopet seliti v bližnje vojaško mesto [[Romankovo]].{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=21|2a1=Cranston|2y=1993|2p=10|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} Ko je imela Helena dve leti, je njen brat Saša umrl v drugem vojaškem mestu, ker niso mogli pravočasno najti zdravniške pomoči.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=23|2a1=Cranston|2y=1993|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} Leta 1835 sta se mati in hči preselili v [[Odesa|Odeso]], kamor je bil pred kratkim nameščen Helenin dedek po materini strani Andrej Fadejev, civilni upravitelj cesarskih oblasti. V tem mestu se je rodila njena sestra Vera Želihovska.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=26|2a1=Cranston|2y=1993|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} === Zaroka, poroka in pobeg === [[File:Nikиfor-Vladimirovič-Blavatski.jpg|thumb|180px|right|<center>Nikifor Vladimirovič Blavatski (1810-1877) je bil podguverner Erevanske pokrajine 1849-1861.]]</center> [[File:Blavatsky.011.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Helena Blavatska|HPB]] okrog leta [[1860]]]]</center> Ko življenjepisci opisujejo njeno zakonsko življenje, ga omenjajo — milo rečeno — kot neprijetno pustolovščino, ali pa ga kratkomalo zaradi neverjetnih posameznosti kar opuščajo. 1848 se je torej kot sedemnajstletno dekle zaročila z [[Nikifor Blavatski|Nikiforjem Blavatskim]], od nje 20 let starejšim generalom osemintridesetih let (1810-1877 [[Poltava]] [[Ukrajina]]), ki je delal kot podguverner Erevanske pokrajine. Ni pravzaprav čisto jasno, zakaj se je sploh podala v to njej očitno zoprno in neljubo pustolovščino; pozneje je trdila, da jo je pritegnila njegova zaverovanost v čarovništvo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=52–54|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=35–36|3a1=Washington|3y=1993|3p=30|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=3|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=29–30|6a1=Сенкевич|6y=2010|6p=124}} Izgleda pa, da tega res ni storila iz kake zaljubljenosti, ampak zgolj iz kljubovalnosti. Njena spletična jo je namreč zbadala, da zaradi svojega nemogočega in trmoglavega značaja nikoli ne bo mogla pritegniti nase pozornosti kakega moškega, da bi jo zaprosil za roko, niti takega ne, kot je družinski prijatelj, odljudni Nikifor. Tri dni nato ga je zasnubila in zvedela, da se je pravzaprav ujela v past, saj po takratni čudaški ruski zakonodaji zaroke ni bilo več mogoče razdreti, čeprav se je poskušala izmuzniti malo pred poroko.<ref>HPB TO APS p. 143, HPB SPEAKS II p 17, 155, INCIDENTS p. BLAVATSKY: Collected Works (TPH) Vol. I, p. xxxvii, Kingsland: THE REAL HPB, p. 37-38</ref> Slovesna poroka je potekala 7. julija 1849.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=55|2a1=Cranston|2y=1993|2p=36|3a1=Lachman|3y=2012|3p=32|4a1=Сенкевич|4y=2010|4p=126}} Obljuba zvestobe do groba pred oltarjem pa očitno ni bila premišljeno dejanje, saj Helena pod nobenim pogojem ni hotela postati "poročena žena" v klasičnem smislu s sprejemanjem zakonskih pravic in dolžnosti. Z ženinom sta se preselila v razkošno starodavno erevansko [[Palača Sardar|Palačo Sardar]], kjer pa so se vrstili prepiri in celo pretepi, saj možu ni dovolila približevanja ter je na njegovi glavi nekoč razbila priročni svečnik, nakar je jadrno odjezdila k prijateljem. Tako je večkrat neuspešno poskušala pobegniti in se vrniti k svoji družini v [[Tbilisi]], dokler se je končno s tem moral pomiriti — po komaj treh mescih "skupnega" življenja — tudi njen razočarani ženin.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=56–57|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=36–37|3a1=Lachman|3y=2012|3p=32}} Družina jo je nato v spremstvu služabnika in služabnice poslala v [[Odesa|Odeso]] na srečanje z očetom, ki se je nameraval z njo vrniti v [[Sankt Peterburg]]. Spremljevalci so jo spremljali do [[Kerč]]a, vendar je tudi pred njimi pobegnila podkupivši kapitana ladje in končno dosegla [[Carigrad]].{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=61–62|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=37–38|3a1=Washington|3y=1993|3p=31|4a1=Lachman|4y=2012|4p=33}} To je pomenilo začetek devetletnega potepanja po svetu, ko ji je za preživljanje prav prišla očetova denarna podpora.{{sfn|Lachman|2012|pp=33–34}}<ref> HPB TO APS p. 143, HPB SPEAKS II p 17, 155, INCIDENTS p. BLAVATSKY: Collected Works (TPH) Vol. I, p. xxxvii, Kingsland: THE REAL HPB, p. 37-38 </ref><ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/|title=Helena Petrovna Blavatsky|publisher=Duhovnost.eu|author=|place=|language=sl|date=21. januar 2026|accessdate=22. januar 2026}}</ref> === Med krščanstvom in poganstvom === [[File:Helena-Blavatsky-drawing.jpg|thumb|180px|right|<center>Risba, ki jo je lastnoročno napravila Helena Petrovna Blavatska na svoj rojstni dan [[1851]].]]</center> ==== Cilji Bogovednega društva ==== Blavatska je vodilna teoretičarka Bogovednega ali Teozofskega društva{{sfnm|1a1=Santucci|1y=2006b|1p=1114|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=135–136}} in je postavljala njegove "miselne osnove".{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Njeni spisi pomenijo usmeritev za Društvo in teozofsko gibanje nasploh.{{sfn|Santucci|2006b|p=1114}} Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]],<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> ki je usmerjeno protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma, ki si je izmišljal idejo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; da bi se z njimi srečevala, je skoraj neprestano potovala križem kražem.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} V svoji domišljiji je torej smatrala, da obstaja "starodavno modrostno verstvo", ki je bilo nekoč razširjeno po vsem svetu in ki so ga poznale razne starodavne osebnosti kot grški filozof [[Platon]], kitajski vedež [[Konfucij]] in [[Hinduizem|hindujski]] modreci.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} To domnevno starodavno modrostno verstvo je povezovala s [[hermetizem|hermetično]] filozofijo, svetovnim nazorom, v katerem je vse v vesolju opredeljeno kot razodetje Božanstva.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} Po tem mnenju so se vsa svetovna verstva razvila iz te prvotne vesoljne vere.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} Teozofija ali bogovednost naj bi bila torej dedič [[neoplatonizem|neoplatonističnih]] filozofov pozne [[antika|antike]], ki so prav tako gojili hermetizem.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=217}} Blavatska je sumila krščanstvo, češ da je zaradi pokristjanjevanja v Evropi čarovniško izročilo izginilo, medtem ko se je v spremenjeni obliki ohranjalo v Indiji in Afriki. Zavzemala se je za zavestno magično pripoved o ponovnem oživljanju čarovnštva.{{sfn|Josephson-Storm|2017|p=117}} Menila je, da se bo oživljena "starodavna modrostna religija" prek teozofskega gibanja razširila po vsem svetu in zasenčila uveljavljene tradicionalne svetovne religije{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} ter je imela sebe za tovrstni [[Mesija|mesijanski]] lik.{{sfn|Meade|1980|p=7}} Po Goodrick-Clarkovih besedah je Teozofsko društvo »širilo izdelano filozofsko zgradbo, ki je vključevala kozmogonijo, makrokozmos vesolja, duhovno hierarhijo in posredniška bitja, pri čemer so slednja ustrezala hierarhičnemu pojmovanju človeškega mikrokozmosa.«{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=220}} Uradno je Društvo zasledovalo naslednje tri cilje: #Oblikovanje jedra Vesoljnega človeškega bratstva ne glede na raso, veroizpoved, spol, kasto ali barvo kože. #Spodbujanje študija primerjalnih verstev, filozofije in znanosti. #Raziskovanje nepojasnjenih naravnih zakonov in v človeku oziroma v človeštvu skritih moči.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=69|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=134}} Po Washingtonovem mnenju so te tri usmeritve vodile k "odkrivanju v človeku skritih moči skozi skrivno preučevanje ''znanosti, filozofije'' in ''religije'' kot najprimernejše poti do družbene vzajemnosti in enakosti, kar naj bi napovedovalo, pripravljalo in udejanjalo to božansko skladnost."{{sfn|Washington|1993|p=69}} ==== Poganka, kristjanka ali čarovnica? ==== [[File:Diploma-de-grados-del-Antiguo-y-Primitivo-Rito-de-la-Masoneria-a-Helena-Blavatsky-en-1877.webp|thumb|180px|<center>[[Prostozidarstvo|Prostozidarska]] diploma za HPB z dne [[24. november|24. novembra]] [[1877]] ]]</center> Že med svojim bivanjem v New Yorku od 1872 se je Blavatska imela za "budistko",{{sfn|Godwin|1994|p=322}} čeprav je budizem kot tak uradno sprejela šele na [[Šri Lanka|Cejlonu]].{{sfn|Godwin|1994|pp=321–322}} Po Lachmanu pa je bil njen budizem "zelo iztirjen in je imel malo skupnega z budizmom učenjakov, kot ga je strokovno razlagal [[Max Müller]]<ref>{{citation |author=John C. Wells |year=2008 |title=Longman Pronunciation Dictionary |edition=3rd |publisher=Longman |isbn=978-1-4058-8118-0}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.duden.de/rechtschreibung/Max_maennlicher_Vorname |title=Duden {{!}} Max {{!}} Rechtschreibung, Bedeutung, Definition |work=[[Duden]] |quote=Mạx |access-date=20 October 2018 |language=de}}</ref><ref>''Friedrich Max Müller'' (1823–1900) je bil v Nemčiji rojeni britanski primerjalni filolog in orientalist ter eden od ustanoviteljev zahodnih akademskih disciplin indologije in veroslovstva. Vodil je pripravo ''Svetih knjig Vzhoda'', 50-zvezkovnih angleških prevodov, ki so se nadaljevali tudi po njegovi smrti.</ref> , ali pa povprečni in navadni budisti".{{sfn|Lachman|2012|p=202}} Po Blavatskinem mnenju si je [[Buda]] prizadeval za vrnitev k naukom Ved in da je budizem zato natančnejši potomec starodavnega [[brahmanizem |brahmanizma]] kot sodobni [[hinduizem]].{{sfn|Bevir|1994|p=757}} Njen nepomirljiv odnos do krščanstva jo je spremljal vse do konca sorazmerno kratkega življenja. Še ko je v Londonu dokončavala svoji knjigi ''Tajni nauki'' in ''Ključ do teozofije'', je obenem napadala vse krščanske Cerkve, češ da one ne dajejo ustreznega odgovora, ampak da je »samo teozofija ponudila tajni nauk, ki se skriva pod vsemi zemeljskimi religijami, tako zahodnimi kot vzhodnimi.« Obenem pa je pribila, da podobno kot ona tudi krščanstvo vendarle priznava obstoj [[satan]]a, češ: »Čemu služi navsezadnje duhovnik, če ni hudiča?« Značilno, da ima velikokrat v mislih zloduha in povezanosti z njim, medtem ko [[angel]]i zanjo ko ne obstajajo. Kot odgovor na napade – ki so se tikali seveda pomembnejših tem kot je le obstoj [[demon|vraga]] – so se ji zoperstavljali složno tako [[kristjani]] kot [[znanstvenik]]i.<ref>{{cite web|url=https://lost-in-history.com/the-mysterious-madame-blavatsky-psychic-or-charlatan/|title= The Mysterious Madame Blavatsky – Psychic or Charlatan?|publisher=Lost in history|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> Čeprav je bila kritična do [[katolištvo|katolištva]] in [[protestantizem|protestantizma]] ter je celo nasprotovala njuni rasti v Aziji, je skozi vse življenje ostajala zelo naklonjena [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni Cerkvi]] in izjavljala, da »z vero Ruske cerkve budizma sploh ne bo primerjala«.{{sfn|Hutton|1999|p=19}} ==== Tragična usoda sina Jurija ==== [[File:HPB-23-8-1862-Passport-original.jpg|thumb|upright|180px|<center>Potni list za Heleno in Jurija Blavatski iz leta [[1862]]]]</center> Kot omenjeno, je do konca življenja ostajala naklonjena pravoslavju. Malo je virov, ki bi omenjali vzroke in nagibe, zakaj pa se je obrnila s svojim neprestanim potovanjem, pisanjem, delovanjem in miselnostjo ne le proti vsem tradicionalnim veroizpovedim, ampak posredno tudi proti "svoji" "Ruski pravoslavni Cerkvi", ki prav tako kot druge enobožne religije — a morda še bolj, močneje in ostreje — zavrača in obsoja ne le [[poganstvo]] na splošno, ampak [[čarovništvo]] v kakršnikoli obliki še posebej, saj v njem gleda pogubno delovanje [[demon|hudiča]] oziroma prehajanje pod njegov vpliv, ki se lahko stopnjuje v [[obsedenost]], pri kateri pa je v težjih primerih potreben celo [[eksorcizem]].<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavni-odgovor.com/okultizam/Crkva_i_magija.htm|title= Црква и магија |publisher=Pravoslavni odgovor|author=Епископ Николај Протопапас|place=|language=sr|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> V zvezi s tem zasledimo ne le njeno oklepanje in širjenje po njenem okusu prirejenega budizma, ampak podobno spodbujanje vseh drugih protikrščanskih tokov, tudi [[prostozidarstvo|prostozidarstva]], [[socializem|socializma]] in [[anarhizem|anarhizma]], ter povezovanje z njihovimi predstavniki; tako je njena naslednica postala socialistka Ana Bessantova, njen zaupni prijatelj italijansko-ogrski operni pevec Agardi Metrovič prostozidar, kar je bil tudi soustanovitelj Društva Olcott. Sama omenja, — čeprav nekateri o tem dvomijo —, da je sodelovala in bila celo hudo ranjena, ko se je bojevala na strani takrat poraženega [[liberalizem|svobodomiselnega]] [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldija]] v [[Bitka pri Mentani|Bitki pri Mentani]] zoper [[Papeška država|Papeško državo]] 3. novembra 1867,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=91|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=78–79|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3p=4|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=51–52}} ko so jo "iz jarka potegnili smrtno ranjeno z levo roko zlomljeno na dveh mestih, z mušketnimi kroglami v desni rami in nogi, ter z ubodno rano v srcu".<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Poznavalci njenega življenja trdijo, da se je nalezla praznovernosti in vraževerja že v otroštvu in sicer od služnčadi, kjer je tovrstna "vera" bila neločljivi del vsakdanjika, saj so v carski Rusiji preprosti ljudje obenem v krščanstvo verjeli tudi v vile in škrate, volkodlake in čarobne moči, ki naj bi jih posedovali nekateri ljudje — med drugimi tudi "Lelinka", kot so Heleno imenovali ljubkovalno — že od otroštva.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> Helena se je po desetletnih potepanjih od 1848 do 1858 le vrnila domov v Rusijo pod pogojem, da se s svojim možem videva čim redkeje. V tem času se je iz kavkaškega podkraljevega odbora upokojil tudi njen 71-letni dedek Andrej Fadejev, ki je po navadi šel zgodaj počivat. Tako sta v njegov dom v [[Gruzija|gruzijskem]] [[Tbilisi]]ju ob večerih redno zahajala še Helenina samska bratranca, da bi zabavala goste med spiritističnimi sejami, ki so vsebovale nenavadne hokus-pokuse, saj se je takratno rusko izobraženstvo vedno bolj zanimalo za take paranormalne pojave. Ni pa ponočevanje bilo omejeno le na seanse, ki jim je rad prisostvoval tudi njen mladi ljubček, estonski baron Nicholas Meyendorff, ki pozneje nekje omenja Helenino veliko nezvestobo glede njenega moža. Poleg njega je namreč sem zahajal v začetku šestdesetih let tudi skoraj šestdesetletni operni pevec Metrovič, ki je sicer nastopal v Tbilisijski operi. Izid tega nenavadnega „[[triumvirat]]a“ je bila Helenina zanositev in porod prizadetega otroka Jurija proti koncu 1861, ki pa je omenjen kot dojenček le v potnem listu za mater in sina z dne 23. avgusta 1862 po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] <ref>To bi ustrezalo 5. septembru po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] – {{OldStyleDate|5. september|1862|23. avgust}}</ref>. Jurij se je rodil v vojaškem naselju Ozurgety, kjer je kupila hišo, da bi se izognila javnemu pohujšanju, ki je s sinovim rojstvom prišlo na dan. Mati ga je imenovala »ubogi pohabljeni otrok«, medtem ko so ga Meyendorffovi sorodniki imeli za grbavega, kar je bila posledia ali prirojene napake, nesreče ali pa nestrokovnosti vojaškega zdravnika, ki ni bil vajen babištva. Po njegovem rojstvu je pretrpela [[izgorelost|živčni zlom]] in je po lastnih besedah delovala kot dvojna osebnost ter je na razne načine tajila svoje materinstvo. Ko je bil sin star približno pet let, mu je Helena hotela pomagati ter ga je odpeljala ob Metrovičevem spremstvu k zdravnikom v Bologno, kar pa se ni pokazalo za uspešno in je otrok umrl. Pokopali so ga v južni Rusiji pod Metrovičevim priimkom, čeprav je menda bil pravi oče Meyendoff. Njena protislovja v zvezi z Jurijem so se tako zapletala, da je njen življenjepisec Alfred Sinnett to zgodbo nalašč spregledal. Da bi nekako umirila svojega moža, mu je priskrbela potrdilo dveh zdravnikov, češ da ona sploh ni zmožna zanositve in da je slej ko prej ostala devica; v zvezi s tem res ni lahko ugotoviti, kakšna je bila pravzaprav njena spolna usmerjenost v resnici, saj je bila večkrat uradno poročena ali imela kake neuadne odnose z več moškimi, obenem pa ne le enkrat priporočala svojim bližjim sodelavcem [[celibat]]. Poleg tega je znano, da se je v mladosti večkrat oblačila kot moški. Kljub temu pa, da je Jurijevo materinstvo pripisovala drugi materi in ne glede na meglene okoliščine njegovega porekla, pa ji je ta otrok vendarle veliko pomenil, saj je zanj res po materinsko skrbela in ga iskreno ljubila. Jurij jo je vrh tega spominjal na štirinajstletnega grbavega tlačančka, ki se je utopil v vodi kmalu po tem, ko mu je komaj štiriletna v izbruhu jeze zagrozila, da ga bodo vile žgečkale do smrti. Sama je torej Jurija opisovala kot »edino bitje, zaradi katerega je bilo vredno živeti.« Pozneje je Metroviču izpovedala: »'Globoko sem ljubila enega človeka, bolj ljubim okultno znanost,' ''toda tisti, ki sem ga ljubila 'bolj kot karkoli drugega na svetu', je bil Jurij''.« Po sinovi smrti je svoji sestrični Nadježi Fadejevi pisno zaupala, zakaj se je odvrnila od krščanstva: ''»Ruski pravoslavni Bog je zame umrl na dan Jurijeve smrti.«''<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=January 12, 2026}}</ref> Čeprav se s krščanstvom ni nikoli pomirila, je vendarle priznavala, da »so bili trenutki, ko sem globoko verjela, da Cerkev lahko odpušča grehe in da me je Kristusova kri odrešila skupaj z vsem Adamovim rodom.« Starejša ko je postajala, vedno bolj je skozi njene spise prodiral spomin na otroško vero, kateri se je vse življenje upirala. Na zunaj ji ponos ni dovoljeval, da bi svoje občutke tudi javno pokazala, ampak je do onemoglosti omenjala „mojstre“, zlasti nekega Indijca Morja, ki da jo usmerjajo; zato ne čudi, da je med obiskom Pariza vendarle obiskala, čeprav čisto na skrivaj, tudi tamkajšnjo rusko stolnico.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> === Ustanavljanje teozofskih društev: 1870–1878 === [[File:1st-TS-convention Adyar-Madras-1883.jpg|thumb|right|180px|<center>Prvi mednarodni shod Bogovednega društva v [[Adjar]]ju v [[Indija|Indiji]] [[1883]]<ref>Blavatska in Olcott — s svojo značilno dolgo belo brado — sta prav na sredini fotografije</ref>]]</center> ==== Potovanja ==== Blavatska je veliko potovala, da je to nemogoče zajeti v tem članku: od [[Rusija|Rusije]] do [[Indija|Indije]], od [[London]]a do [[New York|New York]]a in drugam; zato se omejimo le na nekatera pomembnejša potovanja; obstaja itak natančna kronologija njenega življenja obenem z njenimi neštevilnimi potovanji.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck|place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Med drugim jo je tako pot zanesla tudi v osrednjo [[Azija|Azijo]], kjer je baje imela priložnost preučevanja knjig, ki jih še nihče ni videl, in o katerih obstoju dvomijo še danes. [[Tibet]] je zapustila z namenom, da bi svetu dokazovala resničnost spiritističnih dogajanj, saj so deževali očitki na njen račun o prevarah in goljufijah; obenem je tudi izjavila, da pojavi, s katerimi so se srečevali spiritistični mediji, niso bili duhovi mrtvih, kot je običajno trdilo spiritistično gibanje, temveč bodisi nagajive prvine bodisi "lupine" umrlih pokojnikov.{{sfnm|1a1=Godwin|1y=1994|1p=282|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=77–78, 81}} Prek [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je odplula v [[Grčija|Grčijo]], kjer se je srečala s spiritističnim mojstrom Hilarionom.{{sfn|Lachman|2012|p=78}} Z ladjo „SS Eunomia“ je odplula proti Egiptu, vendar je julija 1871 med njenim potovanjem ta ladja eksplodirala; Blavatska je bila ena od le 16 preživelih.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=93|2a1=Cranston|2y=1993|2p=105|3a1=Godwin|3y=1994|3p=279|4a1=Lachman|4y=2012|4p=78}} Ko je prispela v [[Kairo]], je s pomočjo ženske po imenu Emma Cutting ustanovila société spirite (=duhovno društvo), ki je temeljilo na spiritizmu, obenem pa sprejemalo vero v reinkarnacijo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=94–96|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=105–106|3a1=Godwin|3y=1994|3p=279|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=5|5a1=Lachman|5y=2012|5p=79}} V prepričanju, da Cuttingova in njeni mediji goljufajo, je društvo po dveh tednih razpustila.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=106|2a1=Godwin|2y=1994|2p=279|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=80–81}} V Kairu se je srečala tudi z dvema spiritističnima izvedencema,{{sfn|Lachman|2012|p=82}} pa tudi z Metrovičem, ki je po eni različici kmalu nato umrl za [[tifus]]om, po drugi pa je bil že prej žrtev brodoloma na Eunomiji.{{sfn|Lachman|2012|p=83}} Odpravila se je v [[Sirija|Sirijo]], [[Palestina|Palestino]] in [[Libanon]], kjer je prišla v stik s pripadniki [[Druzi|druške]] vere.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=105, 106|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=83–84}} Med temi potovanji se je srečala s pisateljico in popotnico Lidijo Paškovo, ki je neodvisno potrdila, da so ta potovanja res obstajala, saj si je nekatera druga Blavatska pod vplivom svoje bujne domišljije gladko izmislila; to pa za tiste čase sploh ni bilo nič nenavadnega, saj sta z izmišljenimi in rado prebiranimi potopisi ter neverjetnimi poluznanstveno-fantastičnimi pustolovščinami zaslovela zlasti njena sodobnika [[Karl May]] (1842-1912) in [[Jules Verne]] (1828-1905) s to razliko, da je pri njima očitno, da gre za romanopisca, ki lahko neomejeno data krila svoji domišljiji, kar je pa nedopustno pri podajanju lastnih dogodkov iz stvarnega življenja. ==== Prihod v New York ==== Julija 1872 se je vrnila k družini v Odeso, aprila 1873 pa spet odšla.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=106–107|2a1=Lachman|2y=2012|2p=84}} Nekaj časa je preživela v [[Bukarešta| Bukarešti]] in [[Pariz]]u,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=96–97|2a1=Cranston|2y=1993|2p=107|3a1=Lachman|3y=2012|3p=84}} kjer ji je baje Morija naročil, naj gre v [[Združene države Amerike]]; v [[New York]] je prispela 8. julija 1873.<ref>Higgins, S. (2018). From the Seventh Arrondissement to the Seventh Ward: Blavatsky's Arrival in America 1873. Theosophical History: A Quarterly Journal of Research, XIX(4), 2nd ser., 158–171.</ref>{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=101|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=107–108|3a1=Washington|3y=1993|3p=40|4a1=Lachman|4y=2012|4p=84}} Tam se je nastanila v ženski stanovanjski zadrugi v ulici Madison Street na Manhattnu, ter se preživljala s šivanjem po naročilu in oblikovanjem reklamnih kartic.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=102|2a1=Washington|2y=1993|2p=40|3a1=Lachman|3y=2012|3p=87}} Tu je časnikarki Ani Ballard iz newyorškega časopisa „The Sun“ dala odmeven intervju, v katerem je omenila, da je preživela nekaj časa v Tibetu.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=102–103|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=88–89}} Kmalu zatem je prejela novico o očetovi smrti, ki je umrl 27. julija 1873, in je tako podedovala 500 dolarjev oziroma 1000 rubljev od svoje skromne dediščine, ki pa je hitro pošla.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Preselila se je namreč v razkošen hotel in spet začela živeti boemsko razsipno v skupnem stanovanju z dvema časnikarjema in eno časnikarko.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref>{{sfn|Lachman|2012|pp=89–90}} Decembra 1874 je spoznala Gruzijca Mihaila Betanelija, ki je bil vanjo do ušes zaljubljen ter jo je večkrat prosil za roko, v kar je na koncu privolila, čeprav je bil njen mož še živ. Ker pa ni hotela z njim trajno živeti, je Betaneli zahteval ločitev ter se vrnil v Gruzijo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=116–117, 137, 145|2a1=Kuhn|2y=1992|2p=58|3a1=Washington|3y=1993|3pp=48–49|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=121–122}} ==== Srečanje z Olcottom ==== [[File:Blavatsky and Olcott.jpg|thumb|upright|180px|<center>Blavatska in Olcott [[1888]]]]</center> Blavatska je bila navdušena, ko je zvedela, da v Chittendenu v Vermontu delujeta brata William in Horatio Eddy, ki baje da lahko lebdita in izvajata duhovne pojave. Oktobra 1874 je obiskala Chittenden in tam srečala častnika in časnikarja Henrija Olcotta, ki je preiskoval trditve bratov za Daily Graphic.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=110–114|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=124–126|3a1=Washington|3y=1993|3p=29|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=6|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=92–98}} Olcott je trdil, da ga je pa Blavatska navdušila s svojo lastno tovrstno sposobnostjo, zato je o njej napisal v časopisu članek.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=125|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=126–127|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=98–99, 101}}<ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/the-springfield-daily-republican-the-cou/148091040/ | title=The Countess Blavatsky's Visitors | newspaper=The Springfield Daily Republican | date=9 December 1874 | page=4 }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/the-marion-commonwealth-african-jugglery/148091103/ | title=African Jugglery | newspaper=The Marion Commonwealth | date=17 December 1874 | page=1 }}</ref> Kmalu sta se tako tesno spoprijateljila, da sta se klicala z vzdevkoma "Maloney" (Olcott) in "Jack" (Blavatska).{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=22|2a1=Meade|2y=1980|2p=126|3a1=Washington|3y=1993|3p=43|4a1=Lachman|4y=2012|4p=101}} Pomagal je nanjo pritegniti pozornost, tako da je urednika časopisa Daily Graphic spodbudil k objavi intervjuja z njo,{{sfn|Lachman|2012|pp=107–108}}<ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/holt-county-press-marvelous-spirit-manif/148090938/ | title=Marvelous Spirit Manifestations | newspaper=Holt County Press | date=December 1874 | page=1 }}</ref> in o njej razpravljal v svoji knjigi o spiritizmu „Ljudje z drugega sveta“ (1875).{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=23|2a1=Lachman|2y=2012|2p=122}} Ruski dopisnik Aleksander Aksakov jo je spodbujal, naj to knjigo prevede v ruščino.{{sfn|Lachman|2012|p=123}} Olcotta je začela poučevati o svojih lastnih [[čarovništvo|čarovniških]] sposobnostih in pogledih. Na njeno spodbujanje je postal samec odnosno celibater, brezalkoholec in rastlinojedec, čeprav se sama k slednjemu ni mogla zavezati.{{sfn|Lachman|2012|pp=108–109}} Januarja 1875 sta obiskala spiritistična medija Nelsona in Jennie Owen v Filadelfiji, ki sta prosila Olcotta, naj ju preizkusi ter dokaže, da pojavi, ki sta jih izvajala, niso goljufivi; čeprav jima je Olcott verjel, je Blavatska o tem podvomila, češ da nekatera svoja izvajanja ponarejata.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=134–135|2a1=Washington|2y=1993|2pp=42–43|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=108–110}} 1883 sta oba skupaj — pozneje je med njima prišlo do razhajanj — bila na Prvi mednarodni konvenciji oziroma shodu Teozofskega društva v [[Indija|Indiji]], ki je potekal leta 1883 v [[Adjar]]ju pri [[Madras]]u; to naselje je danes južna in najodličnejša mestna četrt v Madrasu, ki je ne tako davno preimenovan v [[Čenaj]]. Prisostvovala sta torej kot soustanovitelja tako [[Helena Blavatska]] kot [[Henri Olcott]] in sicer na 8. obletnico Bogovednega društva, od 27. do 30. decembra 1883. Na sliki sedita na sredini; Olcott ima prepoznatljivo dolgo belo brado.<ref>{{cite web|url=https://convention.ts-adyar.org/about/history-conventions|title= History of Conventions|publisher=News of 150th Convention|author=Marja|place=Adjar|language=en|date=26. julij 2022|accessdate=20. januar 2026}}</ref> ==== Ustanovitev Bogovednega društva ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>7. septembra 1875 so se na srečanju Čudežnega kluba v [[New York|New Yorku]] Blavatska, Olcott in Judge skupaj z nekaterimi drugimi somišljeniki dogovorili o ustanovitvi tajne organizacije; Charles Sotheran pa je predlagal, da jo poimenujejo [[Teozofsko društvo]].{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1pp=27–28|2a1=Meade|2y=1980|2p=151|3a1=Washington|3y=1993|3pp=53–54|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=7|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=130–31, 136}} 13. septembra pa so Društvo javno razglasili.</center> | align = right | image1 = Helena Blavatsky.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Helena Blavatska|Blavatska]] leta [[1875]]</center>. | image2 = Helena-Blavatsky-logo-Sociedad-Teodofica-Madre-espiritual-del-nazismo.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Grb [[Teozofsko društvo|TS]] in [[Helena Blavatska|Helene Petrovne Blavatske (HPB)]], "duhovne matere [[nacizem|nacizma]]".<ref>{{cite web|url=https://uncatolicoperplejo.net/teosofia-helena-petrovna-blavatsky/ |title= La masónica Teosofía de Helena Blavatsky: "Satán, (…) el verdadero creador y bienhechor."|publisher= Un Católico Perplejo|author=Gonzalo Carlos Novillo Lapeyra|place=|language=es|date=20. januar 2026|accessdate=21. januar 2026}}</ref></center> | image3 = Besant Olcott und Judge in London.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Soustanovitelji [[Teozofsko društvo|Bogovednega društva]]<br><ref>[[Annie Besant]], [[Henri Olcott]] in [[William Judge]] v [[London]]u po [[Helena Blavatska|Blavatskinem]] pogrebu</ref> maja [[1891]]</center>. }} Blavatska in Olcott sta vzbudila zanimanje za svoje zamisli z objavo okrožnice v bostonski spiritistični publikaciji Eldridgea Gerryja Browna „The Spiritual Scientist“.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=140|2a1=Washington|2y=1993|2p=495|3a1=Godwin|3y=1994|3p=282|4a1=Lachman|4y=2012|4p=124}} Tam sta se predstavila kot »Luksorsko bratstvo«; to ime je morebiti navdihnilo že obstoječe „Hermetično luksorsko bratstvo“.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=140|2a1=Godwin|2y=1994|2p=282|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=124, 126}} Začela sta živeti skupaj v najetih newyorških stanovanjih, ki sta jih krasila s prepariranimi živalmi in podobami duhov; preživljala pa sta se v veliki meri z Olcottovimi odvetniškimi dohodki.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1pp=44–45|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=143–144}} Njuno zadnje takšno stanovanje je bilo znano kot Lamasery.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=76|2a1=Meade|2y=1980|2p=177|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3pp=10–11}} Blavatsko in Olcotta so domnevno spodbujali "Mojstri" k ustanovitvi Čudežnega kluba (Miracle Club), prek katerega sta v New Yorku vodila predavanja o magijskih zadevah.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=26|2a1=Washington|2y=1993|2p=49|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3p=7|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=129–130}} Prek te skupine sta spoznala irskega spiritista [[William Judge|Williama Judgea]]<ref>''William Quan Judge'' (* 13. IV. 1851 Dublin, † 21. III. 1896 New York) je bil irsko-ameriški odvetnik, čarovnik in pisatelj ter eden od ustanoviteljev Teozofskega društva. Po prvem razkolu Bogovednega društva je ustanovil neodvisno Teozofsko društvo v Ameriki, katerega predsednik je tudi postal.</ref> , ki se je z njima v marsičem strinjal.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=148|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=7|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=129–130}} Na srečanju Čudežnega kluba 7. septembra 1875 so se Blavatska, Olcott in Judge dogovorili o ustanovitvi tajne organizacije; Charles Sotheran pa je predlagal, da jo poimenujejo [[Teozofsko društvo]].{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1pp=27–28|2a1=Meade|2y=1980|2p=151|3a1=Washington|3y=1993|3pp=53–54|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=7|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=130–31, 136}} Izraz teozofija izvira iz grških besed Θεός (Theos = „bog“ oziroma "Bog") in Σoφíα (Sofia = „modrost“, tudi "Modrost"), kar pomeni dobesedno "Božja modrost", "božanska modrost"; oziroma v tej zvezi gre pri Blavatski bolj za „zavest o Bogu“, „vednost o Bogu“ ali „bogovednost“, vsaj tako si njeni pripadniki glede tega domišljajo: da oni o božanstvu vedo in ga izkušajo, drugi pa ne.{{sfn|Lachman|2012|p=132}} Izraz ni bil nov, ampak so ga v različnih zvezah in pomenih uporabljali že poprej, na primer [[alkimija|alkimist]] [[George Starkey]] (1628–1665) in [[krščanstvo|krščanski]] [[protestantizem|protestanstski]] [[mistika|mistik]] [[Jakob Böhme]] (1575-1624).{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=55|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=8|3a1=Lachman|3y=2012|3p=133}} Teozofi so se pogosto prepirali o tem, kako opredeliti teozofijo; Judge pa je izrazil mnenje, da je to pravzaprav nemogoče.{{sfn|Lachman|2012|p=132}} Blavatska je sicer vztrajala, da teozofija sama po sebi ni religija, vendar se v praksi obnaša kot taka.{{sfn|Lachman|2012|p=137}} Lachman je gibanje opisal kot "zelo širok dežnik, pod katerim bi lahko vedrilo veliko stvari".{{sfn|Lachman|2012|p=135}}Ob ustanovitvi je bil Olcott imenovan za predsednika, Judge za tajnika, Blavatska pa za dopisnico, čeprav je ostala slejkoprej glavna teoretičarka in vodilna osebnost skupine.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=155|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=7|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=130–131, 135–136}} Med vidnejšimi zgodnjimi člani so bili Emma Hardinge Britten, Signor Bruzzesi, C.C. Massey in William L. Alden; ob ustanovitvi je bilo precej članov, ki so pa kmalu drug za drugim izstopali iz društva.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1pp=53–54|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=136–137}} === Teologija, kozmogonija in antropologija === [[File:Blavlucifer.jpg|thumb|200px|{{center|Platnice obzornika ''Lucifer'' št. 1, 1888; urejujeta ga [[Helena Blavatska|HPBlavatska]] & Mabel Colins}}]] Blavatskina dela predstavljajo zmes [[neoplatonizem|neoplatonizma]], [[renesansa|renesančnega]] [[čarovništvo|čarovništva]], [[kabala|kabale]] in [[prostozidarstvo|prostozidarstva]], zmešano skupaj s [[Stari Egipt|staroegipčansko]] in [[Antična Grčija|grško]]-[[Antični Rim|rimsko]] [[mitologija|mitologijo]] in [[religija|religijo]], ki so se jim pridružili vzhodni nauki, vzeti iz [[budizem|budizma]] in [[Vedanta|Vedante]]<ref>„Vedanta“ ali „Advaita Vedanta“ ima več pomenov in je znana tudi kot „Uttara Mīmāṃsā“ ter je ena od šesterih [[hinduizem|hindujskih]] „astičnih“ (Āstika in nāstika) izročil modroslovne razlage svetih besedil. Beseda ''Vedanta'' pomeni 'sklep [[Vede|Ved]]'; slovenska beseda „vedeti“ ima podoben pomen: „vede“ so „knjige vedenja, znanja“</ref>, da bi predstavila zamisel o starodavni modrosti, ki se je prenašala iz [[prazgodovina|prazgodovine]] naprej vse do sedanjosti.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=212}} Blavatska je svoje nazore opisovala kot »monoteistično, imanentno in mistično kozmologijo«,{{sfn|Bevir|1994|p=759}} vendar je bila [[panteizem|panteistka]],{{sfn|Godwin|1994|p=328}}, ki je zagovarjala nazor o neosebni božanskosti. V svoji bogovednosti se je sklicevala na ''»Vesoljno božansko počelo'', koren vsega, iz katerega vse izhaja in ki bo na koncu velikega bivanjskega kroženja zopet vse vsrkalo vase«.{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Krščanski nauk o Bogu je zavračala in ga opisovala kot »skupek protislovij in logičnih nemožnost«.{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Učila je, da vesolje izvira iz tega Božanskega počela, pri čemer je vsak delček snovi prežet z iskro božanskega.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} Po njenem izvirajo nižji redovi iz višjih, preden postajajo vse gostejši in jih na koncu zopet vsrka vase to Božansko počelo.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} HPB je začela septembra 1887 v Londonu izdajati obzornik ''Lucifer'', ki je veličal [[čarovništvo]] in [[demon|hudiča]] kot človeškega dobrotnika, ter se je njeno društvo — zametujoč krščanstvo — bližalo [[satanizem|satanizmu]], posredno pa tudi [[nacizem|nacizmu]]. Razne panoge je ta "Lučonosec" obravnaval pod filozofskim, znanstvenim in verskim vidikom. Podobno usmeritev je zagovarjal tudi [[Friedrich Nietzsche]], čigar programsko knjigo ''[[Tako je govoril Zarathustra]]'' je list tudi priporočal.{{Sfn|An Index to ''Lucifer''}} Ta kozmologija si je prizadevala hoditi vštric z znanstvenimi odkritji [[geologija|geologije]] in z razvojno teorijo [[biologija|biološke]] [[evolucija|evolucije]], da bi njeno učenje dajalo vtis, da je v skladu z znanstvenimi raziskavami in odkritji 19. stoletja.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} Poleg tega pa je bilo v zvezi s tem vprašanjem – podobno kot pri nauku o [[rasa|rasah]] – tudi to njeno stališče dokaj spremenljivo in prilagodljivo, zlasti kadar je naletelo na ostre razprave o evoluciji. Gary Lachman je v zvezi s tem zapisal: »Čeprav je to opazilo le malo [[zgodovinar]]jev, je Blavatska v knjigi "Slečena Izida" (1877) predstavila ''prvo večjo intelektualno – ne versko – kritiko evolucije''.«{{sfn|Lachman|2012|p=159-160}} Blavatska je trdila, da [[darvinizem]] pojasnjuje človekovo fizično evolucijo, medtem ko [[duhovnost]] sledi drugemu razvojnemu vzorcu..<ref>{{cite web|url=https://centerprode.com/conferences/10IeCSHSS/coas.e-conf.10.09079k.pdf|title=Human Evolution Between Darwin and Blavatsky|publisher=Center for Open Access in Science Belgrade - SERBIA |author=Anna Kaltseva Independent scientist|place=Sofia|language=en|date=2024|accessdate=9. januar 2026}}</ref> === Sedem rasnih obdobij === V „Tajnih naukih“ je Blavatska izražala prepričanje, da je na začetku časa obstajal popolni nič. To prvobitno bistvo se je nato razdelilo na sedem žarkov, ki so bili tudi razumna bitja, znana kot Dhyan Chohans; teh sedem žarkov je nato ustvarilo vesolje z uporabo energije, imenovane Fohat.{{sfn|Lachman|2012|p=255}}{{sfn|Kuhn|1992|p=199}} Nato je bila ustvarjena Zemlja skozi sedem krogov; v vsakem krogu so bila ustvarjena različna živa bitja.{{sfn|Lachman|2012|p=255}} Blavatska je zagovarjala idejo o "korenskih rasah", od katerih je bila vsaka zopet razdeljena na sedem podras.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} #V Blavatskini kozmogoniji je bila ''prva korenska rasa'' ustvarjena iz čistega duha in je živela na celini po imenu "Neminljiva sveta dežela".{{sfn|Lachman|2012|p=255}}{{sfn|Kuhn|1992|p=222}} #''Druga korenska rasa'' — Nadborejci (Hyperboreans) —, je bila prav tako oblikovana iz čistega duha in je živela na deželi blizu [[Severni tečaj|Severnega tečaja]], kjer je takrat vladalo milo podnebje.{{sfn|Lachman|2012|p=255}} #''Tretja korenska rasa'' je živela na celini [[Lemurija|Lemuriji]], za katero Blavatska trdi, da danes obstaja kot [[Avstralija]] in Rapa Nui, ki pa jo je naš rojak [[Ivan Benigar]] istovetil s [[Patagonija|Patagonijo]] in zato šel tja reševat [[Indijanci|indijanske]] [[Mapuči|Mapuče]] pred izumrtjem.<ref>{{cite web|url=https://www.lmneuquen.com/el-pensamiento-juan-benigar-del-imperio-austrohungaro-la-patagonia-n877334|title= El Pensamiento de Juan Benigar: del Imperio austrohúngaro a la Patagonia|publisher= LM Neuquen|author=|place=Buenos Aires|language=es|date=15. januar 2022|accessdate=4. december 2025}}</ref>{{sfn|Lachman|2012|pp=255–256}}{{sfn|Kuhn|1992|p=224}} Ta sanjska dežela naj bi nekdaj obstajala južno od današnje [[Indija|Indije]] in jo je po velikosti nekajkrat presegala, saj je vključevala tudi otok [[Madagaskar]]. Ime je dobila po človekolikih [[opica]]h, ki so bile podobne [[gorila]]m v velikosti človeka in so njene večje vrste izumrle; nekatere manjše vrste teh [[lemurji|lemurjev]] pa še životarijo v stalnem strahu pred izumrtjem na otoku Madagaskarju, kjer jih je ostalo še okoli sto [[vrsta (biologija)|vrst]].<ref>{{Cite book|title=The Chambers Dictionary|url=https://archive.org/details/chambersdictiona0000unse_x2v6|publisher=Chambers|year=2003|isbn=0-550-10105-5|edition=9th|chapter=lemur}}</ref> #Glede na Blavatskino mnenje so se med četrtim krogom zemeljske zgodovine na planet spustila višja bitja, pri čemer so se začela razvijati prvotna človeška snovna telesa in sta se ločila spola na moškega in ženskega.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} Na tej točki se je pojavila ''četrta korenska rasa'', ki je živela na celini [[Atlantida|Atlantidi]]. Imeli so fizična telesa, pa tudi duševne zmožnosti in napredno tehnologijo.{{sfn|Kuhn|1992|p=225}} Nekateri Atlanti so bili velikani in so zgradili starodavne spomenike, kot je [[Stonehenge]] v južni [[Anglija|Angliji]]. Parili so se z "živalskimi samicami", kar je povzročilo nastanek goril in [[šimpanz]]ov.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} Atlanti so postali hudobni in so zlorabljali svojo moč in znanje, zato je Atlantida potonila v morje. Nekaterim velikanom je uspelo pobegniti in ustvariti nove družbe v [[Egipt]]u in [[Amerika|Ameriki]].{{sfn|Lachman|2012|p=256}} #''Peta korenska rasa'', ki se je pojavila na [[Zemlja|Zemlji]], so bili [[Arijci]] in so bili v času njenega pisanja prisotni po vsem svetu.{{sfn|Lachman|2012|p=256}}{{sfn|Kuhn|1992|p=226}} Vse druge manjvredne rase naj bi izpodrinili večvredni belci; med najbolj ogrožene so spadali zlasti [[Avstralija|avstralski]] in [[Tasmanija|tasmanski]] domorodci, pa tudi [[Amerika|ameriški]] [[Indijanci]]<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref>. Zanimivo, da je prav ta črnogleda napoved spdbudila našega rojaka [[Ivan Benigar|Benigarja]] — čeprav je sicer lahkoverno sprejemal neverjetne iznajdbe [[teozofija|bogovedne]] [[rasizem|rasistične]] in protikrščanske Blavatskine domišljije — da se pa s to njeno napovedjo ni mogel pomiriti, ampak se je 1908 odpravil v daljno [[Patagonija|Patagonijo]] med [[Mapuči|Mapuče]], da bi jim pomagal obstati, "ker si sami niso mogli niti znali pomagati", ter tako stvarno preprečil njihovo izginotje.<ref>{{cite web|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/37108713|title= Juan Benigar (1883-1950), dokumentarni film. Dokumentarni portret|publisher=RTV Slovenija 365|author=Slavko Hren|place=|language=sl|date=18. avgust 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Peto bo nadomestila ''šesta korenska rasa'', kar bo naznanil prihod [[Majtra]], lika iz mahajanske budistične mitologije.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=223}} #Človeštvo se bo sčasoma razvilo v zadnjo, ''sedmo korensko raso''.{{sfn|Lachman|2012|p=256}}<ref>Blavatsky 1888. [http://www.phx-ult-lodge.org/SDVolume2.htm ''Volume II: Anthropogenesis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190903045243/http://www.phx-ult-lodge.org/SDVolume2.htm |date=3. september 2019}}. [[Phoenix, Arizona]]: [[United Lodge of Theosophists]]. 2005. Retrieved 29. januar 2011. The entire volume constitutes a detailed description of the Theosophical doctrines of the evolution of Humankind, and related subjects. ([[Chakras]] references: pp. 465, 466, 483, 546).</ref> Lachman je predlagal, da naj bi Blavatskinih kozmogoničnih trditev ne prebirali kot dobesedni opis zgodovine, saj bi »jim morda s tem delali medvedjo uslugo«;{{sfn|Lachman|2012|p=256}} to pravljično predstavitev naj bi prebirali raje kot Blavatskin poskus oblikovanja »novega mita za moderno dobo ali kot ogromno, domišljijsko kvazi-znanstveno fantastiko«.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} == Smrt in spomin == [[File:Meed HPB.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Helena Blavatska|HPB]] leta [[1891]]]]</center> [[File:Woking Crematorium 2018.jpg|thumb|180px|right|<center>Še danes obstaja krematorij ali sežigalnica v Wokingu ([[2018]])]]</center> === Bolezen in smrt === Blavatska je že od 1882 bolehala za kronično boleznijo [[ledvica|ledvic]] (nefritisom), ki so se ji pridružile sčasoma še [[srce|srčne]] bolezni in [[revmatizem]]. Njeno zdravstveno stanje se je občutno poslabšalo po hudih pretresih, ki sta jih povzročila med drugim zlasti škandala v Indiji 1884 in 1885, kjer so jo dolžili med drugim uporabe čisto "zemeljskih" rekvizitov in "človeških" [[medij]]ev, da bi poslušalstvu pričarala "nadzemeljske" in "onostranske" pojave in prikazni.<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Pozimi 1891 pa je vrh vsega tudi [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] dosegla smrtonosna svetovna vseokužba ([[pandemija]]) tkim. "[[Rusija|ruske]] [[gripa|gripe]]", ki je po [[Rusko cesarstvo|Ruskem cesarstvu]] razsajala že od 1889. Z njenim virusom se je okužila tudi HPB in po nekaj dneh bolehanja umrla dne 8. maja 1891 ob 14:21 v prostorni hiši [[Annie Besant|Ane Besantove]], {{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=100|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=17|3a1=Lachman|3y=2012|3p=269}} kamor se je preselila avgusta 1890 v [[London|londonsko]] četrt "St. John's Wood" na ulici Avenue Road 19.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=100|2a1=Lachman|2y=2012|2p=259}} Njene zadnje besede, kakor so si jih zapomnili in naprej sporočili njeni takrat prisotni prijatelji, so bile: {| |- ! Angleški izvirnik<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Keep the link unbroken. Let not my last incarnation be a failure." </blockquote> | <blockquote>"Ohranite povezavo neprekinjeno. Naj ne spodleti moje zadnje utelešenje." </blockquote> |} Njene »zadnje besede« naj bi ne bile čisto zadnje, saj jih je spregovorila v zvezi s svojo usmerjenostjo kaka dva dni pred svojo smrtjo. V bistvu jih viri navajajo pravzaprav skoraj enako z nekaj nepomembnimi odtenki, tako npr. beremo: “Isabel, Isabel, keep the link unbroken; do not let my last incarnation be a failure.”<ref>{{cite web|url=https://www.philaletheians.co.uk/study-notes/blavatsky-speaks/blavatsky's-last-words.pdf|title= Madame Blavatsky's last words Keep the link unbroken!|publisher= philaletheians.co.uk|author=|place=|language=en|date=30. marec 2023|accessdate=13. januar 2026}}</ref> Navajajo pa jih tudi takole: "Keep the link unbroken. Let not my last incarnation be a failure." <ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Njeno truplo so 11. maja sežgali v še danes obstoječem in delujočem [[krematorij]]u v [[Woking]]u v [[Surrey]]u.{{sfn|Lachman|2012|p=271}} po preprosti slovesnosti, ki so jo vodili njeni somišljeniki. Pepel od sežganega telesa so razdelili: tretjino njenega pepela so poslali v Evropo, tretjino z Williamom Quanom Judgeom v Združene države Amerike a tretjino v Indijo, kjer so ga raztresli po reki [[Ganges]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Po drugih virih pa je preostala tretjina ostala na mednarodnem sedežu Teozofskega društva, vgrajena v kip, postavljen v njen spomin in torej ta pepel ni bil prenešen v Indijo, saj se zaostreni odnosi s tamkajšnjim takorekoč samostojnim Bogovednim društvom še niso bili polegli.<ref>Tako navaja španska in nekatere druge Wikipedije</ref> Novica o smrti se je bliskovito razširila ter so deževali telegrami in pisma sožalja in sočutja. Svetovni [[tisk]] je opazno zabeležil njeno smrt in izkoristil priložnost, da ponovno razpravlja o njenem delu in o njenem dokaj nenavadnem svetovnem nazoru.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> === Spomin === #Decembra 1880 je HPB prevzela družinsko geslo [[Benares|Benareškega]] [[maharadža]]: ''“Ni višje vere kot je resnica“ ''.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> #Blavatskin smrtni dan, 8. maj, bogovedci obeležujejo kot spominski dan — ''Dan belega lotosa''.{{sfn|Lachman|2012|p=270}} #Leta 1881 je HPB v reviji The Theosophist objavila svoj prevod odlomka iz romana F. M. Dostojevskega ''Bratje Karamazovi — Veliki inkvizitor''.<ref>{{cite web|url=http://www.gutenberg.org/files/8578/8578-h/8578-h.htm|title=Перевод Блаватской продолжает издаваться до сих пор: «7 editions published between 1881 and 2013 in English and held by 998|publisher= WorldCat member libraries worldwide WorldCat identities.|language=en|date=|accessdate=4. november 2025}}</ref>. #Videoigra iz leta 2001 ''Return to Castle Wolfenstein'' predstavlja Marianne Blavatsky kot visoko svečenico [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], medija in Ober-[[Führer]]ja izmišljene okultne paranormalne divizije [[SS]], kar je namigovanje na HPB.<ref>{{Cite web|url=https://www.gamesradar.com/the-secret-history-of-wolfenstein/2/|title=The secret history of Wolfenstein|lang=en|first=Mikel|last=Reparaz|website=[[GamesRadar]]|date=2009-03-13|access-date=2024-10-03|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007091753/https://www.gamesradar.com/the-secret-history-of-wolfenstein/2/|url-status=live}}</ref>. #Uporabljala je literarni psevdonim ''Radda-Bai''<ref>{{БСЭ1|Блаватская|6|449}}</ref>; njeni pa pogosto krajšajo njeno ime: ''Helena Patrovna Blavatska'' kot ''HPB''. #V [[Dnipro|Dnipru]] (nekdaj Dnjepropetrovsk), Blavatskinem rojstnem kraju, je bil ustanovljen na starem mestnem plemiškem posestvu v Fadejevi hiši 1990 ''"Muzejski center H. P. Blavatske in njene družine"''. Od leta 1815 do 1834 je namreč to posestvo pripadalo državniku Fadejevu Andreju Mihajloviču in njegovi ženi, naravoslovki [[Dolgoruka Elena Pavlovna|E. P. Dolgoruki-Fadejevi]]. V tej hiši so odraščali njuni otroci, 1831 pa se jima je tu rodila najstarejša vnukinja HPB. #Leta 2016 je bila po njej poimenovana ulica v bližini [[Globa Park|Globa Parka]] v Dnipru; ulico, poimenovano po [[Ukrajina|ukrajinskem]] komunističnem politiku Volodimirju Ščerbickem, so leta 2015 zaradi zakona o dekomunizaciji preimenovali v ''"Ulico Olene Blavatske"''.<ref name="Blavatsky212765">{{cite news|url=https://gorod.dp.ua/news/212765|work=Gorod.dp.ua|script-title=uk:Таємниці Дніпра: історія найбільш незвичайної вулиці нашого міста|language=uk |trans-title=Secrets of Dnipro: the history of the most unusual street in our city|date=9. december 2022|archive-url=|access-date= 6. februar 2021|archive-date=}}</ref> === Ocena === ==== Pritrjevanja in oporekanja ==== [[File:Leo Tolstoy The Voice of the Silence.jpg|thumb|180px|right|<center>Svojo knjigo ''Glas tišine (The Voice of the Silence)'' je HPB posvetila [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoju]]]]</center> #HPB je svojo knjigo ''Glas tišine (The Voice of the Silence)'' posvetila [[Rusi|ruskemu]] [[pisatelj]]u [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoju]], ki je v svojih delih uporabljal ''dicta'' iz ''{{lang|de|Theosophischer Wegweiser}}'' – ''Bogovednega vodnika'' v nemščini.{{sfn|Толстой|1955|p=67}} V svojem dnevniškem zapisu z dne 12. februarja 1903 je Tolstoj zapisal: »Berem čudovit bogovedni dnevnik in v njegovih razlagah najdem veliko skupnih točk.«"{{sfn|Толстой|1935|p=155}} #Ne glede na to, kaj bi lahko HPB očitali, neumnost zagotovo ni bila ena od teh lastnosti; medtem pa se je v odločnosti, goljufanju in zvitosti stalno potrjevala. Večino svojega življenja je preživljala na potovanjih, kjer je pripovedovala zanimive zgodbe o sebi in svojih tajanstvenih duhovnih mojstrih, vključno s filozofi [[Platon]]om, [[Konfucij]]em in [[Francis Bacon|Francisom Baconom]], ki so bile navadno začinjene z bujno domišljijo.<ref>{{cite web|url=https://www.historytoday.com/archive/months-past/death-occultist|title= Death of an Occultist. Madame Blavatsky, founder of the Theosophical Society, died on 8 May 1891.|publisher=History Today Volume 71|author=Mathew Lyons|place=|language=en|date=5. maj 2021|accessdate=12. januar 2026}}</ref> #[[Robert Ellwood]] pravi, da je bila Blavatska ena najpomembnejših, čeprav spornih, vendar plodovitih sodobnih [[čarovništvo|čarovnic]]. Ne glede na pomisleke o nekaterih njenih čudaštvih moramo priznati, da je bila ostroumna ter posedovala široko vizijo čarovništva v sodobnem svetu.<ref>Robert Ellwood (1933-2025) je bil strokovnjak za verske študije in podpredsednik Teozofskega društva v Ameriki (2002–2005)</ref>.{{sfn|Ellwood|2005|p=110}} #Že v času njenega življenja pa so HPB obtoževali goljufanja, zlasti v povezavi z ''Mojstrskimi pismi''. Razni viri jo obtožujejo rabe različnih pripomočkov, spretnosti in prevare, da bi uprizarjala videz nadnaravnih pojavov, kot je svoje čarovnije sama razlagala lahkovernemu občinstvu. Tako je baje pri svojem delu prevzemala trike, ki se jih je naučila v mladosti kot pomočnica pri škotskem spiritističnem mediju [[Daniel Dunglas Home|Danijelu Homeu]] (1833-1886).<ref>James Webb: ''Die Flucht vor der Vernunft: Politik, Kultur und Okkultismus im 19. Jahrhundert.'' Marix Verlag, Wiesbaden; 1. Auflage 2009. S. 148.</ref> Pri svojih početjih je vrh tega zaposlovala pomočnike za ustvarjanje prikazenskih zvokov in se preoblačila v zasenčene glasnike iz onstranskega življenja.<ref>[[Gregor Eisenhauer]]: ''Scharlatane. Zehn Fallstudien''. Eichborn Verlag, Frankfurt am Main 1994, ISBN 3-8218-4112-5, ([[Hans Magnus Enzensberger]] (Hrsg.): ''Die Andere Bibliothek'' 112). S. 208 f. und S. 213 f.</ref>Poleg tega sta jo spravljala ob dober glas še Coulombova afera iz leta 1884 in Hodgsonovo poročilo iz leta 1885, kar jo je prisililo k begu iz Indije. #„Njen“ časopis „The New York Sun“ je objavil izide raziskav SPR-ja<ref>V Londonu je „Kraljevska akademija“ (The Royal Academy) 1881 ustanovila „Društvo za duševno raziskovanje (Society for Psychical Research, okrajšano SPR), da bi znanstveno raziskovala paranormalne pojave in svoje izsledke objavila 1884</ref>, češ da je Blavatska veliko gradiva v svojih knjigah "pokradla" oziroma "prepisala"<ref>"kraja" ali "plagijat" v Blavatskinem primeru pomeni očitanje, da je tajila prepisovanje, ki v tistih časih ni bilo niti nič nenavadnega niti prepovedanega. Če bi svoje vire pošteno navajala oziroma citirala, ne bi bilo nobene težave. Namesto tega pa je vztrajno trdila, da so ji ta "ukradena" besedila navdihovala razna izmišljena onstranska bitja kot "bratje", "mojstri", "guruji" in podobno. Poleg tega je nekatera svoja lastna besedila pripisovala tem izmišljenim ali resničnim "starodavnim modrecem", medtem ko so bila sad njene bujne domišljije.</ref> iz obstoječih budističnih in hindujskih besedil. Obenem jo je obdolžil, da si je „mojstre“ gladko izmislila. Pri tem časopis ni izbiral izrazov in je celo zapisal: »Sestavine uspešnega šušmarja so pomanjkanje vesti, nekaj pameti, veliko poguma, uničujoča sebičnost, domišljava častihlepnost in brezobzirna predrznost. Blavatska vse to ima.«<ref>{{cite web|url=https://lost-in-history.com/the-mysterious-madame-blavatsky-psychic-or-charlatan/|title= The Mysterious Madame Blavatsky – Psychic or Charlatan?|publisher=Lost in history|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}} </ref> Šele osemdesetih let 19. stoletja naj bi SPR izrazil zadržke glede obtožb, češ da takratna raziskava ni bila pravilna, vendar se viri ne strinjajo niti o datumu niti o vsebini te "sprave".<ref>{{cite web | url=https://www.theosociety.org/pasadena/hpb-spr/hpb-spr1.htm#t1 | title=Part 1, J'Accuse: An Examination of the Hodgson Report }}</ref> Izgleda torej, da tolikere obtožbe o prevarah le niso bile brez temelja, saj jih spremljajo tozadevni očitki tudi iz drugih krajev in obdobij. Nov madež je na njeno poštenje vrglo zavestno laganje v zvezi z obsežnim prepisovanjem — kar je danes neizpodbitno dokazano. V tem istem časopisu je 20. julija 1890 objavil hud napad na HPL akademik in dolgoletni član Bogovednega društva [[Elliot Coues]], ki je tudi spodbijal nekatere njene neresničnne trditve in zavajanja.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> #Različni avtorji so namreč še nadalje, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomili o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je močno prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} #Vzhodni književni strokovnjak in [[budizem|budist]] [[Arthur Lillie]] (1831-1911) je v svoji knjigi „Madame Blavatsky and her Theosophy“<ref>„Madame Blavatsky and her Theosophy“ (Swan Sonnenschein & Company, London 1895) = „Gospa Blavatska in njena teozofija“</ref>objavil seznam odlomkov iz mističnih del poleg odlomkov iz Blavatskinih spisov, ki dokazujejo njeno obsežno prepisovanje. Lillie je razčlenil tudi Mahatmina pisma in na podlagi njej lastnega izražanja in pisanja zatrdil, da jih je napisala sama Blavatska.{{sfn|Barker|1925|pp=134–139, etc.}}{{sfn|Harrison|1997}} #[[George Mead]]<ref name=":0">{{Cite ODNB |last=Gilbert |first=R.A. |title=Mead, George Robert Stow|url=http://www.oxforddnb.com/display/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-53879 |year=2004 |doi=10.1093/ref:odnb/53879 }}</ref><ref>''George Robert Stow Mead'' (1863-1933) je bil angleški zgodovinar, pisatelj, urednik, prevajalec, soustanovitelj Teozofskega društva ter ustanovitelj Društva Quest. Njegova dela so obravnavala različna verska in filozofska besedila in tradicije, vključno z neoplatonizmom, hermetizmom in gnosticizmom.</ref> je izjavil: »Dve stvari je Blavatska v vsej zmešnjavi svojega kozmosa in v vsakem razpoloženju vztrajno zatrjevala: da so njeni učitelji obstajali in da ni goljufala.«{{sfn|Mead|1920}} Te skrivne "vedeže" je imenovala tudi "Veliko bratstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> #Pisatelj [[tradicionalizem|tradicionalistične smeri]] [[René Guénon]] (1886-1951) pa je napisal podrobno kritiko teozofije, v kateri je trdil, da je Blavatska vse svoje znanje pridobivala naravno iz drugih knjig in ne od nadnaravnih tako imenovanih "mojstrov", kot je zatrjevala sama.{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}} #Znani psihoterapevt [[Carl Gustav Jung|Carl Jung]] (1875-1961) je ostro kritiziral njeno delo, kar priznavajo tudi današnji bogovedci, češ da je imel do [[teozofija|teozofije]] izrazito odklonilno stališče. Pripominjajo pa, da predmet kritike ni bila zamisel, ki jo je zastopala Blavatska, ampak takrat bolj znana ''„Leadbeater-Besantova različica "teozofije"“'', ki pa se v skoraj vseh pogledih zelo razlikuje od teozofije HPB in njenih učiteljev. Dodajajo, da je bil Jung kritičen tudi do antropozofije [[Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], čeprav sta si predvsem glede krščanstva in zahodnega čarovništva delila zelo podobna stališča.<ref>{{cite web|url=https://blavatskytheosophy.com/theosophy-and-jungian-psychology/|title=Theosophy and Jungian Psychology|publisher=BlavatskyTheosophy.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=10. januar 2026}}</ref> #[[Sanskrt]]ist in [[hinduizem|hindujski]] [[menih]] [[Agehananda Bharati]] (1923-1991) je njene spise označil za "zmešnjavo grozljivih neumnosti in rodovitnih iznajdb nesmiselnega čarovništva". #[[Mircea Eliade]] (1907-1986) je namignil, da njena teorija duhovnega razvoja izrečno nasprotuje celotnemu duhu [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodne krščanske]] tradicije, ki je "izrečno proti-razvojno pojmovanje duhovnega življenja" ("precisely an anti-evolutionist conception of the spiritual life").{{sfn|Oldmeadow|2004|p=131}} #Po njeni smrti so jo še naprej obtoževali goljufivega ustvarjanja paranormalnih pojavov dvomljivci kot [[čarovništvo|čarovnika]] [[John Nevil Maskelyne]] (1839-1917),<ref>The Fraud of Modern "Theosophy" Exposed (1912), J. N. Maskelyne,</ref> in [[James Randi]] (1928-2020){{sfn|Randi|1997}} ter [[filozofija|filozof]] [[Robert Todd Carroll]] (1945-2016) {{sfn|Carroll|2003|p=376}}. #[[Jazz]]ist in [[pisatelj]] [[Peter Washington]] (*1964) ugotavlja, da so se Blavatskine domneve spopadale tako s krščanstvom kot z [[znanost]]jo, zlasti še z [[darvinizem|darvinizmom]]. Poleg tega trdi, da pa so njeni podporniki nasprotovali kakršnim koli kritikam na njen račun kot obrekovanju s strani [[kristjani|kristjanov]] in darvinistov ter jo imeli za [[mučenec|mučenico]]{{sfn|Washington|1993|pp=45–46}} ==== Mojstrica prepisovanja ==== Obsežne kraje izvirnega gradiva dolži HPB zlasti [[William Coleman]], ki ji pripisuje tudi vnašanja lastnih okultnih pogledov med prepisana besedila. Vrh tega izredno natančno navaja, katere odstavke „svojega“ pisanja in v katerih svojih delih – pripisanega „starodavnim vedežem, Mojstrom in Mahatmam“ – je HPB dobesedno prepisala iz čisto določenih knjig: {| |- ! Plagiarism<ref>William Emmette Coleman, "Critical Historical Review of the Theosophical Society," Originally published in The Religio-Philosophical Journal (Chicago, IL, September 16, 1893): 264-266 Critical Historical Review of The Theosophical Society - An Expose of Madame Blavatsky. www.blavatskyarchives.com. Retrieved August 14, 2007</ref> ! Prepisovanje<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> |- | <blockquote>"In Isis Unveiled I have traced some 2,000 passages copied from other Voice of the Silence, claimed to be a translation by her of a Tibetan work, is a compilation from various Buddhistic and Brahmanical works—a wholesale plagiarism. The Book of Dzyan, another bogus translation of an alleged ancient work, is also a compilation from various uncredited sources—all of them 19th century books." </blockquote> | <blockquote>„V knjigi Isis Unveiled (Razkrita Izida) sem zasledil približno 2000 odlomkov, prepisanih iz drugih Voice of the Silence (Glasov tišine), za katere trdi, da so njen prevod tibetanskega dela, vendar so kompilacija različnih budističnih in brahmanskih del – popolno plagiatorstvo. Knjiga Dzyan, še en ponarejen prevod domnevnega starodavnega dela, je prav tako kompilacija različnih neavtoriziranih virov – vse to so pa knjige iz 19. stoletja.“ </blockquote> |} ==== Zavračanje očitkov ==== Čeprav so očitki za goljufanje in prepisovanje ter posledično nestrinjanje z njenimi nenavadnimi stališči in trditvami dosegli vrhunec 1884, ko je bila prisiljena takorekoč pobegniti iz Indije, to v njenem primeru ni bilo nekaj nepričakovanega ali novega; značilno pa je zanjo, da je dosledno vse napade zavračala, češ da je njeno bohemsko življenje in večkrat protislovno učenje neoporečno; vso krivdo je pripisovala "napadalcem". Največji delež tovrstnih "napadov" se je nanašal že na dogodke v obdobju njenih potovanj in priprav do leta 1871; pa tudi poslej je živela „v neusmiljenem sijaju javnosti“, čeprav se po njenem mnenju „nobena od obtožb ni izkazala za utemeljeno“: {| |- ! „Attaks“<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> ! „Napadi“ |- | <blockquote>"For the last fifteen years an incessant shower of ugly accusations has been poured upon me. Every libelous charge, from immorality and the "Russian spy" theory down to my acting on false pretenses, of being a chronic fraud and a living lie, an habitual drunkard, an emissary of the Pope – paid to break down Spiritualism, and Satan incarnate. Every slander that can be thought of has been brought to bear upon my private and public life. The fact that not a single one of these charges has ever been substantiated;I have lived surrounded by friends and foes like as in a glass-house, nothing could stop these wicked, venomous, and thoroughly unscrupulous tongues..." </blockquote> | <blockquote>„Zadnjih petnajst let se name vsipljejo nenehne grde obtožbe. Vsakršne obrekljive obtožbe, od nemorale in teorije o '[[Rusija|ruski]] vohunki'<ref>James A. Santucci: ''Blavatsky, Helena Petrovna''. In: Wouter J. Hanegraaff (Hrsg.): ''Dictionary of Gnosis and Western Esotericism''. Brill, Leiden 2006, S. 182.; Ursula Keller, Natalja Sharandak: ''Madame Blavatsky. Eine Biographie.'' Insel Verlag, Berlin 2013, S. 242–246.</ref> do sumov, da sem delovala pod lažnimi pretvezami, da sem kronična goljufinja in živa laž, stalna pijanka, [[papež]]eva odposlanka – plačana za razbijanje spiritizma in utelešenje [[Satan]]a. Vsakršno obrekovanje, ki si ga je mogoče zamisliti, se je vtikalo v moje zasebno in javno življenje. Dejstvo pa je, da niti ena od teh obtožb ni bila nikoli potrjena; živela sem obkrožena s prijatelji in sovražniki kot v steklenjaku; nič ni moglo ustaviti teh hudobnih, strupenih in popolnoma brezvestnih jezikov ...“ <ref>My books - HPB articles, Vol. I, p. 477</ref> </blockquote> |} ==== Gandhi in HPB ==== [[File: Gandhi-1890.jpg |thumb|right|180px|<center>Gandhi v „Vegetarijanski družbi“, v kateri se je srečal z [[Teozofsko društvo|Bogovednim društvom]]<br><small>v spodnji vrsti tretji od L na D</small>]]</center> Gandhi je velik del svojega časa med študijem v Londonu posvetil branju knjig; rad je prebiral tudi spise z versko vsebino. Iz Indije je prinesel s seboj tako rekoč prirojene predsodke zoper [[krščanstvo]]; deloma tudi zato, ker so ga oznanjali tuji misijonarji. Zdaj pa je dobil priložnost za osebno branje in nemoteno preučevanje [[sveto pismo|svetega pisma]]. Zanimivo, da ga je [[stara zaveza]] zlasti sprva odbijala, medtem ko ga je pri [[nova zaveza |novi zaveze]] prevzel „Govor na gori“ oziroma „Jezusovi blagri“.<ref>Mt 5,1-12; Lk 6, 20-23.</ref><ref>Mohandas Karamchand Gandhi: ''Mein Leben.'' Frankfurt am Main 1983, str. 50</ref> Izjavil je celo: »[[Hinduizem|Hindujcem]] bom povedal, da njihovo življenje ni popolno, če ne bodo spoštljivo preučevali [[Jezus Kristus|Jezusovih]] naukov.«<ref>Anand Hingorani (Hrsg.): ''The Message of Jesus Christ by M.&nbsp;K. Gandhi.'' Bharatiya Vidya Bhavan, Bombay 1964, s. 23; prevedel Dean C. Halverson v: ''Weltreligionen im Überblick.'' Holzgerlingen 2003, s. 119.</ref> Pod vplivom hiduizma pa ni mogel priznati Jezusa Kristusa za edinega Božjega sina in je zapisal, da ne more verjeti, »da je Jezus edini učlovečeni Božji sin in da bi imeli večno življenje le tisti, ki vanj verujejo.“ Nadalje je modroval: „Če bi Bog lahko imel sinove, bi bili njegovi sinovi vsi. Če bi bil Jezus božanski ali celo Bog sam, bi bili božanski vsi in bi lahko sami postali Bog.«<ref>M. K. Gandhi: ''Eine Autobiographie oder Die Geschichte meiner Experimente mit der Wahrheit.'' Gladenbach 1977, S. 12.</ref> To njegovo razmišljanje pač ne nasprotuje sprejetim razlagam.<ref>{{cite web|url=https://www.gotquestions.org/you-are-gods.html|title= What does the Bible mean by “you are gods” / “ye are gods” in Psalm 82:6 and John 10:34? |publisher= Got Questions Ministries |author=|place=|language=en|date=15. maj 2023|accessdate=1. januar 2026}}</ref> Poleg tega je v tem času prvič v življenju prebiral vrstice hindujskega svetega spisa »[[Bhagavad-gita|Bhagavad Gītā]]« (»Božja pesem«), ki je postala najpomembnejša knjiga njegovega življenja, in jo je vsakodnevno prebiral. Besedilo je prevedel tudi v svojo materinščino gudžaraščino, napisal opombe in ga posvetil revnim. Preučeval je tudi ustanovitelja [[budizem|budizma]] [[Buda]] in ustanovitelja [[islam]]a [[Mohamed|Mohameda]]. Verjel je, da prava vera združuje pripadnike različnih ver. Preučeval je tudi nekatera druga daljša in temeljno-kulturno-verska indijska dela, ki so bila za javnost zanimiva, kasneje pa podobno kot [[joga]] prišla celo v modo.<ref>Matthias Eberling: ''Mahatma Gandhi – Leben, Werk, Wirkung.'' Frankfurt am Main 2006, str. 19.</ref> V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplivalo osebno srečevanje s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u in branje del H. P. Blavatske. :„Proti koncu drugega leta mojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Začela sta se z mano pogovarjati o [[Bhagavad-gita|Bhagavad-giti]], ki je del starodavnega indijskega epa [[Mahabharata]]. Ko sem jima priznal, da te knjige od znotraj še nisem videl, sta me prepričala, da naj jo začnem brati: tako v angleškem prevodu kot v izvirniku. Knjiga mi je vedno bolj ugajala in zdaj jo smatram za glavni vir spoznanja resnice. Peljala sta me tudi v Blavatskino ložo in me tam predstavili Madame Blavatsky. Na vztrajanje bratov sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Ta knjiga je v meni vzbudila željo po branju knjig o hinduizmu. Nisem več verjel krščanskim misijonarjem, ki so imeli predsodke do poganstva in tudi trdili, da je hinduizem poln vraževerja.<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. Morda je Blavatsko prav dejstvo, da ni bila povezana z osvajalnim načrtom v Indiji, osvobodilo obveznosti, da ceni vse evropsko na račun vsega indijskega.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=January 12, 2026}}</ref> Očitno pa je zapadla v drugo skrajnost: da je cenila vse indijsko na račun vsega evropskega, saj jo je zanimalo predvsem vraževerje; zato je iskala, nahajala ter upoštevala le tisto, kar ji je ustrezalo ali pa bilo povezano s [[čarovništvo]]m, česar pa je v krščanstvu pogrešala. Njen ''Ključ do teozofije'' (''Key to Theosophy'') je bilo torej eno od besedil, ki so Gandija ne le spodbudila k »branju knjig o hinduizmu«, ampak ga tudi odvrnila od poslednjega koraka, ki mu je še manjkal; ob branju [[Nova zaveza|Nove zaveze]] se je namreč navdušil zlasti nad [[Jezus Kristus|Jezusovimi]] [[Govor na gori|Blagri]] in je celo premišljeval, da bi postal kristjan.<ref>M.K. Gandhi. An Autobiography, or the Story of My Experiments with Truth. (Harmondsworth: Penguin, 1982), 77</ref> To srečanje z HPB pa mu je ostalo v tako živem spominu, da je zapisal v svojem pismu ob stoletnici rojstva Annie Besantove 1947, da bi bil več kot vesel, če bi se lahko le "dotaknil roba veličastnih Blavatskinih oblačil".<ref>Mahatma Gandhi. [https://www.gandhiashramsevagram.org/gandhi-literature/mahatma-gandhi-collected-works-volume-95.pdf#page=239 MESSAGE FOR ANNIE BESANTS’S BIRTH CENTENARY] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230615185451/https://www.gandhiashramsevagram.org/gandhi-literature/mahatma-gandhi-collected-works-volume-95.pdf#page=239 |date=2023-06-15 }}. Collected Works of Mahatma Gandhi. Vol. 95, p. 239 — GANDHI SEVAGRAM ASHRAM.</ref>. === Voda na mlin rasizma === Učenje HPB pa se danes sooča še s hujšimi obtožbami, ki celotno njeno učenje postavljajo pod vprašaj. Drži sicer, da je osnovni cilj Bogovednega društva bil in je „priznanje vesoljnega bratstva vsega človeštva ne glede na raso, spol ali barvo kože“ {{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=69|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=134}}; vendar pa prav tako naletimo pri neredko protislovni HPB tudi tukaj na njegovo nasprotje. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) tako opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«; kot v opravičilo pa takoj dodaja, da njen [[antisemitizem]] »izhaja iz nesrečnega položaja [[judovstvo|judovstva]] kot izvora krščanstva« in se nanaša na »močno nenaklonjenost, ki jo je čutila do [[krščanstvo|krščanstva]]«. To je očitno iz dejstva, da je v svoji bujni domišljiji vpletala v »svojo« teozofijo ideje iz vseh znanih in manj znanih starih in novih verstev, razen iz nam neznanih vzrokov osovraženega krščanstva in judovstva.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice in opisovala Domorodce – v tem primeru [[Avstralija|avstralske]] in [[Tasmanija|tasmanske]] Staroselce – kot "polživalska bitja". Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije: {| |- ! In place of psychology<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> ! Namesto psihologije<ref>Louis Pauwels and Jacques Bergier. The Morning Of The Magicians, translated from the French Le Matin des Magiciens by Rollo Myers (original Paris, 1960; New York: Avon Books, 1968), 220</ref> |- | <blockquote>"Nazi 'science' has brought hoots of derision from those who hold to the Cartesian model. In place of psychology there was an occult frappe composed of the mysticism of Gurdijeff, the theosophy of Madame Blavatsky and the archetypes of Nordic mythology. </blockquote> | <blockquote>"Nacistična 'znanost' je prinesla zasmehovanje tistih, ki se držijo [[René Descartes|kartezijanskega]] vzorca. Namesto [[psihologija|psihologije]] je tu vsiljen čarovniški okvir, sestavljen iz [[mistika|misticizma]] [[Jurij Gurdijev|Gurdijeva]] {{efn|{{harvnb|Pittman|2008}}}}<ref>Jurij Ivanovič Gurdijev (1866-1949) je bil filozof, mistik, duhovni učitelj in skladatelj armensko-grškega porekla</ref>, [[teozofija|teozofije]] [[Helena Blavatska|Madame Blavatsky]] in arhetipov nordijske [[mitologija|mitologije]]." </blockquote> |} ==== Vesoljno bratstvo na majavih nogah ==== Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot poudarja CICAD (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju)<ref>{{cite web|title=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|website=www.cicad.ch|access-date=2019-01-02|quote=Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107015909/http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|url-status=dead}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je ''prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo''<ref>{{navedi knjigo|language=en|author-first=Joseph Howard|author-last=Tyson|title=Madame Blavatsky Revisited|editor=iUniverse|date=2006-12-20|page=347|isbn=978-0-595-85799-9|url=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|access-date=2019-01-03}}.</ref><ref>{{cite web|title=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|website=www.theosophical.org|access-date=2019-01-03|archive-date=2019-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190825001243/https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|url-status=dead}}.</ref>. Njene zamisli je vsekakor možno razlagati na več načinov, kar se je skozi [[zgodovina|zgodovino]] tudi dogajalo. Ni torej mogoče tajiti, da je možna razlaga njenih zapletenih in meglenih korenskih ras in podras tudi čisto v duhu rasističnega arijanizma oziroma Hitlerjevega nacizma, kar se je tudi dogajalo. Morda gre res za napačno razumevanje njene zamisli o korenski rasi, ki ni mišljeno zgodovinsko rasistična, temveč kot posebna čarovniška opredelitev; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je pa je vendarle omenjena [[arijska rasa]], čeprav morda ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]] in sam [[Adolf Hitler]], ki je Blavatsko še posebej upošteval. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali z njenimi spisi, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]]<ref>{{navedi knjigo|language=en|first=Peter|last=Levenda|title=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|editor=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|page=34|isbn=978-0-89254-591-9|url=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|access-date=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], pa [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]]''; on je tudi izjavil, da je slednjega seznanil s HPB-ino knjigo ''Tajni nauki''<ref>{{navedi knjigo|language=en|first1=Richard S.|last1=Levy|first2=Dean Phillip|last2=Bell|first3=William Collins|last3=Donahue|title=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|editor=[[ABC-CLIO]]|date=2005|page=73|isbn=978-1-85109-439-4|url=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|access-date=2019-01-03}}.</ref>. ==== Od mednarodnega bratstva do nestrpnega nacionalizma ==== Če je v drami o [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskem cesarju]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Frideriku Barbarossu]] zapisano, češ da je bil "seveda Nemec, ker rije v skrajnost," bi se morda mogli s tem strinjati med drugim v zvezi z [[nacionalsocializem|nacionalsocializmom]], pa tudi v zvezi z novejšo nemško bogovedno zgodovino, ki je doživljala usodne preobrazbe. Prvo nemško Teozofsko društvo „Loža Isis“ je bila ustanovljena v Hamburgu 1879; sledila je leta 1884 v Elberfeldu nastala „Loža Germania“. [[Franz Hartmann]] je upoštevaje smernice Teozofskega društva iz leta 1875 in 1896 ustanovil "Nemško bogovedno društvo" (Theosophische Gesellschaft in Deutschland — TGD) kot ameriško pasadensko podružnico.<ref>Horst E. Miers: Lexikon des Geheimwissens (= Esoterik. Bd. 12179). Original-Ausgabe; sowie 3. aktualisierte Auflage, beide Goldmann, München 1993, ISBN 3-442-12179-5, S. 617–619.</ref> Takrat je kot predsednik TGD združil osem bogovednih lož; v kratkem pa je prišlo do nesoglasij glede vplivnosti in učenja znotraj mednarodnega teozofskega gibanja. Hartmann je odklanjal Bessantino preusmerjanje Blavatskinih izvirnih naukov k azijskim verstvom kot "vzhodnjaško". Zato je 3. septembra 1897 ustanovil „Mednarodno bogovedno bratstvo“ („Internationale Theosophische Verbrüderung“ – ITS), čigar sedež je prenesel iz [[München|Münchna]] v [[Leipzig]].<ref>Karl R. H. Frick: ''Licht und Finsternis. Gnostisch-theosophische und freimaurerisch-okkulte Geheimgesellschaften bis zur Wende des 20. Jahrhunderts'', Band 2; Marix Verlag, Wiesbaden 2005; ISBN 3-86539-044-7; S. 307.</ref> Leta 1913 je [[Rudolf Steiner]] — takratni tajnik nemškega odseka Teozofskega društva, ki je priznavalo adjarsko vodstvo, — skupaj s svojimi številnimi privrženci ustanovil neodvisno "Nemško antropozofsko društvo" (Anthroposophische Gesellschaft).<ref>Franz Wegener: ''Das atlantidische Weltbild. Nationalsozialismus und Neue Rechte auf der Suche nach der versunkenen Atlantis.'' Kulturförderverein Ruhrgebiet KFVR, Gladbeck 2. Auflage 2003, S. 61; Reihe: Politische Religion des Nationalsozialismus, Abt. 1: Das Wasser. Kulturförderverein Ruhrgebiet, 3. stark erw. Aufl. 2014, ISBN 1-4936-6866-8 Im Online-Buchhandel einsehbar</ref> Kmalu pa je to društvo začelo obračati ploščo in zanemarjati svoje prvotne cilje. V novih pravilih iz leta 1919 se je ITV izrecno oddaljilo od teozofskega internacionalizma. Prvi cilj teozofije – ''bratstvo ne glede na raso, narodnost, vero, barvo kože, stan ali spol'' –, so namreč brisali in ga pritaknili le v dodatek. Tudi drugi cilj, ki je poudarjal ''preučevanja primerjalnega veroslovja'', je odstopil mesto ''preučevanju arijskih idej'' pred zahodnimi in vzhodnimi. Leta 1933 je predsednik ITV [[Hermann Rudolph]] izjavil, ''da sta [[nacionalsocializem]] in teozofija v bistvu enaka'' in da se razlikujeta le po stopnji: medtem ko je nacionalsocializem kot pomožno društvo in predhodnik teozofije meril na ''moralno prenovo človeštva'', je bil cilj teozofije ''njegov duhovni prerod''. 20. avgusta 1933 so v ITV tako prvotni in osnovni cilj gladko nadomestili z izjavo, da ''želijo »služiti verski združitvi nemškega ljudstva in človeštva«''. Opustili so torej zahtevo po bratstvu in enakosti. 1. oktobra 1933 so trije uslužbenci Nemškega teozofskega društva podpisali stališče s korenito nacionalističnimi stališči, v katerem so se opisali kot vodniki in sodelavci nacionalsocialističnega gibanja na duhovnem področju z novim ciljem, ki je »versko poslanstvo nemškega ljudstva svetu in verska združitev arijskih ljudstev in vseh ljudi skozi teozofsko bratstvo.« Kljub skrajnim prilagajanjem [[Adolf Hitler|Hitlerjevi]] poudarjeno arijski usmerjenosti so leta 1937 v Nemčiji bila prepovedana vsa teozofska društva vseh usmeritev kot tudi njihov tisk.<ref>Helmut Zander: ''Anthroposophie in Deutschland. Theosophische Weltanschauung und gesellschaftliche Praxis 1884–1945''. Band 1, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2007, S. 307–312.</ref> ==== Vplivanje na „Novo dobo“ ==== Okrog leta 1980 so se na miselnost in teozofijo Helene Blavatske nadovezali tudi pripadniki Nove dobe.<ref>[[René Freund]]: ''Braune Magie? Okkultismus, New Age und Nationalsozialismus''. Picus, Wien 1995, ISBN 3-85452-271-1. S. 19–20.</ref> Blavatskina teozofija je bila navedena kot vpliv na gibanje [[Nova doba]]<ref>Nova doba ({{lang-en|New age}}) je čarovniški tok, ki se je pojavil v zahodnih državah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja</ref>.{{sfnm|1a1=Bevir|1y=1994|1p=765|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=18|3a1=Santucci|3y=2006|3p=184}} »Nobena posamezna organizacija ali gibanje ni prispevalo toliko prvin k gibanju „Nova doba“ kot Bogovedno društvo. Bilo je glavna sila pri širjenju čarovniške literature na Zahodu v dvajsetem stoletju.«{{sfn|Melton|1990|pp=458–461}}{{efn|The "Chronology of the New Age Movement" in ''New Age Encyclopedia'' begins with the formation of the Theosophical Society in 1875.{{sfn|Melton|1990|loc=ix,&nbsp;xxxviii}} See {{harvnb|Lewis|Melton|1994|loc=xi}}.}} Druge organizacije, ki ohlapno temeljijo na teozofskih besedilih in naukih, vključujejo „Jogo Agni“ in skupino verstev, ki temeljijo na teozofiji, imenovano „Učenja Vzvišenega Mojstra“: „Dejavnost »JAZ SEM«“, „Most do svobode“, „Vesoljno zdravstvo“ in „Vrhovni svetilnik“, ki se je razvil v „Vesoljno in zmagoslavno Cerkev“.<ref>en: Other organizations include "Agni Yoga", "Ascended Master Teachings": '"I AM" Activity', "The Bridge to Freedom", "Universal Medicine" and The „Summit Lighthouse“, which evolved into the "Church Universal and Triumphant"</ref><ref>{{harvnb|Lewis|Melton|1994|pp=1–2}}</ref> === Osebno življenje === Peter Washington je HPB opisal kot »nizko, čokato, odločno žensko z močnimi rokami, več podbradki, neukrotljivimi lasmi, krepkimi usti in velikimi, solznimi ter rahlo izbuljenimi očmi«.{{sfn|Washington|1993|p=26}} Imela je značilne azurno obarvane oči,{{sfn|Meade|1980|p=24}} in je bila vse življenje predebela glede na svojo postavo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=24|2a1=Godwin|2y=1994b|2p=xv}} Po besedah [[Marion Meade]] (1934-2022) je bil Blavatskin »splošen videz nezaslišano neurejen«.{{sfn|Meade|1980|p=167}} V poznejšem življenju je bila znana po tem, da je nosila ohlapna oblačila, na prstih pa veliko prstanov.{{sfn|Washington|1993|p=41}} Vse življenje je bila hudo odvisna kadilka od cigaret,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=152|2a1=Washington|2y=1993|2p=41|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=40–41}} pa tudi od [[hašiš]]a.{{sfn|Meade|1980|p=65}} Živela je preprosto in njeni privrženci so verjeli, da v zameno za širjenje svojih naukov, resnic ali zmot, noče sprejemati denarnega povračila.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} Najraje je uporabljala za podpisovanje kratico ''"HPB"'',{{sfn|Lachman|2012|p=ix}} kar so uporabljali mnogi njeni prijatelji in ga je prvi udomačil Olcott.{{sfn|Washington|1993|p=43}} Izogibala se je družabnim prireditvam in je zaničevala družbene obveznosti.{{sfn|Meade|1980|p=49}} Govorila je rusko, gruzijsko, angleško, francosko, italijansko, arabsko in sanskrtsko.{{sfn|Godwin|1994b|p=xv}} Meade jo je označil za "iztirjenko, ki se ni držala nobenih pravil razen svojih",{{sfn|Meade|1980|p=7}} kot nekoga, ki je "popolnoma preziral viktorijanski nravni pravilnik".{{sfn|Meade|1980|p=71}} Meade je verjel, da se je Blavatska dojemala kot mesijanska figura, katere namen je bil rešiti svet s širjenjem bogovednosti.{{sfn|Meade|1980|p=7}} Lachman je izjavil, da je kazala tisto, kar je označil za »ruske lastnosti – veliko predanost duhovnosti, združeno z globoko protislovnim značajem«.{{sfn|Lachman|2012|p=26}} Washington jo je označil za »izredno prepričljivo pripovedovalko«, ki pa je bila »vasezagledana in sebična«.{{sfn|Washington|1993|p=30}} Za Meada je imela Blavatska »živo domišljijo« in »nagnjenost k laganju«.{{sfn|Meade|1980|p=161}} Godwin je zapisal, da je posedovala »strašen značaj«.{{sfn|Godwin|1994b|p=xv}} Religiolog Bruce Campbell je ugotovil, da je bila »neodvisen otrok z močno voljo« in da je surovo okolje njenega otroštva morda povzročilo njene »težave pri obvladovanju svojega temperamenta in njeno nagnjenost k preklinjanju«.{{sfn|Meade|1980|p=161}} Po njegovem mnenju je predstavljala »značilno karizmatično voditeljico«.{{sfn|Campbell|1980|p=100}} Antropolog Leo Klejn je njeno neutrudnost in energijo označil za presenetljivo.{{sfn|Клейн|2011}} Indolog Aleksander Senkevič je opazil, da je njena karizma vplivala na Charlesa Masseyja in Staintona Mosesa.{{sfn|Сенкевич|2010|p=403}} Blavatskina [[spolnost]] je sporna; mnogi verjamejo da je vse življenje ostala devica,{{sfn|Lachman|2012|p=31}} Washington pa ugotavlja, da je pravzaprav "sovražila spolnost z njej lastno strastjo". V poznejšem življenju je izjavljala, da je devica, čeprav je bila v svojem življenju poročena z več moškimi, nekaj časa kar z dvema istočasno, ter imela otroka, kar je pa tajila.{{sfn|Meade|1980|p=7}} V zgodnjih letih je Bogovedno društvo tudi v zakonu spodbujalo neporočenost.{{sfn|Godwin|1994|p=348}} Zaradi zgodnjih poročil, da je potovala oblečena v moška oblačila, menijo nekateri, da je bila morda [[lezbijka]] ali [[transvestizem|preoblečenka]].{{sfn|Lachman|2012|pp=34–35}} Meade je opazil, da je HPB na splošno, z redkimi izjemami, "prezirala" druge ženske, kar je morebiti bila posledica takrtnega splošnegaa družbenega zapostavljanja žensk ali pa njej lastne [[mizoginija|mizoginije]], vendar je lahko to pomenilo tudi, da jo je zapustila njena ljubica.{{sfn|Meade|1980|p=24}} Do spolnosti je bila ravnodušna, čeprav se je o njej znala odkrito pogovarjati; imela pa je raje živali kot ljudi; bila je prijazna, nevsiljiva, pa tudi pohujšljiva, muhasta in hrupna. Bila je lahko duhovita, pa tudi prostaška in surova, čustvena in dobrosrčna ter se ni zmenila za nikogar in za ničesar.{{sfn|Washington|1993|p=41}} == Navedki == {{navedek|»Hvaležnost bolj koristi tistemu, ki jo daje, kot tistemu, ki jo prejema.«}} {{navedek|»Nikoli ne postanite odmev česarkoli, kar ste slišali slabega o drugem; nikoli ne gojite maščevanja proti tistim, ki so vas prizadeli.«}} {{navedek|»Bori se s svojimi nečistimi mislimi, preden te nadvladajo. Z njimi ravnaj tako, kakor bi one ravnale s teboj.«}} {{navedek|»Čaščenje samega sebe je podobno visokemu stolpu, na katerega se je povzpel domišljav bedak. Tam sedi v svoji ošabni samoti in nihče ga ne vidi, razen sebe samega.«<ref>{{cite web|url=https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/|title=Helena Petrovna Blavatsky|publisher=Duhovnost.eu|author=|place=|language=sl|date=21. januar 2026|accessdate=22. januar 2026}}</ref>}} == Glej tudi == {{div col}} *[[Annie Besant]] *[[Atlantida]] *[[Boris Pasternak]] *[[Budizem]] *[[Čarovništvo]] *[[Francis Bacon]] *[[Hinduizem]] *[[Ivan Benigar]] *[[Konfucij]] *[[Krščanstvo]] *[[Lemurija]] *[[Mahatma Gandhi]] *[[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] *[[Nova doba]] *[[Platon]] *[[Rasizem]] *[[Rudolf Steiner]] *[[Spiritizem]] *[[Teozofija]] *[[Teozofsko društvo]] {{div col end}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Helena-Blavatsky-1860.jpg|<center>Fotografija Helene Blavatske šestdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]]</center> File:Helena-Petrovna-Blavatsky-Блаватская Е.П. за работой 1888. У.К.Джадж.webp|thumb|<center>HPB med delom leta 1888. Fotografiral W.Q. Judge</center> File:Helena Blavatsky in India.jpg|<center>Blavatska sedi med hindujskima bogovedcema v [[Indija|Indiji]] {{Okrog|1884}}</center> File:Blavatsky Olcott Mavalankar.jpg|<center>Helena Blavatska v indijskem Bombayu, [[1881]]<ref>HPB stoji za Henrijem Olcottom (ki sedi v sredi) in [[Damodar Mavalankar]]jem (ki sedi na njegovi levi)</ref></center> File:TE Blavatsky Seal.jpg|<center>Osebni [[grb]] Helene Petrovne Blavatske<ref> kot ga je uporabljala po ustanovitvi Bogovednega društva od leta [[1875]]</ref></center> File:Olcott in Adyar.jpg|<center>[[Henri Olcott]] je ohranjal živ spomin na HPB; tu v [[Adjar]]ju maja [[1903]]</center> File:Cover of 'Blavatsky Unveiled. The Writings of H. P. Blavatsky in modern English. Volume 1.' By Moon Laramie.jpg|<center>Platnice od „Slečene HPB« ('Blavatsky Unveiled')<ref>prvi prevod njene ’Isis Unveiled’ v sodobno angleščino</ref></center> File:Blavatsky.020.jpg|<center>Helena Petrovna Blavatska, {{okrog|1877}}</center> File:Baphomet-dibujo-de-Eliphas-Levi-solve-at-coagula-antebrazos.webp|<center>Bafomet – Brezspolni Hudič, ki vnaša spolno zmešnjavo<br><small>narisal Éliphas Lévi</small></center> Image:Reincarnation AS.jpg|<center>Tako si [[hinduizem|hindujci]] zamišljajo [[reinkarnacija|reinkarnacijo]]<br><small>[[Havaji|Havajska]] [[umetnost]]</small></center> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{seznam opomb}} == Branje == === Njene knjige in spisi === ;{{ikona en}} *''Isis Unveiled: A Master-Key to the Mysteries of Ancient and Modern Science and Theology'' (1877) 2 zv., 1300 str.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> *''Five Years of Theosophy'' by HPB et al. (1885) 575 s. *''Studies in Occultism: A collection of articles from Lucifer'' (1887–1891) *''From the Caves and Jungles of Hindostan'' (1879–1886) *''The Secret Doctrine: The Synthesis of Science, Religion and Philosophy'' (1888) 2 zv., 1500 s. *''Five Messages to American Theosophists by HPB'' (1888 -1891) 32 s. *''The Voice of the Silence'' (1889) *''The Key to Theosophy'' (1889) 310 s. *''Nightmare Tales'' (posmrtno; 1907) === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite journal |last=Bednarowski |first=Mary Farrell |title=Outside the Mainstream: Women's Religion and Women Religious Leaders in Nineteenth-Century America |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_1980-06_48_2/page/207 |journal=Journal of the American Academy of Religion |volume=48 |number=2 |pages=207–230 |year=1980 |jstor=1462703|doi=10.1093/jaarel/XLVIII.2.207 |s2cid=170516831 }} * {{cite journal |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |journal=Journal of the American Academy of Religion |volume=62 |number=3 |year=1994 |pages=747–767 |jstor=1465212 |doi=10.1093/jaarel/lxii.3.747}} * {{cite book |last=Caldwell |first=Daniel H |year=2000 |title=The esoteric world of Madame Blavatsky: insights into the life of a modern sphinx |publisher=Theosophical Pub. House |isbn=978-0-8356-0794-0 |url=http://blavatskyarchives.com/esotericworldam.htm}} * {{cite book |last=Campbell |location=Berkeley |publisher=University of California Press |first=Bruce F. |title=Ancient Wisdom Revived: A History of the Theosophical Movement |url=https://archive.org/details/ancientwisdomrev0000camp |year=1980 |isbn=978-0-520-03968-1}} * {{cite book |last=Cranston |first=Sylvia |title=HPB: The Extraordinary Life and Influence of Helena Blavatsky, Founder of the Modern Theosophical Movement |year=1993 |publisher=G.P. Putnam's Sons |location=London |isbn=978-0-87477-688-1 |url=https://archive.org/details/hpbextraordinary00cran }} * {{cite journal |last=Ellwood |first=Robert |title=Review of Nicholas Goodrick-Clarke's ''Helena Blavatsky'' |year=2005 |journal=Nova Religio: The Journal of Alternative and Emergent Religions |volume=9 |number=2 |pages=110–111 |jstor=10.1525/nr.2005.9.2.110|doi=10.1525/nr.2005.9.2.110 }} * {{cite book |last=Gardell |first=Mattias |title=Gods of the Blood: The Pagan Revival and White Separatism |url=https://archive.org/details/godsofbloodpagan0000gard |location=Durham |publisher=Duke University Press |year=2003 |isbn=978-0-8223-3059-2 }} * {{cite book |last=Godwin |first=Joscelyn |year=1994 |title=The Theosophical Enlightenment |url=https://archive.org/details/theosophicalenli0000godw |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2151-2 }} * {{cite encyclopedia |last=Godwin |first=Joscelyn |year=1994b |contribution=Foreword |title=The Masters Revealed: Madame Blavatsky and the Myth of the Great White Lodge |editor=K. Paul Johnson |pages=[https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john/page/ xv–xix] |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2064-5 |url=https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john/page/ }} * {{cite book |last=Goodrick-Clarke |first=Nicholas |title=Helena Blavatsky |location=Berkeley |publisher=North Atlantic Books |year=2004 |isbn=978-1-55643-457-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/helenablavatsky0000blav }} * {{cite book |last=Goodrick-Clarke |title=The Western Esoteric Traditions: A Historical Introduction |url=https://archive.org/details/westernesoterict0000good |first=Nicholas |author-mask={{long dash}}|year=2008 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0-19-532099-2 }} * {{cite book |last=Hammer |first=Olav |year=2001 |title=Claiming Knowledge: Strategies of Epistemology from Theosophy to the New Age |location=Leiden and Boston |publisher=Brill |isbn=978-90-04-13638-0 }} * {{cite book |last=Hanegraaff |title=Western Esotericism: A Guide for the Perplexed |first=Wouter |author-link=Wouter Hanegraaff |year=2013 |publisher=Bloomsbury Press |location=London |isbn=978-1-4411-3646-6 }} * {{cite book |last=Hutton |first=Ronald |year=1999 |title=The Triumph of the Moon: A History of Modern Pagan Witchcraft |url=https://archive.org/details/triumphofmoonhis00hutt |url-access=registration |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-285449-0 }} * {{cite book |last=Johnson |first=K. Paul |year=1994 |title=The Masters Revealed: Madame Blavatsky and the Myth of the Great White Lodge |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2064-5 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john |ref=none}} * {{Cite book | last = Josephson-Storm | first = Jason | title = The Myth of Disenchantment: Magic, Modernity, and the Birth of the Human Sciences |location = Chicago| publisher = University of Chicago Press | date = 2017 | url={{Google books|xZ5yDgAAQBAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} | isbn = 978-0-226-40336-6 }} * {{cite thesis |last=Kalnitsky |location=Pretoria |publisher=University of South Africa |first=Arnold |title=The Theosophical Movement of the Nineteenth Century: The Legitimation of the Disputable and the Entrenchment of the Disreputable |type=D. Litt. et Phil. |year=2003 |publication-date=2009 |oclc=732370968 |hdl=10500/2108 }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite book |last=Kuhn |first=Alvin Boyd |author-link=Alvin Boyd Kuhn |title=Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom |url=https://archive.org/details/TheosophyAModernRevivalOfAncientWisdom |series=American religion series: Studies in religion and culture |year=1992 |orig-year=Originally published 1930 |type=PhD thesis |publisher=Kessinger Publishing |location=Whitefish, MT |isbn=978-1-56459-175-3 |access-date=22 June 2011}} * {{cite book |last=Lachman |first=Gary |author-link=Gary Lachman |title=Madame Blavatsky: The Mother of Modern Spirituality |url=https://archive.org/details/madameblavatskym0000lach |year=2012 |publisher=Jeremy P. Tarcher/Penguin |location=New York |isbn=978-1-58542-863-2}} * {{cite book | last1=Lewis | first1=James R. | last2=Melton | first2=J. Gordon | title=Church Universal and Triumphant : in scholarly perspective | publisher=Center for Academic Publication | publication-place=Stanford, Calif. | year=1994 | oclc=31147646}} * {{cite book |last=Meade |first=Marion |author-link=Marion Meade |title=Madame Blavatsky: The Woman Behind the Myth |url=https://archive.org/details/madameblavatskyw0000mead |year=1980 |isbn=978-0-399-12376-4 |location=New York |publisher=Putnam}} * {{cite encyclopedia |editor-last=Melton |editor-first=J. Gordon |title=New Age Encyclopedia |year=1990 |publisher=Gale Research |location=Farmington Hills, Michigan |isbn=978-0-8103-7159-0 |url={{Google books|GoEYAAAAIAAJ|keywords=|text=|plainurl=yes}}}} *{{cite encyclopedia |last=Santucci |first=James A. |pages=177–185 |title=Blavatsky, Helena Petrovna |encyclopedia=Dictionary of Gnosis and Western Esotericism |year=2006 |publisher=Brill |editor=Wouter J. Hanegraaff |isbn=978-9004152311}} * {{cite encyclopedia |last=Santucci |first=James A. |author-mask={{long dash}} |pages=1114–1123 |title=Theosophical Society |encyclopedia=Dictionary of Gnosis and Western Esotericism |year=2006b |publisher=Brill |editor=Wouter J. Hanegraaff |isbn=978-9004152311}} * {{cite journal |last=Staudenmaier |first=Peter |title=Race and Redemption: Racial and Ethnic Evolution in Rudolf Steiner's Anthroposophy |year=2008 |journal=Nova Religio: The Journal of Alternative and Emergent Religions |volume=11 |number=3 |pages=4–36 |doi=10.1525/nr.2008.11.3.4|url=http://epublications.marquette.edu/hist_fac/79 |url-access=subscription }} * {{cite book |last=Washington |first=Peter |year=1993 |title=Madame Blavatsky's Baboon: Theosophy and the Emergence of the Western Guru |publisher=Secker & Warburg |location=London |isbn=978-0-436-56418-5}} * {{cite book |last=Сенкевич |first=Александр Николаевич |author-link=Alexander Senkevich |url=https://archive.org/details/blavatskaia0000senk |title=Елена Блаватская: между светом и тьмой |script-title=ru:Елена Блаватская: между светом и тьмой |year=2010 |language=ru |trans-title=Helena Blavatsky: Between Light and Darkness |publisher=Молодая гвардия |location=Moscow |series=Жизнь замечательных людей |isbn=978-5-235-03283-5 |lccn=2011427581 |oclc=705783723 |url-access=registration }} {{Refend}} === Nadaljnje branje === {{refbegin|30em}} * {{cite book |editor-last=Barker |location=London |publisher=T. Fisher Unwin |editor-first=A. Trevor |title=The Mahatma letters to A. P. Sinnett from the Mahatmas M. & K. H. |year=1923 |oclc=277224098 |url=https://archive.org/details/mahatmalettersto00sinnuoft }} * {{cite book |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=Isis unveiled: a master-key to the mysteries of ancient and modern science and theology |volume=1 |year=1877a |location=New York |publisher=J. W. Bouton |oclc=7211493 |url={{Google books|0sV5SIgE75sC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=Isis unveiled: a master-key to the mysteries of ancient and modern science and theology |volume=2 |year=1877b |location=New York |publisher=J. W. Bouton |oclc=7211493 |url={{Google books|GfDUN6fgoSgC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Blavatsky |first=Helena P. |author-mask=2 |title=What is Theosophy? |ref={{SfnRef|The Theosophist|Oct. 1879}} |journal=The Theosophist |volume=1 |issue=1 |date=October 1879 |pages=2–5 |url=http://www.blavatsky.net/index.php/what-is-theosophy |access-date=11 July 2017 |archive-date=2 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230602220754/https://www.blavatsky.net/index.php/what-is-theosophy |url-status=dead }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=1 |year=1888a |publisher=The Theosophical Publishing Company |location=London |oclc=8129381}} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=1 |edition=photoreprint of original 1st |year=1999 |orig-year=1888 |isbn=978-1-55700-001-9 |url=https://archive.org/details/secretdoctrineth01blav |url-access=registration }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=2 |year=1888b |publisher=The Theosophical Publishing Company |location=London |oclc=8129381}} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=2 |edition=photoreprint of original 1st |year=1999 |orig-year=1888 |isbn=978-1-55700-001-9 |url=https://archive.org/details/secretdoctrineth01blav |url-access=registration }} * {{cite journal |last=Blavatsky |author-mask=2 |journal=Lucifer |oclc=804337810 |volume=3 |issue=16 |date=December 1888 |pages=328–333 |first=Helena P. |title=Dialogue between the two editors on astral bodies, or doppelgangers}} Reprinted in {{cite book |location=Wheaton, Il |publisher=Theosophical Publishing House |editor1-last=De Zirkoff |editor1-first=Boris |editor2-last=Eklund |editor2-first=Dara |title=Collected writings |volume=10 |edition=Reprint |year=1988 |orig-year=1964 |isbn=978-0-8356-7188-0 |pages=217–226 |url=http://www.katinkahesselink.net/blavatsky/articles/v10/y1888_094.htm }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Los Angeles |publisher=Theosophical Publishing Society |title=The theosophical glossary |editor-last=Mead |editor-first=George R. S. |editor-link=G. R. S. Mead |edition=Reprint of 1st |year=1918 |orig-year=1892 |oclc=679877592 |first=Helena P. |url=https://archive.org/details/theosophicalglos00blav }} * {{cite book |last=Blavatsky |ref={{SfnRef|Barker|1925}} |author-mask=2 |location=London |publisher=T. Fisher Unwin |first=Helena P. |editor-last=Barker |editor-first=A. Trevor |title=The letters of H.P. Blavatsky to A.P. Sinnett, and other miscellaneous letters |year=1925}} * {{cite book |last=Blavatsky |ref={{SfnRef|Neff|1937}} |author-mask=2 |location=New York |publisher=Dutton |first=Helena P. |editor-last=Neff |editor-first=Mary K. |title=Personal memoirs of H. P. Blavatsky |year=1937 |oclc=311492}} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Los Angeles |publisher=Theosophical Company |first=Helena P. |title=The key to theosophy being a clear exposition in the form of question and answer of the ethics, science, and philosophy for the study of which the Universal brotherhood and Theosophical society has been founded |year=1962 |edition=Reprint of original 1st |orig-year=1889 |oclc=26116335 |url=https://archive.org/details/cu31924075773683 }} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=The Theosophical Society |title=The key to theosophy being a clear exposition in the form of question and answer of the ethics, science, and philosophy for the study of which the Universal brotherhood and Theosophical society has been founded |year=1962 |edition=Theosophical University Press electronic |isbn=978-1-55700-046-0 |url=http://www.theosociety.org/pasadena/key/key-hp.htm }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Berkeley |publisher=North Atlantic Books |series=Western esoteric masters series |first=Helena P. |editor-last=Goodrick-Clarke |editor-first=Nicholas |title=Helena Blavatsky |year=2004 |isbn=978-1-55643-457-0 |url={{Google books|Z9AqCWRKkWkC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Bleiler |first=Everett Franklin |year=1948 |title=The checklist of fantastic literature; a bibliography of fantasy, weird and science fiction books published in the English language |location=Chicago |publisher=Shasta Publishers |oclc=1113926}} * {{cite encyclopedia |last=Boase |location=Truro |publisher=Netherton and Worth |encyclopedia=Modern English biography: containing many thousand concise memoirs of persons who have died since the year 1850 |volume=4 |year=1908 |oclc=2704608 |first=Frederic |author-link=Frederic Boase |title=Blavatsky, Helena Petrovna |at=col. 428–429 |url={{Google books|UzMqAAAAYAAJ|page=PA1954|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Caldwell |first=Daniel H |year=2000 |title=The esoteric world of Madame Blavatsky: insights into the life of a modern sphinx |publisher=Theosophical Pub. House |isbn=978-0-8356-0794-0 |url=http://blavatskyarchives.com/esotericworldam.htm }} * {{cite encyclopedia |last=Carroll |first=Robert T. |title=Theosophy |location=Hoboken |publisher=Wiley |encyclopedia=The Skeptic's Dictionary: A Collection of Strange Beliefs, Amusing Deceptions, and Dangerous Delusions |year=2003 |isbn=978-0-471-27242-7}} * {{cite book |last=Carter |first=Steven R. |title=James Jones: an American literary orientalist master |year=1998 |publisher=University of Illinois Press |location=Urbana, Il and Chicago |isbn=978-0-252-02371-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/jamesjonesameric0000cart }} * {{cite book |last=Coleman |location=London |publisher=Longmans, Green |editor1-last=Solovyov |editor1-first=Vsevolod S. |editor1-link=Vsevolod Solovyov |editor2-last=Leaf |editor2-first=Walter |editor2-link=Walter Leaf |title=A Modern Priestess of Isis |year=1895 |chapter=Appendix C. The sources of Madame Blavatsky's writings |pages=353–366 |orig-year=essay composed 2 August 1893 |first=William E. |oclc=468865051 |chapter-url=https://archive.org/details/cu31924031226792 |others=Abridged and translated on behalf of the Society for Psychical Research. }} * {{cite news |title=Court notes |ref={{SfnRef|New York Times|1878-07-09}} |location=New York |newspaper=The New York Times |issn=0362-4331 |date=9 July 1878 |page=3 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1878/07/09/87289398.pdf |access-date=14 May 2014 }} * {{cite ODNB |last=Davenport-Hines |id=40930 |title=Blavatsky, Helena Petrovna (1831–1891) |first=Richard |orig-year=2004 |date=Jan 2011}} * {{cite book |last=Fields |location=Boston; London |publisher=Shambhala Publications |first=Rick |title=How the swans came to the lake: a narrative history of Buddhism in America |url=https://archive.org/details/howswanscametola0000fiel |year=1992 |orig-year=1981 |edition=3rd rev. and updated |isbn=978-0-87773-583-0 }} * {{cite encyclopedia |last=Fodor |location=London |publisher=Arthurs Press |encyclopedia=Encyclopaedia of Psychic Science |edition=reprint |first=Nandor |author-link=Nandor Fodor |pages=31–32 |year=2003 |isbn=978-0-7661-3931-2 |title=Mme Helene Petrovna Blavatsky (1831–91) |access-date=25 January 2015 |url=http://www.blavatskyarchives.com/fodor.htm }} * {{cite thesis |last=French |location=Sydney |publisher=University of Sydney |first=Brendan J. |title=The theosophical masters: an investigation into the conceptual domains of H.P. Blavatsky and C.W. Leadbeater |type=PhD thesis |year=2000 |publication-date=2001 |oclc=223328198 |hdl=2123/7147 }} * {{cite book |last=Gandhi |location=Ahmedabad |publisher=Navajivan Publishing House |first=Mohandas K. |author-link=Mahatma Gandhi |editor-last=Desai |editor-first=Mahadev H. |title=An autobiography, or, The story of my experiments with truth |url=https://archive.org/details/ghs3.autobiographyros0000maha |year=1927 |lccn=32031578 |chapter=Acquaintance with religions }} via {{cite web |location=New York |website=columbia.edu |publisher=[[Columbia University]] |others=Transcribed and proofread by Frances W. Pritchett |year=2007 |title=Acquaintance with religions |url=http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00litlinks/gandhi/part1/120chapter.html |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100627113005/http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00litlinks/gandhi/part1/120chapter.html |archive-date=27 June 2010 |url-status=live |postscript=none }} * {{cite book |last=Garrett |work=Westminster Gazette |first=Edmund |title=Isis Very Much Unveiled: Being the Story of the Great Mahatma Hoax |series=Cover title:Isis very much unveiled :the story of the great Mahatma hoax |year=1894 |url=http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.31822035058494;view=1up;seq=1 |publisher=London }} * {{cite book |editor1-last=Godwin |location=York Beach, ME |publisher=S. Weiser |editor1-first=Joscelyn |editor1-link=Joscelyn Godwin |editor2-last=Chanel |editor2-first=Christian |editor3-last=Deveney |editor3-first=John P. |title=The Hermetic Brotherhood of Luxor: initiatic and historical documents of an order of practical occultism |year=1995 |isbn=978-0-87728-825-1 |url={{Google books|9B1k19eqlBcC|page=PA6|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Gombrich |location=London; New York |publisher=Routledge & Kegan Paul |series=Library of religious beliefs and practices |first=Richard F. |author-link=Richard Gombrich |title=Theravāda Buddhism: a social history from ancient Benares to modern Colombo |year=2003 |edition=Reprint of 1st |orig-year=1988 |isbn=978-0-415-07585-5 |url={{Google books|EBCqWLgOz58C|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{Cite book |last=Greer |first=John Michael |author-link=John Michael Greer |title=The New Encyclopedia of the Occult |title-link=The New Encyclopedia of the Occult |publisher=[[Llewellyn Publications]] |year=2003 |isbn=978-1-56718-336-8 |location=St. Paul |language=en}} * {{cite book |last=Guénon |location=Hillsdale, NY |publisher=Sophia Perennis |first=René |others=translated by Alvin Moore, Jr. |title=Theosophy: history of a pseudo-religion |year=2004 |orig-year=2003 |isbn=978-0-900588-79-2 |url={{Google books|7_WwVFntyFwC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} Translation of {{cite book |last=Guénon |location=Paris |publisher=Nouvelle librairie nationale |first=René |title=Le théosophisme: histoire d'une pseudo-religion |year=1921 |language=fr |url=https://archive.org/download/lethosophismeh00gu/lethosophismeh00gu.pdf |access-date=26 June 2013 |archive-url=https://archive.org/details/lethosophismeh00gu |archive-date=14 October 2010 |url-status=live }} * {{cite book |last=Hanson |first=Virginia |year=1988 |title=H.P. Blavatsky and The secret doctrine |publisher=Theosophical Pub. House |series=A Quest book |isbn=978-0-8356-0630-1 |oclc=17477685 |url=https://archive.org/details/hpblavatskyse00hans }} * {{cite book |last=Harrison |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |first=Vernon |title=H. P. Blavatsky and the SPR: an examination of the Hodgson Report of 1885 |year=1997 |isbn=978-1-55700-117-7 |url={{Google books|OEVRAQAAIAAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} Revision of {{cite journal |last=Harrison |journal=Journal of the Society for Psychical Research |issn=0037-9751 |volume=53 |issue=803 |date=Apr 1986 |first=Vernon |title=J'accuse. An Examination of the Hodgson Report of 1885 |url=https://archive.org/details/journal-of-the-society-for-psychical-research_1986-04_53_803/page/287 |pages=287–310}} * {{cite news |last=Hower |location=New York |newspaper=The New York Times |issn=0362-4331 |date=26 February 1995 |page=BR13 |type=book review |title=The medium with a message |first=Edward |url=https://www.nytimes.com/1995/02/26/books/the-medium-with-a-message.html |access-date=31 October 2009 }} * {{cite book |last=Johnson |location=Albany |publisher=State University of New York Press |series=SUNY series in Western esoteric traditions |first=K. Paul |title=The masters revealed: Madame Blavatsky and the myth of the Great White Lodge |year=1994 |isbn=978-0-7914-2063-8 |url={{Google books|bMVrr1XaADwC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |author=Karma-gliṅ-pa |ref={{SfnRef|Evans-Wentz|2000}} |location=London |publisher=Oxford University Press |editor-last=Evans-Wentz |editor-first=Walter Y. |title=The Tibetan book of the dead: or, The after-death experiences on the Bardo plane, according to Lāma Kazi Dawa-Samdup's English rendering |year=2000 |orig-year=1927 |edition=3rd |others=with a new foreword and afterword by Donald S. Lopez, Jr |isbn=978-0-19-513311-0 |url={{Google books|nYi3NpsOq8UC|page=12|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last1=Kingsford |location=New York |publisher=Macoy Publishing & Masonic Supply |first1=Anna Bonus |last2=Maitland |first2=Edward |title=The perfect way: or, the finding of Christ |chapter-url=https://archive.org/details/perfectwayorfind00king |edition=7th |year=1919 |orig-year=1882 |chapter=Appendix xv: The secret of satan |pages=[https://archive.org/details/perfectwayorfind00king/page/359 359–364] |oclc=681713510 |hdl=2027/uc2.ark:/13960/t66401z2m }} Also reprinted in {{cite book |location=London |publisher=George Redway |last1=Kingsford |first1=Anna Bonus |last2=Maitland |first2=Edward |title="Clothed with the sun": being the book of the illuminations of Anna (Bonus) Kingsford |chapter-url=https://archive.org/details/clothedwithsunb00maitgoog |year=1889 |chapter=Lambda or the last of the gods being the secret of satan |pages=263–269 |oclc=381443 }} * {{cite book |last=MacMahan |location=New York |publisher=Oxford University Press |first=David L. |title=The making of Buddhist modernism |year=2008 |isbn=978-0-19-518327-6 |url={{Google books|XU6HNwlxhCAC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite press release |title=Madame Blavatsky, co-founder of the Theosophical Society, was unjustly condemned, new study concludes |ref={{SfnRef|Society for Psychical Research|1986}} |location=London |publisher=The Incorporated Society for Psychical Research |date=8 May 1986 |url=http://www.blavatsky.net/index.php/9-theosophy/history/382-spr-press-release |access-date=26 November 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/19990202214538/http://www.blavatsky.net/gen/refute/sprpress.htm |archive-date=2 February 1999 |url-status=live |via=blavatsky.net }} * {{cite book |last=Mead |location=Adyar, Madras, India |publisher=Theosophical Pub. House |series=Adyar pamphlets |first=G. R. S. |author-link=G. R. S. Mead |title=Concerning H.P.B.: (stray thoughts on theosophy) |year=1920 |orig-year=First published 1904 |oclc=212946490 |url=http://www.gnosis.org/library/grs-mead/grsm_concerning_hpb.html }} * {{cite encyclopedia |editor-last=Melton |ref={{SfnRef|Encyclopedia of Occultism and Parapsychology|2001}} |location=Detroit |publisher=Gale Research Company |encyclopedia=Encyclopedia of Occultism & Parapsychology |edition=5th |editor-first=J. Gordon |volume=2 |year=2001 |isbn=978-0-8103-8570-2 |issn=0731-7840 |oclc=8262489 |ol=16977697W |title=Theosophical Society |pages=1557–1559 }} * {{cite web |last=Minderovic |first=Zoran |url={{AllMusic|class=artist|id=q7982/biography|pure_url=yes}} |title=Alexander Scriabin (Biography) |website=AllMusic |year=2011 |access-date=18 June 2011 }} * {{cite journal |last=Müller |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=33 |issue=195 |date=May 1893a |pages=767–788 |first=Friedrich M. |title=Esoteric Buddhism}} * {{cite journal |last=Müller |author-mask=2 |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=34 |issue=198 |date=Aug 1893b |pages=296–303 |first=Friedrich M. |title=Esoteric Buddhism: a rejoinder |url={{Google books|2twaAAAAYAAJ|page=PA296|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Müller |author-mask=2 |location=London |publisher=Longmans, Green |first=Friedrich M. |editor-last=Müller |editor-first=Georgina A. |title=The life and letters of the Right Honourable Friedrich Max Müller |volume=2 |year=1902 |oclc=700634676 |chapter=[letter] To Colonel Olcott |orig-year=letter composed 10 June 1893 |pages=297–299 |hdl=2027/uc1.b3334965 }} * {{cite book |last=Murphet |location=Wheaton, Illinois |publisher=Theosophical Publishing House |series=A quest book |first=Howard |author-link=Howard Murphet |title=When daylight comes: a biography of Helena Petrovna Blavatsky |year=1988 |orig-year=1975 |isbn=978-0-8356-0461-1 |url={{Google books|CwQFfR3Ao0wC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite encyclopedia |last=Newman |first=Hannah |title=Blavatsky, Helena P. (1831–1891) |location=Santa Barbara |publisher=ABC-CLIO |encyclopedia=Antisemitism: A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution |editor-last=Levy |editor-first=Richard S. |volume=1 |year=2005 |isbn=978-1-85109-439-4 |pages=72–73 |url={{Google books|Tdn6FFZklkcC|page=PA72|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Nilakant |journal=The Path |lccn=2003221012 |volume=1 |issue=2 |date=May 1886 |editor-last=Judge |editor-first=William Q. |title=Theosophical symbolism |page=51}} Transcribed in {{cite web |location=Pasadena |publisher=theosociety.org |title=Theosophical symbolism |url=http://www.theosociety.org/pasadena/path/v01n02p51_theosophical-symbolism.htm |access-date=17 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209155235/http://www.theosociety.org/pasadena/path/v01n02p51_theosophical-symbolism.htm |archive-date=9 February 2008 |url-status=live }} * {{cite news |title=Obituary |ref={{SfnRef|The Times|1891}} |location=London |newspaper=The Times |issn=0140-0460 |issue=33320 |date=9 May 1891 |page=11}} * {{cite journal |last=Olcott |first=Henry S. |title=Constitution and Rules of the Theosophical Society |journal=The Theosophist |date=January 1891 |volume=12 |issue=4 |pages=65–72 |issn=0040-5892 |quote=As Revised in Session of the General Council, all the Sections being represented, at Adyar, December 27, 1890.}} * {{cite book |last=Oldmeadow |first=Harry |title=Journeys East: 20th Century Western Encounters with Eastern Religious Traditions |url=https://archive.org/details/journeyseast20th0000oldm |date=2004 }} * {{cite book |last=Pearsall |location=London |publisher=Michael Joseph |first=Ronald |author-link=Ronald Pearsall |title=The table-rappers |year=1972 |oclc=248009137 |url={{Google books|_J00AAAAMAAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Petsche |journal=Literature & Aesthetics |issn=2200-0437 |volume=21 |issue=1 |date=Jun 2011 |pages=98–115 |first=Johanna |title=Gurdjieff and Blavatsky: Western esoteric teachers in parallel |url=http://ojs-prod.library.usyd.edu.au/index.php/LA/article/viewFile/5051/5756 |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514184647/http://ojs-prod.library.usyd.edu.au/index.php/LA/article/view/5051/5756 |archive-date=14 May 2014 |url-status=live }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite encyclopedia |last=Randi |location=New York |publisher=St. Martin's Press |encyclopedia=An encyclopedia of claims, frauds, and hoaxes of the occult and supernatural: decidedly skeptical definitions of alternative realities |year=1997 |orig-year=1994 |isbn=978-0-312-15119-5 |first=James |title=Blavatsky, Helena Petrovna}} Reprinted in {{cite web |publisher=randi.org |title=Blavatsky, Helena Petrovna |url=http://www.randi.org/encyclopedia/Blavatsky,%20Helena%20Petrovna.html |access-date=2 May 2014 }} * {{cite book |last=Reigle |first=David |author-link=David Reigle |title=The Books of Kiu-te, or The Tibetan Buddhist tantras: a preliminary analysis |series=Secret doctrine reference series |year=1983 |publisher=Wizard's Bookshelf |location=San Diego |isbn=978-0-913510-49-0 |oclc=10745775}} * {{cite journal |last=Reitemeyer |journal=Fohat: The Mystical, the Magical |issn=1205-9676 |volume=10 |issue=2 |date=Summer 2006 |pages=35–36 |first=Frank |title=Open questions in HP Blavatsky's genealogy: review: 'Ein deutschbaltischer Hintergrund der Theosophie?' by Peter Lauer |url=http://www.theosophycanada.com/files/fohat-summer-2006.pdf |access-date=21 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140521041411/http://www.theosophycanada.com/files/fohat-summer-2006.pdf |archive-date=21 May 2014 |url-status=dead }} * {{cite book |last=Richard-Nafarre |location=Paris |publisher=Noël Richard-Nafarre, distributed by Éditions François de Villac |first=Noël |title=Helena P. Blavatsky ou La réponse du sphinx |language=fr |year=1991 |isbn=978-2950626103 }} * {{cite book |last1=Ryan |first1=Charles J |last2=Knoche |first2=Grace F |year=1937 |title=H.P. Blavatsky and the theosophical movement: a brief historical sketch |publisher=Theosophical University Press |isbn=978-1-55700-090-3 |url=http://www.theosociety.org/pasadena/hpb-tm/hpbtm-hp.htm }} * {{cite book |last=Sedgwick |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |first=Mark |title=Against the modern world: traditionalism and the secret intellectual history of the twentieth century |year=2004 |isbn=978-0-19-515297-5 |url={{Google books|GcUFmQ-NF_0C|page=PA44|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |editor-last=Sinnett |location=London |publisher=George Redway |editor-first=Alfred P. |editor-link=Alfred Percy Sinnett |title=Incidents in the life of Madame Blavatsky: compiled from information supplied by her relatives and friends |year=1886 |oclc=1876380 |url=https://archive.org/details/cu31924029172983 }} * {{cite journal |last=Sinnett |author-mask=2 |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=33 |issue=196 |date=Jun 1893 |pages=1015–1027 |first=Alfred P. |title=Esoteric Buddhism: a reply}} * {{cite journal |last1=Spielvogel |journal=Simon Wiesenthal Center Annual |issn=0741-8450 |volume=3 |year=1986 |first1=Jackson J. |author-link1=Jackson J. Spielvogel |last2=Redles |first2=David |title=Hitler's racial ideology: content and occult sources |url=http://motlc.kintera.org/resources/books/annual3/chap09.html |access-date=22 August 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070623220601/http://motlc.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=gvKVLcMVIuG&b=395043 |archive-date=23 June 2007 |url-status=live }} * {{cite book |last=Symonds |first=John |year=2006 |orig-year=1959 |title=The lady with the magic eyes: Madame Blavatsky, medium and magician |publisher=Kessinger Pub |isbn=978-1-4254-8709-6 |oclc=122353386 }} * {{cite web |title=Theosophical Society Membership Statistics 2007/2008 |ref={{SfnRef|TIS|2009}} |work=teozofija.info |publisher=Theosophy in Slovenia |url=http://teozofija.info/Teozofsko_gibanje/Membership_Statistics_2007-08.htm |date=January 2009 |access-date=22 June 2011 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225091111/http://teozofija.info/Teozofsko_gibanje/Membership_Statistics_2007-08.htm |url-status=dead }} * {{cite book |last=Thibaux |first=Jean-Michel |year=1992 |title=Héléna Blavatsky, les sept esprits de la révolte |url=https://archive.org/details/helenablavatskyl0000thib |location=Paris |publisher=Éditions n° 1 |isbn=978-2-86391-500-4 |language=fr }} * {{cite thesis |last=Tillett |location=Sydney |publisher=University of Sydney |first=Gregory J. |title=Charles Webster Leadbeater 1854–1934: a biographical study |type=PhD |year=1986 |publication-date=2007 |oclc=220306221 |hdl=2123/1623 }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite book |last=Tingley |first=Katherine |year=1921 |title=Helena Petrovna Blavatsky: foundress of the original Theosophical Society in New York, 1875, the international headquarters of which are now at Point Loma, California |location=Point Loma |publisher=The Woman's International Theosophical League |oclc=261329238 |url=https://archive.org/details/helenapetrovnabl00tingrich }} * {{cite encyclopedia |last=Wakoff |first=Michael B. |editor=Edward Craig |encyclopedia=[[Routledge Encyclopedia of Philosophy]] |title=Theosophy |year=1998 |publisher=Routledge |volume=9 |location=New York |isbn=978-0-415-18714-5 |pages=363–366}} * {{cite journal |last=Wolff |first=Hannah M. |title=Madame Blavatsky |journal=Two Worlds |date=11 December 1891 |pages=671–672}} * {{cite journal |last=Zirkoff |journal=Theosophia |volume=24 |issue=3 |date=Winter 1967–1968 |first=Boris de |author-link=Boris de Zirkoff |title=Who played that trick on H.P.B.?: the puzzle of ''The Theosophical Glossary''}} Transcribed in {{cite mailing list |mailing-list=theos-talk |title=Who played that trick on H.P.B.? by Boris de Zirkoff |date=11 May 2001 |last=Caldwell |first=Daniel H. |url=http://www.theos-talk.com/archives/200105/tt00067.html |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041120100703/http://www.theos-talk.com/archives/200105/tt00067.html |archive-date=20 November 2004 |url-status=live }} * {{cite encyclopedia |editor-last=Вишневский |ref={{SfnRef|Пензенская энциклопедия|2001}} |location=Пенза |publisher=Министерство культуры Пензенской области |encyclopedia=Пензенская энциклопедия |editor-first=К. Д. |year=2001 |isbn=978-5852702340 |title=Долгорукий Павел Васильевич |language=ru |url=http://www.penza-trv.ru/go/region/dolgorukiypv |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071109153001/http://www.penza-trv.ru/go/region/dolgorukiypv |archive-date=9 November 2007 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Кайдаш |journal=Утренняя Звезда |first=Светлана |script-title=ru:Елена Блаватская в России |language=ru}}{{spnd}}almanac of the International Roerich Centre, No. 2–3, 1994–1997 * {{cite journal |last=Клейн |journal=Здравый смысл |issn=1814-0416 |volume=16 |issue=2 |date=June 2011 |page=11 |first=Лев Самуилович |author-link=Leo Klejn |title=Рациональный взгляд на успехи мистики |language=ru |url=http://razumru.ru/humanism/journal/59/klein.htm }} * {{cite book |last=Кранстон |author-mask=2 |location=Рига |publisher=Лигатма |first=С. Л. |editor-last=Данилов |editor-first=Леонид Лукьянович |script-title=ru:Е.П. Блаватская: Жизнь и творчество основательницы современного теософского движения |year=1999 |orig-year=1996 |edition=2nd |language=ru |isbn=978-5-7738-0017-0}} Translation of {{cite book |last=Cranston |first=Sylvia L. |title=HPB: the extraordinary life and influence of Helena Blavatsky, founder of the modern Theosophical movement |year=1998 |url=https://archive.org/details/hpbextraordinary0000sylv }} * {{cite book |last=Писарева |first=Елена Ф. |script-title=ru:Елена Петровна Блаватская (биографический очерк) |language=ru |year=1909 }} Transcribed in {{cite web |website=magister.msk.ru |script-title=ru:Елена Петровна Блаватская (биографический очерк) |language=ru |url=http://www.magister.msk.ru/library/blavatsk/about/pisae001.htm |access-date=19 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20001219045500/http://www.magister.msk.ru/library/blavatsk/about/pisae001.htm |archive-date=19 December 2000 |url-status=live |title=IPage }} * {{cite book |last=Толстой |location=Moscow |publisher=Гос. изд-во худож. лит-ры |script-title=ru:Полное собрание сочинений |language=ru |first=Лев Н. |editor-last=Чертков |editor-first=Влади́мир Г. |lccn=51015050 |oclc=6321531 |volume=54 |year=1935}} * {{cite book |last=Толстой |author-mask=2 |location=Moscow |publisher=Гос. изд-во худож. лит-ры |script-title=ru:Полное собрание сочинений |language=ru |first=Лев Н. |editor-last=Чертков |editor-first=Влади́мир Г. |lccn=51015050 |oclc=6321531 |volume=80 |year=1955}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/ Helena Petrovna Blavatsky | Uredništvo | Portal Duhovnost] ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/biography/Helena-Blavatsky Helena Blavatsky | Russian Occultist, Theosophist | Britannica (Ethan Doyle White)] *[https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life | Published by the Blavatsky Study Center] *[https://www.nndb.com/people/310/000033211/ Nndb: H. P. Blavatsky] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/blavatsky-helena-1831-1891 Blavatsky, Helena (1831–1891) | Encyclopedia.com] *[https://blavatskytheosophy.com/theosophy-and-jungian-psychology/ Theosophy and Jungian Psychology – T H E O S O P H Y] **[http://www.blavatskyarchives.com/colefraud.htm William Emmette Coleman: ''The Frauds of Madame Blavatsky''] (1891) **[http://www.blavatskyarchives.com/colebunve.htm W. E. Coleman: ''Blavatsky Unveiled''] (1892) **[http://www.blavatskyarchives.com/cole1893.htm W. E. Coleman: ''Critical Historical Review of The Theosophical Society''] (1893) **[http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm W. E. Coleman: ''The Sources of Madame Blavatsky's Writings''] (1895) ;{{ikona it}} *[https://www.treccani.it/enciclopedia/elena-petrovna-blavatskij/#google_vignette Blavatskij, Elena Petrovna - Enciclopedia - Treccani] ;{{ikona es}} *[https://historia.nationalgeographic.com.es/a/madame-blavatsky-escritora-y-ocultista_15307 Madame Blavatsky, afamada ocultista y escritora acusada de fraude] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1831]] [[Kategorija:Umrli leta 1891]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški filozofi]] [[Kategorija:Ruski zgodovinarji]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski zgodovinarji]] [[Kategorija:Ukrajinski filozofi]] [[Kategorija:Ukrajinski pisatelji]] [[Kategorija:Atlantida]] [[Kategorija:Lemurija]] [[Kategorija:New age]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Okultisti]] [[Kategorija:Budisti]] [[Kategorija:Pravljičarji]] [[Kategorija:Basnopisci]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Panteisti]] [[Kategorija:Spiritisti]] [[Kategorija:Telepatisti]] [[Kategorija:Teozofi]] [[Kategorija:Čarovništvo]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Ustanovitelji religij]] [[Kategorija:Verski voditelji]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umrli za gripo]] q7n8eerfk81fctye5ojt339x21rc1op 6710044 6709967 2026-07-12T09:59:34Z A09 188929 {{esej}} 6710044 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox philosopher |name = Helena Blavatska |image = Helena Petrovna Blavatsky.jpg |image_size = |alt = |caption = Blavatska leta 1877 |birth_name = Olena Petrovna von Hahn |birth_date = {{OldStyleDate|12. avgust|1831|31. julij}} |birth_place = [[Dnipro]] ([[Ukrajina]])<br>takrat Jekaterinoslav ([[Rusko cesarstvo]])<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance --> |death_date = {{Death date and age|df=yes|1891|05|08|1831|08|12}} |death_place = [[London]]<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:OVERLINK]] for further guidance -->, [[Anglija]]<!-- DO NOT LINK, see [[MOS:GEOLINK]] for further guidance --> | citizenship = {{ubl |Rusko cesarstvo (do 1878) |ZDA (od 1878) }}<!--See MOS:INFONAT--> |era = {{flatlist| * [[Sodobna filozofija]] **[[Filozofija 19. stoletja]] }} |school_tradition= [[Teozofija|Teozofija (Glavatska)]] |main_interests = {{flatlist| * [[Mistika]] * [[Religija]] * [[Filozofija]] }} |notable_ideas = {{plainlist| * [[Negibljivo gibalo|Negibljivo gibalo (causeless cause)]] * [[Veliko bratstvo|Veliko bratstvo (Masters of the ancient wisdom)]] * Sedmerica [[Šakti]]jev ([[Devi]] idr.) * [[Teozofska mistika]] }} |institutions = [[Teozofsko društvo]] |signature = |signature_alt = |region=[[Ruska filozofija]] |notable_works=''[[Slečena Izida|Slečena Izida (Isis Unveiled)]]'' (1877)<br/>''[[Skrivnostni nauki|Skrivnostni nauki (The secret doctrine)]]'' (1888)}} '''Helena Blavatska''' oziroma '''Helena Petrovna Blavatska''', znana tudi kot '''Madame Blavatsky''', ({{Efn|{{lang-uk|link=no|Олена Петрівна Блаватська|Olena Petrivna Blavatska}}, {{lang-ru| Еле́на Петро́вна Блава́тская|Jelena Petrovna Blavatskaja}}}}; {{lang-uk|Олена Петрівна Блаватська|Olena Petrivna Blavatska}}; {{lang-ru|Еле́на Петровна Бла́ватская|Jelena Petrovna Blavatskaja}}), * kot '''Helena Hahn von Rottenstern''' [[Dnipro]] ([[Ukrajina]]; takrat Jekaterinoslav, [[Rusko cesarstvo]]) {{OldStyleDate|12. avgust|1831|31. julij}} † [[8. maj]] [[1891]], je bila nemško-ukrajinsko-ruska oziroma ameriška [[čarovništvo|čarovniška]] mističarka in pisateljica, ki je znana predvsem kot soustanoviteljica [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] in [[Teozofija|teozofskega]] ali bogovednega gibanja. == Življenjepis == Za njen življenjepis je značilno, da nahaja na težave, saj je v poznejšem življenju namerno podajala protislovne opise, izmišljene dogodivščine in neverjetna ponarejanja o svoji preteklosti.{{sfn|Lachman|2012|pp=xii–xiii}}<ref>Lachman, Gary (2012). Madame Blavatsky: The Mother of Modern Spirituality. New York: Jeremy P. Tarcher/Penguin. ISBN 978-1-58542-863-2 str. xii-xiii</ref> Poleg tega se je ohranilo zelo malo njenih lastnih spisov, napisanih pred letom 1873, in se je treba opirati le na nezanesljiva poznejša poročila.{{sfn|Goodrick-Clarke|2004|p=23}} Tudi poročila o njenem zgodnjem življenju, ki so jih posredovali njeni družinski člani, so dvomljive vrednosti, podobno kot celotna njena [[teozofija]].{{sfn|Lachman|2012|p=xvi}} === Družina in otroštvo === [[File:Ekaterinoslav XIXth century.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Dnipro|Jekaterinoslav]] – Blavatskin rojstni kraj – na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]]]]</center> [[File:Blavatska house. Dnipro. Blokha.jpg|thumb|180px|left|<center>Rojstna hiša in muzej Blavatske v ukrajinskem mestu Dnipru]]</center> Blavatska se je rodila kot Helena Petrovna Hahn von Rottenstern Blavatska(ja) v mestu Jekaterinoslav v [[Rusko cesarstvo|Ruskem cesarstvu]] (danes [[Dnipro]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=8|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=2|3a1=Lachman|3y=2012|3p=5}} Njen datum rojstva je bil 12. avgust 1831, čeprav je bil po julijanskem koledarju, ki se v Rusiji v Cerkvi še zdaj uporablja, 31. julij.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993 |1pp=8–9 |2a1=Santucci |2y=2006 |2p=177 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=5 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=34}} Takoj po rojstvu je bila krščena v Ruski pravoslavni cerkvi.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=21|2a1=Cranston|2y=1993|2p=9}} Takrat je v Jekaterinoslavu razsajala [[kolera]], za katero je kmalu po porodu zbolela tudi njena mati; kljub črnogledim napovedim zdravnika sta epidemijo preživeli tako mati kot otrok.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=20–21|2a1=Lachman|2y=2012|2p=5|3a1=Сенкевич|3y=2010|3p=34}} Rodila se je v plemiški družini. {{sfnm|1a1=Kuhn|1y=1992|1p=44|2a1=Lachman|2y=2012|2p=7|3a1=Сенкевич|3y=2010|3p=17}} Njena mati je bila Helena Andrejevna Hahn von Rottenstern (rusko: Елена Андреевна Ган, 1814–1842; rojena Fadejeva), samoizobražena 17-letna hči princese Jelene Pavlovne Dolgoruke, ki je bila podobno samoizobražena plemkinja. Blavatskin oče je bil Peter Aleksejevič Hahn von Rottenstern (rusko: Пётр Алексеевич Ган, 1798–1873), potomec nemške plemiške družine Von Hahn, ki je služil kot stotnik v ruski kraljevi konjeniški artileriji in kasneje dosegel čin polkovnika. {{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=18–19 |2a1=Cranston |2y=1993 |2p=5–6 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=6 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=19}} Peter ni bil prisoten pri rojstvu svoje hčerke, saj je takrat sodeloval v zatiranju [[Novembrska vstaja|Novembrske vstaje]] (1830-1831) proti ruski okupaciji, ki je zajela celotno ozemlje današnje [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] in jo je tako prvič videl šele, ko je bila stara šest mesecev. {{sfnm|1a1=Meade |1y=1980 |1pp=20, 21 |2a1=Cranston |2y=1993 |2p=10 |3a1=Lachman |3y=2012 |3p=6 |4a1=Сенкевич |4y=2010 |4p=43}} Poleg ruskega in nemškega porekla se je Blavatska lahko sklicevala tudi na francosko poreklo, kajti njen prapraded je bil francoski [[hugenoti|hugenotski]] plemič, ki je pobegnil v Rusijo, da bi se izognil preganjanju, in tam služil na dvoru [[Katarina Velika|Katarine Velike]]. {{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=3–4|2a1=Сенкевич|2y=2010|2p=17}} Zaradi Petrove službe se je družina morala večkrat seliti skupaj s služinčadjo,{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=11|2a1=Santucci|2y=2006|2p=177|3a1=Lachman|3y=2012|3p=9}} kar je zelo vplivalo na njen takorekoč nomadsko-ciganski način življenja pozneje.{{sfn|Lachman|2012|p=10}} Leto po Petrovem prihodu v Jekaterinoslav se je morala družina zopet seliti v bližnje vojaško mesto [[Romankovo]].{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=21|2a1=Cranston|2y=1993|2p=10|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} Ko je imela Helena dve leti, je njen brat Saša umrl v drugem vojaškem mestu, ker niso mogli pravočasno najti zdravniške pomoči.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=23|2a1=Cranston|2y=1993|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} Leta 1835 sta se mati in hči preselili v [[Odesa|Odeso]], kamor je bil pred kratkim nameščen Helenin dedek po materini strani Andrej Fadejev, civilni upravitelj cesarskih oblasti. V tem mestu se je rodila njena sestra Vera Želihovska.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=26|2a1=Cranston|2y=1993|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=10}} === Zaroka, poroka in pobeg === [[File:Nikиfor-Vladimirovič-Blavatski.jpg|thumb|180px|right|<center>Nikifor Vladimirovič Blavatski (1810-1877) je bil podguverner Erevanske pokrajine 1849-1861.]]</center> [[File:Blavatsky.011.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Helena Blavatska|HPB]] okrog leta [[1860]]]]</center> Ko življenjepisci opisujejo njeno zakonsko življenje, ga omenjajo — milo rečeno — kot neprijetno pustolovščino, ali pa ga kratkomalo zaradi neverjetnih posameznosti kar opuščajo. 1848 se je torej kot sedemnajstletno dekle zaročila z [[Nikifor Blavatski|Nikiforjem Blavatskim]], od nje 20 let starejšim generalom osemintridesetih let (1810-1877 [[Poltava]] [[Ukrajina]]), ki je delal kot podguverner Erevanske pokrajine. Ni pravzaprav čisto jasno, zakaj se je sploh podala v to njej očitno zoprno in neljubo pustolovščino; pozneje je trdila, da jo je pritegnila njegova zaverovanost v čarovništvo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=52–54|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=35–36|3a1=Washington|3y=1993|3p=30|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=3|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=29–30|6a1=Сенкевич|6y=2010|6p=124}} Izgleda pa, da tega res ni storila iz kake zaljubljenosti, ampak zgolj iz kljubovalnosti. Njena spletična jo je namreč zbadala, da zaradi svojega nemogočega in trmoglavega značaja nikoli ne bo mogla pritegniti nase pozornosti kakega moškega, da bi jo zaprosil za roko, niti takega ne, kot je družinski prijatelj, odljudni Nikifor. Tri dni nato ga je zasnubila in zvedela, da se je pravzaprav ujela v past, saj po takratni čudaški ruski zakonodaji zaroke ni bilo več mogoče razdreti, čeprav se je poskušala izmuzniti malo pred poroko.<ref>HPB TO APS p. 143, HPB SPEAKS II p 17, 155, INCIDENTS p. BLAVATSKY: Collected Works (TPH) Vol. I, p. xxxvii, Kingsland: THE REAL HPB, p. 37-38</ref> Slovesna poroka je potekala 7. julija 1849.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=55|2a1=Cranston|2y=1993|2p=36|3a1=Lachman|3y=2012|3p=32|4a1=Сенкевич|4y=2010|4p=126}} Obljuba zvestobe do groba pred oltarjem pa očitno ni bila premišljeno dejanje, saj Helena pod nobenim pogojem ni hotela postati "poročena žena" v klasičnem smislu s sprejemanjem zakonskih pravic in dolžnosti. Z ženinom sta se preselila v razkošno starodavno erevansko [[Palača Sardar|Palačo Sardar]], kjer pa so se vrstili prepiri in celo pretepi, saj možu ni dovolila približevanja ter je na njegovi glavi nekoč razbila priročni svečnik, nakar je jadrno odjezdila k prijateljem. Tako je večkrat neuspešno poskušala pobegniti in se vrniti k svoji družini v [[Tbilisi]], dokler se je končno s tem moral pomiriti — po komaj treh mescih "skupnega" življenja — tudi njen razočarani ženin.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=56–57|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=36–37|3a1=Lachman|3y=2012|3p=32}} Družina jo je nato v spremstvu služabnika in služabnice poslala v [[Odesa|Odeso]] na srečanje z očetom, ki se je nameraval z njo vrniti v [[Sankt Peterburg]]. Spremljevalci so jo spremljali do [[Kerč]]a, vendar je tudi pred njimi pobegnila podkupivši kapitana ladje in končno dosegla [[Carigrad]].{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=61–62|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=37–38|3a1=Washington|3y=1993|3p=31|4a1=Lachman|4y=2012|4p=33}} To je pomenilo začetek devetletnega potepanja po svetu, ko ji je za preživljanje prav prišla očetova denarna podpora.{{sfn|Lachman|2012|pp=33–34}}<ref> HPB TO APS p. 143, HPB SPEAKS II p 17, 155, INCIDENTS p. BLAVATSKY: Collected Works (TPH) Vol. I, p. xxxvii, Kingsland: THE REAL HPB, p. 37-38 </ref><ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/|title=Helena Petrovna Blavatsky|publisher=Duhovnost.eu|author=|place=|language=sl|date=21. januar 2026|accessdate=22. januar 2026}}</ref> === Med krščanstvom in poganstvom === [[File:Helena-Blavatsky-drawing.jpg|thumb|180px|right|<center>Risba, ki jo je lastnoročno napravila Helena Petrovna Blavatska na svoj rojstni dan [[1851]].]]</center> ==== Cilji Bogovednega društva ==== Blavatska je vodilna teoretičarka Bogovednega ali Teozofskega društva{{sfnm|1a1=Santucci|1y=2006b|1p=1114|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=135–136}} in je postavljala njegove "miselne osnove".{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Njeni spisi pomenijo usmeritev za Društvo in teozofsko gibanje nasploh.{{sfn|Santucci|2006b|p=1114}} Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]],<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> ki je usmerjeno protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma, ki si je izmišljal idejo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; da bi se z njimi srečevala, je skoraj neprestano potovala križem kražem.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} V svoji domišljiji je torej smatrala, da obstaja "starodavno modrostno verstvo", ki je bilo nekoč razširjeno po vsem svetu in ki so ga poznale razne starodavne osebnosti kot grški filozof [[Platon]], kitajski vedež [[Konfucij]] in [[Hinduizem|hindujski]] modreci.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} To domnevno starodavno modrostno verstvo je povezovala s [[hermetizem|hermetično]] filozofijo, svetovnim nazorom, v katerem je vse v vesolju opredeljeno kot razodetje Božanstva.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} Po tem mnenju so se vsa svetovna verstva razvila iz te prvotne vesoljne vere.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} Teozofija ali bogovednost naj bi bila torej dedič [[neoplatonizem|neoplatonističnih]] filozofov pozne [[antika|antike]], ki so prav tako gojili hermetizem.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=217}} Blavatska je sumila krščanstvo, češ da je zaradi pokristjanjevanja v Evropi čarovniško izročilo izginilo, medtem ko se je v spremenjeni obliki ohranjalo v Indiji in Afriki. Zavzemala se je za zavestno magično pripoved o ponovnem oživljanju čarovnštva.{{sfn|Josephson-Storm|2017|p=117}} Menila je, da se bo oživljena "starodavna modrostna religija" prek teozofskega gibanja razširila po vsem svetu in zasenčila uveljavljene tradicionalne svetovne religije{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=216}} ter je imela sebe za tovrstni [[Mesija|mesijanski]] lik.{{sfn|Meade|1980|p=7}} Po Goodrick-Clarkovih besedah je Teozofsko društvo »širilo izdelano filozofsko zgradbo, ki je vključevala kozmogonijo, makrokozmos vesolja, duhovno hierarhijo in posredniška bitja, pri čemer so slednja ustrezala hierarhičnemu pojmovanju človeškega mikrokozmosa.«{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=220}} Uradno je Društvo zasledovalo naslednje tri cilje: #Oblikovanje jedra Vesoljnega človeškega bratstva ne glede na raso, veroizpoved, spol, kasto ali barvo kože. #Spodbujanje študija primerjalnih verstev, filozofije in znanosti. #Raziskovanje nepojasnjenih naravnih zakonov in v človeku oziroma v človeštvu skritih moči.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=69|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=134}} Po Washingtonovem mnenju so te tri usmeritve vodile k "odkrivanju v človeku skritih moči skozi skrivno preučevanje ''znanosti, filozofije'' in ''religije'' kot najprimernejše poti do družbene vzajemnosti in enakosti, kar naj bi napovedovalo, pripravljalo in udejanjalo to božansko skladnost."{{sfn|Washington|1993|p=69}} ==== Poganka, kristjanka ali čarovnica? ==== [[File:Diploma-de-grados-del-Antiguo-y-Primitivo-Rito-de-la-Masoneria-a-Helena-Blavatsky-en-1877.webp|thumb|180px|<center>[[Prostozidarstvo|Prostozidarska]] diploma za HPB z dne [[24. november|24. novembra]] [[1877]] ]]</center> Že med svojim bivanjem v New Yorku od 1872 se je Blavatska imela za "budistko",{{sfn|Godwin|1994|p=322}} čeprav je budizem kot tak uradno sprejela šele na [[Šri Lanka|Cejlonu]].{{sfn|Godwin|1994|pp=321–322}} Po Lachmanu pa je bil njen budizem "zelo iztirjen in je imel malo skupnega z budizmom učenjakov, kot ga je strokovno razlagal [[Max Müller]]<ref>{{citation |author=John C. Wells |year=2008 |title=Longman Pronunciation Dictionary |edition=3rd |publisher=Longman |isbn=978-1-4058-8118-0}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.duden.de/rechtschreibung/Max_maennlicher_Vorname |title=Duden {{!}} Max {{!}} Rechtschreibung, Bedeutung, Definition |work=[[Duden]] |quote=Mạx |access-date=20 October 2018 |language=de}}</ref><ref>''Friedrich Max Müller'' (1823–1900) je bil v Nemčiji rojeni britanski primerjalni filolog in orientalist ter eden od ustanoviteljev zahodnih akademskih disciplin indologije in veroslovstva. Vodil je pripravo ''Svetih knjig Vzhoda'', 50-zvezkovnih angleških prevodov, ki so se nadaljevali tudi po njegovi smrti.</ref> , ali pa povprečni in navadni budisti".{{sfn|Lachman|2012|p=202}} Po Blavatskinem mnenju si je [[Buda]] prizadeval za vrnitev k naukom Ved in da je budizem zato natančnejši potomec starodavnega [[brahmanizem |brahmanizma]] kot sodobni [[hinduizem]].{{sfn|Bevir|1994|p=757}} Njen nepomirljiv odnos do krščanstva jo je spremljal vse do konca sorazmerno kratkega življenja. Še ko je v Londonu dokončavala svoji knjigi ''Tajni nauki'' in ''Ključ do teozofije'', je obenem napadala vse krščanske Cerkve, češ da one ne dajejo ustreznega odgovora, ampak da je »samo teozofija ponudila tajni nauk, ki se skriva pod vsemi zemeljskimi religijami, tako zahodnimi kot vzhodnimi.« Obenem pa je pribila, da podobno kot ona tudi krščanstvo vendarle priznava obstoj [[satan]]a, češ: »Čemu služi navsezadnje duhovnik, če ni hudiča?« Značilno, da ima velikokrat v mislih zloduha in povezanosti z njim, medtem ko [[angel]]i zanjo ko ne obstajajo. Kot odgovor na napade – ki so se tikali seveda pomembnejših tem kot je le obstoj [[demon|vraga]] – so se ji zoperstavljali složno tako [[kristjani]] kot [[znanstvenik]]i.<ref>{{cite web|url=https://lost-in-history.com/the-mysterious-madame-blavatsky-psychic-or-charlatan/|title= The Mysterious Madame Blavatsky – Psychic or Charlatan?|publisher=Lost in history|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> Čeprav je bila kritična do [[katolištvo|katolištva]] in [[protestantizem|protestantizma]] ter je celo nasprotovala njuni rasti v Aziji, je skozi vse življenje ostajala zelo naklonjena [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni Cerkvi]] in izjavljala, da »z vero Ruske cerkve budizma sploh ne bo primerjala«.{{sfn|Hutton|1999|p=19}} ==== Tragična usoda sina Jurija ==== [[File:HPB-23-8-1862-Passport-original.jpg|thumb|upright|180px|<center>Potni list za Heleno in Jurija Blavatski iz leta [[1862]]]]</center> Kot omenjeno, je do konca življenja ostajala naklonjena pravoslavju. Malo je virov, ki bi omenjali vzroke in nagibe, zakaj pa se je obrnila s svojim neprestanim potovanjem, pisanjem, delovanjem in miselnostjo ne le proti vsem tradicionalnim veroizpovedim, ampak posredno tudi proti "svoji" "Ruski pravoslavni Cerkvi", ki prav tako kot druge enobožne religije — a morda še bolj, močneje in ostreje — zavrača in obsoja ne le [[poganstvo]] na splošno, ampak [[čarovništvo]] v kakršnikoli obliki še posebej, saj v njem gleda pogubno delovanje [[demon|hudiča]] oziroma prehajanje pod njegov vpliv, ki se lahko stopnjuje v [[obsedenost]], pri kateri pa je v težjih primerih potreben celo [[eksorcizem]].<ref>{{cite web|url=https://www.pravoslavni-odgovor.com/okultizam/Crkva_i_magija.htm|title= Црква и магија |publisher=Pravoslavni odgovor|author=Епископ Николај Протопапас|place=|language=sr|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> V zvezi s tem zasledimo ne le njeno oklepanje in širjenje po njenem okusu prirejenega budizma, ampak podobno spodbujanje vseh drugih protikrščanskih tokov, tudi [[prostozidarstvo|prostozidarstva]], [[socializem|socializma]] in [[anarhizem|anarhizma]], ter povezovanje z njihovimi predstavniki; tako je njena naslednica postala socialistka Ana Bessantova, njen zaupni prijatelj italijansko-ogrski operni pevec Agardi Metrovič prostozidar, kar je bil tudi soustanovitelj Društva Olcott. Sama omenja, — čeprav nekateri o tem dvomijo —, da je sodelovala in bila celo hudo ranjena, ko se je bojevala na strani takrat poraženega [[liberalizem|svobodomiselnega]] [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldija]] v [[Bitka pri Mentani|Bitki pri Mentani]] zoper [[Papeška država|Papeško državo]] 3. novembra 1867,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=91|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=78–79|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3p=4|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=51–52}} ko so jo "iz jarka potegnili smrtno ranjeno z levo roko zlomljeno na dveh mestih, z mušketnimi kroglami v desni rami in nogi, ter z ubodno rano v srcu".<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Poznavalci njenega življenja trdijo, da se je nalezla praznovernosti in vraževerja že v otroštvu in sicer od služnčadi, kjer je tovrstna "vera" bila neločljivi del vsakdanjika, saj so v carski Rusiji preprosti ljudje obenem v krščanstvo verjeli tudi v vile in škrate, volkodlake in čarobne moči, ki naj bi jih posedovali nekateri ljudje — med drugimi tudi "Lelinka", kot so Heleno imenovali ljubkovalno — že od otroštva.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> Helena se je po desetletnih potepanjih od 1848 do 1858 le vrnila domov v Rusijo pod pogojem, da se s svojim možem videva čim redkeje. V tem času se je iz kavkaškega podkraljevega odbora upokojil tudi njen 71-letni dedek Andrej Fadejev, ki je po navadi šel zgodaj počivat. Tako sta v njegov dom v [[Gruzija|gruzijskem]] [[Tbilisi]]ju ob večerih redno zahajala še Helenina samska bratranca, da bi zabavala goste med spiritističnimi sejami, ki so vsebovale nenavadne hokus-pokuse, saj se je takratno rusko izobraženstvo vedno bolj zanimalo za take paranormalne pojave. Ni pa ponočevanje bilo omejeno le na seanse, ki jim je rad prisostvoval tudi njen mladi ljubček, estonski baron Nicholas Meyendorff, ki pozneje nekje omenja Helenino veliko nezvestobo glede njenega moža. Poleg njega je namreč sem zahajal v začetku šestdesetih let tudi skoraj šestdesetletni operni pevec Metrovič, ki je sicer nastopal v Tbilisijski operi. Izid tega nenavadnega „[[triumvirat]]a“ je bila Helenina zanositev in porod prizadetega otroka Jurija proti koncu 1861, ki pa je omenjen kot dojenček le v potnem listu za mater in sina z dne 23. avgusta 1862 po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] <ref>To bi ustrezalo 5. septembru po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] – {{OldStyleDate|5. september|1862|23. avgust}}</ref>. Jurij se je rodil v vojaškem naselju Ozurgety, kjer je kupila hišo, da bi se izognila javnemu pohujšanju, ki je s sinovim rojstvom prišlo na dan. Mati ga je imenovala »ubogi pohabljeni otrok«, medtem ko so ga Meyendorffovi sorodniki imeli za grbavega, kar je bila posledia ali prirojene napake, nesreče ali pa nestrokovnosti vojaškega zdravnika, ki ni bil vajen babištva. Po njegovem rojstvu je pretrpela [[izgorelost|živčni zlom]] in je po lastnih besedah delovala kot dvojna osebnost ter je na razne načine tajila svoje materinstvo. Ko je bil sin star približno pet let, mu je Helena hotela pomagati ter ga je odpeljala ob Metrovičevem spremstvu k zdravnikom v Bologno, kar pa se ni pokazalo za uspešno in je otrok umrl. Pokopali so ga v južni Rusiji pod Metrovičevim priimkom, čeprav je menda bil pravi oče Meyendoff. Njena protislovja v zvezi z Jurijem so se tako zapletala, da je njen življenjepisec Alfred Sinnett to zgodbo nalašč spregledal. Da bi nekako umirila svojega moža, mu je priskrbela potrdilo dveh zdravnikov, češ da ona sploh ni zmožna zanositve in da je slej ko prej ostala devica; v zvezi s tem res ni lahko ugotoviti, kakšna je bila pravzaprav njena spolna usmerjenost v resnici, saj je bila večkrat uradno poročena ali imela kake neuadne odnose z več moškimi, obenem pa ne le enkrat priporočala svojim bližjim sodelavcem [[celibat]]. Poleg tega je znano, da se je v mladosti večkrat oblačila kot moški. Kljub temu pa, da je Jurijevo materinstvo pripisovala drugi materi in ne glede na meglene okoliščine njegovega porekla, pa ji je ta otrok vendarle veliko pomenil, saj je zanj res po materinsko skrbela in ga iskreno ljubila. Jurij jo je vrh tega spominjal na štirinajstletnega grbavega tlačančka, ki se je utopil v vodi kmalu po tem, ko mu je komaj štiriletna v izbruhu jeze zagrozila, da ga bodo vile žgečkale do smrti. Sama je torej Jurija opisovala kot »edino bitje, zaradi katerega je bilo vredno živeti.« Pozneje je Metroviču izpovedala: »'Globoko sem ljubila enega človeka, bolj ljubim okultno znanost,' ''toda tisti, ki sem ga ljubila 'bolj kot karkoli drugega na svetu', je bil Jurij''.« Po sinovi smrti je svoji sestrični Nadježi Fadejevi pisno zaupala, zakaj se je odvrnila od krščanstva: ''»Ruski pravoslavni Bog je zame umrl na dan Jurijeve smrti.«''<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=January 12, 2026}}</ref> Čeprav se s krščanstvom ni nikoli pomirila, je vendarle priznavala, da »so bili trenutki, ko sem globoko verjela, da Cerkev lahko odpušča grehe in da me je Kristusova kri odrešila skupaj z vsem Adamovim rodom.« Starejša ko je postajala, vedno bolj je skozi njene spise prodiral spomin na otroško vero, kateri se je vse življenje upirala. Na zunaj ji ponos ni dovoljeval, da bi svoje občutke tudi javno pokazala, ampak je do onemoglosti omenjala „mojstre“, zlasti nekega Indijca Morja, ki da jo usmerjajo; zato ne čudi, da je med obiskom Pariza vendarle obiskala, čeprav čisto na skrivaj, tudi tamkajšnjo rusko stolnico.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref> === Ustanavljanje teozofskih društev: 1870–1878 === [[File:1st-TS-convention Adyar-Madras-1883.jpg|thumb|right|180px|<center>Prvi mednarodni shod Bogovednega društva v [[Adjar]]ju v [[Indija|Indiji]] [[1883]]<ref>Blavatska in Olcott — s svojo značilno dolgo belo brado — sta prav na sredini fotografije</ref>]]</center> ==== Potovanja ==== Blavatska je veliko potovala, da je to nemogoče zajeti v tem članku: od [[Rusija|Rusije]] do [[Indija|Indije]], od [[London]]a do [[New York|New York]]a in drugam; zato se omejimo le na nekatera pomembnejša potovanja; obstaja itak natančna kronologija njenega življenja obenem z njenimi neštevilnimi potovanji.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck|place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Med drugim jo je tako pot zanesla tudi v osrednjo [[Azija|Azijo]], kjer je baje imela priložnost preučevanja knjig, ki jih še nihče ni videl, in o katerih obstoju dvomijo še danes. [[Tibet]] je zapustila z namenom, da bi svetu dokazovala resničnost spiritističnih dogajanj, saj so deževali očitki na njen račun o prevarah in goljufijah; obenem je tudi izjavila, da pojavi, s katerimi so se srečevali spiritistični mediji, niso bili duhovi mrtvih, kot je običajno trdilo spiritistično gibanje, temveč bodisi nagajive prvine bodisi "lupine" umrlih pokojnikov.{{sfnm|1a1=Godwin|1y=1994|1p=282|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=77–78, 81}} Prek [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je odplula v [[Grčija|Grčijo]], kjer se je srečala s spiritističnim mojstrom Hilarionom.{{sfn|Lachman|2012|p=78}} Z ladjo „SS Eunomia“ je odplula proti Egiptu, vendar je julija 1871 med njenim potovanjem ta ladja eksplodirala; Blavatska je bila ena od le 16 preživelih.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=93|2a1=Cranston|2y=1993|2p=105|3a1=Godwin|3y=1994|3p=279|4a1=Lachman|4y=2012|4p=78}} Ko je prispela v [[Kairo]], je s pomočjo ženske po imenu Emma Cutting ustanovila société spirite (=duhovno društvo), ki je temeljilo na spiritizmu, obenem pa sprejemalo vero v reinkarnacijo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=94–96|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=105–106|3a1=Godwin|3y=1994|3p=279|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=5|5a1=Lachman|5y=2012|5p=79}} V prepričanju, da Cuttingova in njeni mediji goljufajo, je društvo po dveh tednih razpustila.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1p=106|2a1=Godwin|2y=1994|2p=279|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=80–81}} V Kairu se je srečala tudi z dvema spiritističnima izvedencema,{{sfn|Lachman|2012|p=82}} pa tudi z Metrovičem, ki je po eni različici kmalu nato umrl za [[tifus]]om, po drugi pa je bil že prej žrtev brodoloma na Eunomiji.{{sfn|Lachman|2012|p=83}} Odpravila se je v [[Sirija|Sirijo]], [[Palestina|Palestino]] in [[Libanon]], kjer je prišla v stik s pripadniki [[Druzi|druške]] vere.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=105, 106|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=83–84}} Med temi potovanji se je srečala s pisateljico in popotnico Lidijo Paškovo, ki je neodvisno potrdila, da so ta potovanja res obstajala, saj si je nekatera druga Blavatska pod vplivom svoje bujne domišljije gladko izmislila; to pa za tiste čase sploh ni bilo nič nenavadnega, saj sta z izmišljenimi in rado prebiranimi potopisi ter neverjetnimi poluznanstveno-fantastičnimi pustolovščinami zaslovela zlasti njena sodobnika [[Karl May]] (1842-1912) in [[Jules Verne]] (1828-1905) s to razliko, da je pri njima očitno, da gre za romanopisca, ki lahko neomejeno data krila svoji domišljiji, kar je pa nedopustno pri podajanju lastnih dogodkov iz stvarnega življenja. ==== Prihod v New York ==== Julija 1872 se je vrnila k družini v Odeso, aprila 1873 pa spet odšla.{{sfnm|1a1=Cranston|1y=1993|1pp=106–107|2a1=Lachman|2y=2012|2p=84}} Nekaj časa je preživela v [[Bukarešta| Bukarešti]] in [[Pariz]]u,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=96–97|2a1=Cranston|2y=1993|2p=107|3a1=Lachman|3y=2012|3p=84}} kjer ji je baje Morija naročil, naj gre v [[Združene države Amerike]]; v [[New York]] je prispela 8. julija 1873.<ref>Higgins, S. (2018). From the Seventh Arrondissement to the Seventh Ward: Blavatsky's Arrival in America 1873. Theosophical History: A Quarterly Journal of Research, XIX(4), 2nd ser., 158–171.</ref>{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=101|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=107–108|3a1=Washington|3y=1993|3p=40|4a1=Lachman|4y=2012|4p=84}} Tam se je nastanila v ženski stanovanjski zadrugi v ulici Madison Street na Manhattnu, ter se preživljala s šivanjem po naročilu in oblikovanjem reklamnih kartic.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=102|2a1=Washington|2y=1993|2p=40|3a1=Lachman|3y=2012|3p=87}} Tu je časnikarki Ani Ballard iz newyorškega časopisa „The Sun“ dala odmeven intervju, v katerem je omenila, da je preživela nekaj časa v Tibetu.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=102–103|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=88–89}} Kmalu zatem je prejela novico o očetovi smrti, ki je umrl 27. julija 1873, in je tako podedovala 500 dolarjev oziroma 1000 rubljev od svoje skromne dediščine, ki pa je hitro pošla.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Preselila se je namreč v razkošen hotel in spet začela živeti boemsko razsipno v skupnem stanovanju z dvema časnikarjema in eno časnikarko.<ref>{{cite web|url=https://cdn.preterhuman.net/texts/other/crystalinks/blavatsky.html|title= Helena Petrovna Blavatsky|publisher=preterhuman.net|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}}</ref>{{sfn|Lachman|2012|pp=89–90}} Decembra 1874 je spoznala Gruzijca Mihaila Betanelija, ki je bil vanjo do ušes zaljubljen ter jo je večkrat prosil za roko, v kar je na koncu privolila, čeprav je bil njen mož še živ. Ker pa ni hotela z njim trajno živeti, je Betaneli zahteval ločitev ter se vrnil v Gruzijo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=116–117, 137, 145|2a1=Kuhn|2y=1992|2p=58|3a1=Washington|3y=1993|3pp=48–49|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=121–122}} ==== Srečanje z Olcottom ==== [[File:Blavatsky and Olcott.jpg|thumb|upright|180px|<center>Blavatska in Olcott [[1888]]]]</center> Blavatska je bila navdušena, ko je zvedela, da v Chittendenu v Vermontu delujeta brata William in Horatio Eddy, ki baje da lahko lebdita in izvajata duhovne pojave. Oktobra 1874 je obiskala Chittenden in tam srečala častnika in časnikarja Henrija Olcotta, ki je preiskoval trditve bratov za Daily Graphic.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=110–114|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=124–126|3a1=Washington|3y=1993|3p=29|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=6|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=92–98}} Olcott je trdil, da ga je pa Blavatska navdušila s svojo lastno tovrstno sposobnostjo, zato je o njej napisal v časopisu članek.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=125|2a1=Cranston|2y=1993|2pp=126–127|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=98–99, 101}}<ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/the-springfield-daily-republican-the-cou/148091040/ | title=The Countess Blavatsky's Visitors | newspaper=The Springfield Daily Republican | date=9 December 1874 | page=4 }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/the-marion-commonwealth-african-jugglery/148091103/ | title=African Jugglery | newspaper=The Marion Commonwealth | date=17 December 1874 | page=1 }}</ref> Kmalu sta se tako tesno spoprijateljila, da sta se klicala z vzdevkoma "Maloney" (Olcott) in "Jack" (Blavatska).{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=22|2a1=Meade|2y=1980|2p=126|3a1=Washington|3y=1993|3p=43|4a1=Lachman|4y=2012|4p=101}} Pomagal je nanjo pritegniti pozornost, tako da je urednika časopisa Daily Graphic spodbudil k objavi intervjuja z njo,{{sfn|Lachman|2012|pp=107–108}}<ref>{{cite news | url=https://www.newspapers.com/article/holt-county-press-marvelous-spirit-manif/148090938/ | title=Marvelous Spirit Manifestations | newspaper=Holt County Press | date=December 1874 | page=1 }}</ref> in o njej razpravljal v svoji knjigi o spiritizmu „Ljudje z drugega sveta“ (1875).{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=23|2a1=Lachman|2y=2012|2p=122}} Ruski dopisnik Aleksander Aksakov jo je spodbujal, naj to knjigo prevede v ruščino.{{sfn|Lachman|2012|p=123}} Olcotta je začela poučevati o svojih lastnih [[čarovništvo|čarovniških]] sposobnostih in pogledih. Na njeno spodbujanje je postal samec odnosno celibater, brezalkoholec in rastlinojedec, čeprav se sama k slednjemu ni mogla zavezati.{{sfn|Lachman|2012|pp=108–109}} Januarja 1875 sta obiskala spiritistična medija Nelsona in Jennie Owen v Filadelfiji, ki sta prosila Olcotta, naj ju preizkusi ter dokaže, da pojavi, ki sta jih izvajala, niso goljufivi; čeprav jima je Olcott verjel, je Blavatska o tem podvomila, češ da nekatera svoja izvajanja ponarejata.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1pp=134–135|2a1=Washington|2y=1993|2pp=42–43|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=108–110}} 1883 sta oba skupaj — pozneje je med njima prišlo do razhajanj — bila na Prvi mednarodni konvenciji oziroma shodu Teozofskega društva v [[Indija|Indiji]], ki je potekal leta 1883 v [[Adjar]]ju pri [[Madras]]u; to naselje je danes južna in najodličnejša mestna četrt v Madrasu, ki je ne tako davno preimenovan v [[Čenaj]]. Prisostvovala sta torej kot soustanovitelja tako [[Helena Blavatska]] kot [[Henri Olcott]] in sicer na 8. obletnico Bogovednega društva, od 27. do 30. decembra 1883. Na sliki sedita na sredini; Olcott ima prepoznatljivo dolgo belo brado.<ref>{{cite web|url=https://convention.ts-adyar.org/about/history-conventions|title= History of Conventions|publisher=News of 150th Convention|author=Marja|place=Adjar|language=en|date=26. julij 2022|accessdate=20. januar 2026}}</ref> ==== Ustanovitev Bogovednega društva ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>7. septembra 1875 so se na srečanju Čudežnega kluba v [[New York|New Yorku]] Blavatska, Olcott in Judge skupaj z nekaterimi drugimi somišljeniki dogovorili o ustanovitvi tajne organizacije; Charles Sotheran pa je predlagal, da jo poimenujejo [[Teozofsko društvo]].{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1pp=27–28|2a1=Meade|2y=1980|2p=151|3a1=Washington|3y=1993|3pp=53–54|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=7|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=130–31, 136}} 13. septembra pa so Društvo javno razglasili.</center> | align = right | image1 = Helena Blavatsky.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Helena Blavatska|Blavatska]] leta [[1875]]</center>. | image2 = Helena-Blavatsky-logo-Sociedad-Teodofica-Madre-espiritual-del-nazismo.webp | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Grb [[Teozofsko društvo|TS]] in [[Helena Blavatska|Helene Petrovne Blavatske (HPB)]], "duhovne matere [[nacizem|nacizma]]".<ref>{{cite web|url=https://uncatolicoperplejo.net/teosofia-helena-petrovna-blavatsky/ |title= La masónica Teosofía de Helena Blavatsky: "Satán, (…) el verdadero creador y bienhechor."|publisher= Un Católico Perplejo|author=Gonzalo Carlos Novillo Lapeyra|place=|language=es|date=20. januar 2026|accessdate=21. januar 2026}}</ref></center> | image3 = Besant Olcott und Judge in London.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Soustanovitelji [[Teozofsko društvo|Bogovednega društva]]<br><ref>[[Annie Besant]], [[Henri Olcott]] in [[William Judge]] v [[London]]u po [[Helena Blavatska|Blavatskinem]] pogrebu</ref> maja [[1891]]</center>. }} Blavatska in Olcott sta vzbudila zanimanje za svoje zamisli z objavo okrožnice v bostonski spiritistični publikaciji Eldridgea Gerryja Browna „The Spiritual Scientist“.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=140|2a1=Washington|2y=1993|2p=495|3a1=Godwin|3y=1994|3p=282|4a1=Lachman|4y=2012|4p=124}} Tam sta se predstavila kot »Luksorsko bratstvo«; to ime je morebiti navdihnilo že obstoječe „Hermetično luksorsko bratstvo“.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=140|2a1=Godwin|2y=1994|2p=282|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=124, 126}} Začela sta živeti skupaj v najetih newyorških stanovanjih, ki sta jih krasila s prepariranimi živalmi in podobami duhov; preživljala pa sta se v veliki meri z Olcottovimi odvetniškimi dohodki.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1pp=44–45|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=143–144}} Njuno zadnje takšno stanovanje je bilo znano kot Lamasery.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=76|2a1=Meade|2y=1980|2p=177|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3pp=10–11}} Blavatsko in Olcotta so domnevno spodbujali "Mojstri" k ustanovitvi Čudežnega kluba (Miracle Club), prek katerega sta v New Yorku vodila predavanja o magijskih zadevah.{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=26|2a1=Washington|2y=1993|2p=49|3a1=Goodrick-Clarke|3y=2004|3p=7|4a1=Lachman|4y=2012|4pp=129–130}} Prek te skupine sta spoznala irskega spiritista [[William Judge|Williama Judgea]]<ref>''William Quan Judge'' (* 13. IV. 1851 Dublin, † 21. III. 1896 New York) je bil irsko-ameriški odvetnik, čarovnik in pisatelj ter eden od ustanoviteljev Teozofskega društva. Po prvem razkolu Bogovednega društva je ustanovil neodvisno Teozofsko društvo v Ameriki, katerega predsednik je tudi postal.</ref> , ki se je z njima v marsičem strinjal.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=148|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=7|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=129–130}} Na srečanju Čudežnega kluba 7. septembra 1875 so se Blavatska, Olcott in Judge dogovorili o ustanovitvi tajne organizacije; Charles Sotheran pa je predlagal, da jo poimenujejo [[Teozofsko društvo]].{{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1pp=27–28|2a1=Meade|2y=1980|2p=151|3a1=Washington|3y=1993|3pp=53–54|4a1=Goodrick-Clarke|4y=2004|4p=7|5a1=Lachman|5y=2012|5pp=130–31, 136}} Izraz teozofija izvira iz grških besed Θεός (Theos = „bog“ oziroma "Bog") in Σoφíα (Sofia = „modrost“, tudi "Modrost"), kar pomeni dobesedno "Božja modrost", "božanska modrost"; oziroma v tej zvezi gre pri Blavatski bolj za „zavest o Bogu“, „vednost o Bogu“ ali „bogovednost“, vsaj tako si njeni pripadniki glede tega domišljajo: da oni o božanstvu vedo in ga izkušajo, drugi pa ne.{{sfn|Lachman|2012|p=132}} Izraz ni bil nov, ampak so ga v različnih zvezah in pomenih uporabljali že poprej, na primer [[alkimija|alkimist]] [[George Starkey]] (1628–1665) in [[krščanstvo|krščanski]] [[protestantizem|protestanstski]] [[mistika|mistik]] [[Jakob Böhme]] (1575-1624).{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=55|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=8|3a1=Lachman|3y=2012|3p=133}} Teozofi so se pogosto prepirali o tem, kako opredeliti teozofijo; Judge pa je izrazil mnenje, da je to pravzaprav nemogoče.{{sfn|Lachman|2012|p=132}} Blavatska je sicer vztrajala, da teozofija sama po sebi ni religija, vendar se v praksi obnaša kot taka.{{sfn|Lachman|2012|p=137}} Lachman je gibanje opisal kot "zelo širok dežnik, pod katerim bi lahko vedrilo veliko stvari".{{sfn|Lachman|2012|p=135}}Ob ustanovitvi je bil Olcott imenovan za predsednika, Judge za tajnika, Blavatska pa za dopisnico, čeprav je ostala slejkoprej glavna teoretičarka in vodilna osebnost skupine.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=155|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=7|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=130–131, 135–136}} Med vidnejšimi zgodnjimi člani so bili Emma Hardinge Britten, Signor Bruzzesi, C.C. Massey in William L. Alden; ob ustanovitvi je bilo precej članov, ki so pa kmalu drug za drugim izstopali iz društva.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1pp=53–54|2a1=Lachman|2y=2012|2pp=136–137}} === Teologija, kozmogonija in antropologija === [[File:Blavlucifer.jpg|thumb|200px|{{center|Platnice obzornika ''Lucifer'' št. 1, 1888; urejujeta ga [[Helena Blavatska|HPBlavatska]] & Mabel Colins}}]] Blavatskina dela predstavljajo zmes [[neoplatonizem|neoplatonizma]], [[renesansa|renesančnega]] [[čarovništvo|čarovništva]], [[kabala|kabale]] in [[prostozidarstvo|prostozidarstva]], zmešano skupaj s [[Stari Egipt|staroegipčansko]] in [[Antična Grčija|grško]]-[[Antični Rim|rimsko]] [[mitologija|mitologijo]] in [[religija|religijo]], ki so se jim pridružili vzhodni nauki, vzeti iz [[budizem|budizma]] in [[Vedanta|Vedante]]<ref>„Vedanta“ ali „Advaita Vedanta“ ima več pomenov in je znana tudi kot „Uttara Mīmāṃsā“ ter je ena od šesterih [[hinduizem|hindujskih]] „astičnih“ (Āstika in nāstika) izročil modroslovne razlage svetih besedil. Beseda ''Vedanta'' pomeni 'sklep [[Vede|Ved]]'; slovenska beseda „vedeti“ ima podoben pomen: „vede“ so „knjige vedenja, znanja“</ref>, da bi predstavila zamisel o starodavni modrosti, ki se je prenašala iz [[prazgodovina|prazgodovine]] naprej vse do sedanjosti.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=212}} Blavatska je svoje nazore opisovala kot »monoteistično, imanentno in mistično kozmologijo«,{{sfn|Bevir|1994|p=759}} vendar je bila [[panteizem|panteistka]],{{sfn|Godwin|1994|p=328}}, ki je zagovarjala nazor o neosebni božanskosti. V svoji bogovednosti se je sklicevala na ''»Vesoljno božansko počelo'', koren vsega, iz katerega vse izhaja in ki bo na koncu velikega bivanjskega kroženja zopet vse vsrkalo vase«.{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Krščanski nauk o Bogu je zavračala in ga opisovala kot »skupek protislovij in logičnih nemožnost«.{{sfn|Bednarowski|1980|p=221}} Učila je, da vesolje izvira iz tega Božanskega počela, pri čemer je vsak delček snovi prežet z iskro božanskega.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} Po njenem izvirajo nižji redovi iz višjih, preden postajajo vse gostejši in jih na koncu zopet vsrka vase to Božansko počelo.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} HPB je začela septembra 1887 v Londonu izdajati obzornik ''Lucifer'', ki je veličal [[čarovništvo]] in [[demon|hudiča]] kot človeškega dobrotnika, ter se je njeno društvo — zametujoč krščanstvo — bližalo [[satanizem|satanizmu]], posredno pa tudi [[nacizem|nacizmu]]. Razne panoge je ta "Lučonosec" obravnaval pod filozofskim, znanstvenim in verskim vidikom. Podobno usmeritev je zagovarjal tudi [[Friedrich Nietzsche]], čigar programsko knjigo ''[[Tako je govoril Zarathustra]]'' je list tudi priporočal.{{Sfn|An Index to ''Lucifer''}} Ta kozmologija si je prizadevala hoditi vštric z znanstvenimi odkritji [[geologija|geologije]] in z razvojno teorijo [[biologija|biološke]] [[evolucija|evolucije]], da bi njeno učenje dajalo vtis, da je v skladu z znanstvenimi raziskavami in odkritji 19. stoletja.{{sfn|Bevir|1994|p=753}} Poleg tega pa je bilo v zvezi s tem vprašanjem – podobno kot pri nauku o [[rasa|rasah]] – tudi to njeno stališče dokaj spremenljivo in prilagodljivo, zlasti kadar je naletelo na ostre razprave o evoluciji. Gary Lachman je v zvezi s tem zapisal: »Čeprav je to opazilo le malo [[zgodovinar]]jev, je Blavatska v knjigi "Slečena Izida" (1877) predstavila ''prvo večjo intelektualno – ne versko – kritiko evolucije''.«{{sfn|Lachman|2012|p=159-160}} Blavatska je trdila, da [[darvinizem]] pojasnjuje človekovo fizično evolucijo, medtem ko [[duhovnost]] sledi drugemu razvojnemu vzorcu..<ref>{{cite web|url=https://centerprode.com/conferences/10IeCSHSS/coas.e-conf.10.09079k.pdf|title=Human Evolution Between Darwin and Blavatsky|publisher=Center for Open Access in Science Belgrade - SERBIA |author=Anna Kaltseva Independent scientist|place=Sofia|language=en|date=2024|accessdate=9. januar 2026}}</ref> === Sedem rasnih obdobij === V „Tajnih naukih“ je Blavatska izražala prepričanje, da je na začetku časa obstajal popolni nič. To prvobitno bistvo se je nato razdelilo na sedem žarkov, ki so bili tudi razumna bitja, znana kot Dhyan Chohans; teh sedem žarkov je nato ustvarilo vesolje z uporabo energije, imenovane Fohat.{{sfn|Lachman|2012|p=255}}{{sfn|Kuhn|1992|p=199}} Nato je bila ustvarjena Zemlja skozi sedem krogov; v vsakem krogu so bila ustvarjena različna živa bitja.{{sfn|Lachman|2012|p=255}} Blavatska je zagovarjala idejo o "korenskih rasah", od katerih je bila vsaka zopet razdeljena na sedem podras.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} #V Blavatskini kozmogoniji je bila ''prva korenska rasa'' ustvarjena iz čistega duha in je živela na celini po imenu "Neminljiva sveta dežela".{{sfn|Lachman|2012|p=255}}{{sfn|Kuhn|1992|p=222}} #''Druga korenska rasa'' — Nadborejci (Hyperboreans) —, je bila prav tako oblikovana iz čistega duha in je živela na deželi blizu [[Severni tečaj|Severnega tečaja]], kjer je takrat vladalo milo podnebje.{{sfn|Lachman|2012|p=255}} #''Tretja korenska rasa'' je živela na celini [[Lemurija|Lemuriji]], za katero Blavatska trdi, da danes obstaja kot [[Avstralija]] in Rapa Nui, ki pa jo je naš rojak [[Ivan Benigar]] istovetil s [[Patagonija|Patagonijo]] in zato šel tja reševat [[Indijanci|indijanske]] [[Mapuči|Mapuče]] pred izumrtjem.<ref>{{cite web|url=https://www.lmneuquen.com/el-pensamiento-juan-benigar-del-imperio-austrohungaro-la-patagonia-n877334|title= El Pensamiento de Juan Benigar: del Imperio austrohúngaro a la Patagonia|publisher= LM Neuquen|author=|place=Buenos Aires|language=es|date=15. januar 2022|accessdate=4. december 2025}}</ref>{{sfn|Lachman|2012|pp=255–256}}{{sfn|Kuhn|1992|p=224}} Ta sanjska dežela naj bi nekdaj obstajala južno od današnje [[Indija|Indije]] in jo je po velikosti nekajkrat presegala, saj je vključevala tudi otok [[Madagaskar]]. Ime je dobila po človekolikih [[opica]]h, ki so bile podobne [[gorila]]m v velikosti človeka in so njene večje vrste izumrle; nekatere manjše vrste teh [[lemurji|lemurjev]] pa še životarijo v stalnem strahu pred izumrtjem na otoku Madagaskarju, kjer jih je ostalo še okoli sto [[vrsta (biologija)|vrst]].<ref>{{Cite book|title=The Chambers Dictionary|url=https://archive.org/details/chambersdictiona0000unse_x2v6|publisher=Chambers|year=2003|isbn=0-550-10105-5|edition=9th|chapter=lemur}}</ref> #Glede na Blavatskino mnenje so se med četrtim krogom zemeljske zgodovine na planet spustila višja bitja, pri čemer so se začela razvijati prvotna človeška snovna telesa in sta se ločila spola na moškega in ženskega.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} Na tej točki se je pojavila ''četrta korenska rasa'', ki je živela na celini [[Atlantida|Atlantidi]]. Imeli so fizična telesa, pa tudi duševne zmožnosti in napredno tehnologijo.{{sfn|Kuhn|1992|p=225}} Nekateri Atlanti so bili velikani in so zgradili starodavne spomenike, kot je [[Stonehenge]] v južni [[Anglija|Angliji]]. Parili so se z "živalskimi samicami", kar je povzročilo nastanek goril in [[šimpanz]]ov.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} Atlanti so postali hudobni in so zlorabljali svojo moč in znanje, zato je Atlantida potonila v morje. Nekaterim velikanom je uspelo pobegniti in ustvariti nove družbe v [[Egipt]]u in [[Amerika|Ameriki]].{{sfn|Lachman|2012|p=256}} #''Peta korenska rasa'', ki se je pojavila na [[Zemlja|Zemlji]], so bili [[Arijci]] in so bili v času njenega pisanja prisotni po vsem svetu.{{sfn|Lachman|2012|p=256}}{{sfn|Kuhn|1992|p=226}} Vse druge manjvredne rase naj bi izpodrinili večvredni belci; med najbolj ogrožene so spadali zlasti [[Avstralija|avstralski]] in [[Tasmanija|tasmanski]] domorodci, pa tudi [[Amerika|ameriški]] [[Indijanci]]<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref>. Zanimivo, da je prav ta črnogleda napoved spdbudila našega rojaka [[Ivan Benigar|Benigarja]] — čeprav je sicer lahkoverno sprejemal neverjetne iznajdbe [[teozofija|bogovedne]] [[rasizem|rasistične]] in protikrščanske Blavatskine domišljije — da se pa s to njeno napovedjo ni mogel pomiriti, ampak se je 1908 odpravil v daljno [[Patagonija|Patagonijo]] med [[Mapuči|Mapuče]], da bi jim pomagal obstati, "ker si sami niso mogli niti znali pomagati", ter tako stvarno preprečil njihovo izginotje.<ref>{{cite web|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/37108713|title= Juan Benigar (1883-1950), dokumentarni film. Dokumentarni portret|publisher=RTV Slovenija 365|author=Slavko Hren|place=|language=sl|date=18. avgust 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Peto bo nadomestila ''šesta korenska rasa'', kar bo naznanil prihod [[Majtra]], lika iz mahajanske budistične mitologije.{{sfn|Goodrick-Clarke|2008|p=223}} #Človeštvo se bo sčasoma razvilo v zadnjo, ''sedmo korensko raso''.{{sfn|Lachman|2012|p=256}}<ref>Blavatsky 1888. [http://www.phx-ult-lodge.org/SDVolume2.htm ''Volume II: Anthropogenesis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190903045243/http://www.phx-ult-lodge.org/SDVolume2.htm |date=3. september 2019}}. [[Phoenix, Arizona]]: [[United Lodge of Theosophists]]. 2005. Retrieved 29. januar 2011. The entire volume constitutes a detailed description of the Theosophical doctrines of the evolution of Humankind, and related subjects. ([[Chakras]] references: pp. 465, 466, 483, 546).</ref> Lachman je predlagal, da naj bi Blavatskinih kozmogoničnih trditev ne prebirali kot dobesedni opis zgodovine, saj bi »jim morda s tem delali medvedjo uslugo«;{{sfn|Lachman|2012|p=256}} to pravljično predstavitev naj bi prebirali raje kot Blavatskin poskus oblikovanja »novega mita za moderno dobo ali kot ogromno, domišljijsko kvazi-znanstveno fantastiko«.{{sfn|Lachman|2012|p=256}} == Smrt in spomin == [[File:Meed HPB.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Helena Blavatska|HPB]] leta [[1891]]]]</center> [[File:Woking Crematorium 2018.jpg|thumb|180px|right|<center>Še danes obstaja krematorij ali sežigalnica v Wokingu ([[2018]])]]</center> === Bolezen in smrt === Blavatska je že od 1882 bolehala za kronično boleznijo [[ledvica|ledvic]] (nefritisom), ki so se ji pridružile sčasoma še [[srce|srčne]] bolezni in [[revmatizem]]. Njeno zdravstveno stanje se je občutno poslabšalo po hudih pretresih, ki sta jih povzročila med drugim zlasti škandala v Indiji 1884 in 1885, kjer so jo dolžili med drugim uporabe čisto "zemeljskih" rekvizitov in "človeških" [[medij]]ev, da bi poslušalstvu pričarala "nadzemeljske" in "onostranske" pojave in prikazni.<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Pozimi 1891 pa je vrh vsega tudi [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] dosegla smrtonosna svetovna vseokužba ([[pandemija]]) tkim. "[[Rusija|ruske]] [[gripa|gripe]]", ki je po [[Rusko cesarstvo|Ruskem cesarstvu]] razsajala že od 1889. Z njenim virusom se je okužila tudi HPB in po nekaj dneh bolehanja umrla dne 8. maja 1891 ob 14:21 v prostorni hiši [[Annie Besant|Ane Besantove]], {{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=100|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=17|3a1=Lachman|3y=2012|3p=269}} kamor se je preselila avgusta 1890 v [[London|londonsko]] četrt "St. John's Wood" na ulici Avenue Road 19.{{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=100|2a1=Lachman|2y=2012|2p=259}} Njene zadnje besede, kakor so si jih zapomnili in naprej sporočili njeni takrat prisotni prijatelji, so bile: {| |- ! Angleški izvirnik<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Keep the link unbroken. Let not my last incarnation be a failure." </blockquote> | <blockquote>"Ohranite povezavo neprekinjeno. Naj ne spodleti moje zadnje utelešenje." </blockquote> |} Njene »zadnje besede« naj bi ne bile čisto zadnje, saj jih je spregovorila v zvezi s svojo usmerjenostjo kaka dva dni pred svojo smrtjo. V bistvu jih viri navajajo pravzaprav skoraj enako z nekaj nepomembnimi odtenki, tako npr. beremo: “Isabel, Isabel, keep the link unbroken; do not let my last incarnation be a failure.”<ref>{{cite web|url=https://www.philaletheians.co.uk/study-notes/blavatsky-speaks/blavatsky's-last-words.pdf|title= Madame Blavatsky's last words Keep the link unbroken!|publisher= philaletheians.co.uk|author=|place=|language=en|date=30. marec 2023|accessdate=13. januar 2026}}</ref> Navajajo pa jih tudi takole: "Keep the link unbroken. Let not my last incarnation be a failure." <ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> Njeno truplo so 11. maja sežgali v še danes obstoječem in delujočem [[krematorij]]u v [[Woking]]u v [[Surrey]]u.{{sfn|Lachman|2012|p=271}} po preprosti slovesnosti, ki so jo vodili njeni somišljeniki. Pepel od sežganega telesa so razdelili: tretjino njenega pepela so poslali v Evropo, tretjino z Williamom Quanom Judgeom v Združene države Amerike a tretjino v Indijo, kjer so ga raztresli po reki [[Ganges]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Po drugih virih pa je preostala tretjina ostala na mednarodnem sedežu Teozofskega društva, vgrajena v kip, postavljen v njen spomin in torej ta pepel ni bil prenešen v Indijo, saj se zaostreni odnosi s tamkajšnjim takorekoč samostojnim Bogovednim društvom še niso bili polegli.<ref>Tako navaja španska in nekatere druge Wikipedije</ref> Novica o smrti se je bliskovito razširila ter so deževali telegrami in pisma sožalja in sočutja. Svetovni [[tisk]] je opazno zabeležil njeno smrt in izkoristil priložnost, da ponovno razpravlja o njenem delu in o njenem dokaj nenavadnem svetovnem nazoru.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> === Spomin === #Decembra 1880 je HPB prevzela družinsko geslo [[Benares|Benareškega]] [[maharadža]]: ''“Ni višje vere kot je resnica“ ''.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> #Blavatskin smrtni dan, 8. maj, bogovedci obeležujejo kot spominski dan — ''Dan belega lotosa''.{{sfn|Lachman|2012|p=270}} #Leta 1881 je HPB v reviji The Theosophist objavila svoj prevod odlomka iz romana F. M. Dostojevskega ''Bratje Karamazovi — Veliki inkvizitor''.<ref>{{cite web|url=http://www.gutenberg.org/files/8578/8578-h/8578-h.htm|title=Перевод Блаватской продолжает издаваться до сих пор: «7 editions published between 1881 and 2013 in English and held by 998|publisher= WorldCat member libraries worldwide WorldCat identities.|language=en|date=|accessdate=4. november 2025}}</ref>. #Videoigra iz leta 2001 ''Return to Castle Wolfenstein'' predstavlja Marianne Blavatsky kot visoko svečenico [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], medija in Ober-[[Führer]]ja izmišljene okultne paranormalne divizije [[SS]], kar je namigovanje na HPB.<ref>{{Cite web|url=https://www.gamesradar.com/the-secret-history-of-wolfenstein/2/|title=The secret history of Wolfenstein|lang=en|first=Mikel|last=Reparaz|website=[[GamesRadar]]|date=2009-03-13|access-date=2024-10-03|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007091753/https://www.gamesradar.com/the-secret-history-of-wolfenstein/2/|url-status=live}}</ref>. #Uporabljala je literarni psevdonim ''Radda-Bai''<ref>{{БСЭ1|Блаватская|6|449}}</ref>; njeni pa pogosto krajšajo njeno ime: ''Helena Patrovna Blavatska'' kot ''HPB''. #V [[Dnipro|Dnipru]] (nekdaj Dnjepropetrovsk), Blavatskinem rojstnem kraju, je bil ustanovljen na starem mestnem plemiškem posestvu v Fadejevi hiši 1990 ''"Muzejski center H. P. Blavatske in njene družine"''. Od leta 1815 do 1834 je namreč to posestvo pripadalo državniku Fadejevu Andreju Mihajloviču in njegovi ženi, naravoslovki [[Dolgoruka Elena Pavlovna|E. P. Dolgoruki-Fadejevi]]. V tej hiši so odraščali njuni otroci, 1831 pa se jima je tu rodila najstarejša vnukinja HPB. #Leta 2016 je bila po njej poimenovana ulica v bližini [[Globa Park|Globa Parka]] v Dnipru; ulico, poimenovano po [[Ukrajina|ukrajinskem]] komunističnem politiku Volodimirju Ščerbickem, so leta 2015 zaradi zakona o dekomunizaciji preimenovali v ''"Ulico Olene Blavatske"''.<ref name="Blavatsky212765">{{cite news|url=https://gorod.dp.ua/news/212765|work=Gorod.dp.ua|script-title=uk:Таємниці Дніпра: історія найбільш незвичайної вулиці нашого міста|language=uk |trans-title=Secrets of Dnipro: the history of the most unusual street in our city|date=9. december 2022|archive-url=|access-date= 6. februar 2021|archive-date=}}</ref> === Ocena === ==== Pritrjevanja in oporekanja ==== [[File:Leo Tolstoy The Voice of the Silence.jpg|thumb|180px|right|<center>Svojo knjigo ''Glas tišine (The Voice of the Silence)'' je HPB posvetila [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoju]]]]</center> #HPB je svojo knjigo ''Glas tišine (The Voice of the Silence)'' posvetila [[Rusi|ruskemu]] [[pisatelj]]u [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoju]], ki je v svojih delih uporabljal ''dicta'' iz ''{{lang|de|Theosophischer Wegweiser}}'' – ''Bogovednega vodnika'' v nemščini.{{sfn|Толстой|1955|p=67}} V svojem dnevniškem zapisu z dne 12. februarja 1903 je Tolstoj zapisal: »Berem čudovit bogovedni dnevnik in v njegovih razlagah najdem veliko skupnih točk.«"{{sfn|Толстой|1935|p=155}} #Ne glede na to, kaj bi lahko HPB očitali, neumnost zagotovo ni bila ena od teh lastnosti; medtem pa se je v odločnosti, goljufanju in zvitosti stalno potrjevala. Večino svojega življenja je preživljala na potovanjih, kjer je pripovedovala zanimive zgodbe o sebi in svojih tajanstvenih duhovnih mojstrih, vključno s filozofi [[Platon]]om, [[Konfucij]]em in [[Francis Bacon|Francisom Baconom]], ki so bile navadno začinjene z bujno domišljijo.<ref>{{cite web|url=https://www.historytoday.com/archive/months-past/death-occultist|title= Death of an Occultist. Madame Blavatsky, founder of the Theosophical Society, died on 8 May 1891.|publisher=History Today Volume 71|author=Mathew Lyons|place=|language=en|date=5. maj 2021|accessdate=12. januar 2026}}</ref> #[[Robert Ellwood]] pravi, da je bila Blavatska ena najpomembnejših, čeprav spornih, vendar plodovitih sodobnih [[čarovništvo|čarovnic]]. Ne glede na pomisleke o nekaterih njenih čudaštvih moramo priznati, da je bila ostroumna ter posedovala široko vizijo čarovništva v sodobnem svetu.<ref>Robert Ellwood (1933-2025) je bil strokovnjak za verske študije in podpredsednik Teozofskega društva v Ameriki (2002–2005)</ref>.{{sfn|Ellwood|2005|p=110}} #Že v času njenega življenja pa so HPB obtoževali goljufanja, zlasti v povezavi z ''Mojstrskimi pismi''. Razni viri jo obtožujejo rabe različnih pripomočkov, spretnosti in prevare, da bi uprizarjala videz nadnaravnih pojavov, kot je svoje čarovnije sama razlagala lahkovernemu občinstvu. Tako je baje pri svojem delu prevzemala trike, ki se jih je naučila v mladosti kot pomočnica pri škotskem spiritističnem mediju [[Daniel Dunglas Home|Danijelu Homeu]] (1833-1886).<ref>James Webb: ''Die Flucht vor der Vernunft: Politik, Kultur und Okkultismus im 19. Jahrhundert.'' Marix Verlag, Wiesbaden; 1. Auflage 2009. S. 148.</ref> Pri svojih početjih je vrh tega zaposlovala pomočnike za ustvarjanje prikazenskih zvokov in se preoblačila v zasenčene glasnike iz onstranskega življenja.<ref>[[Gregor Eisenhauer]]: ''Scharlatane. Zehn Fallstudien''. Eichborn Verlag, Frankfurt am Main 1994, ISBN 3-8218-4112-5, ([[Hans Magnus Enzensberger]] (Hrsg.): ''Die Andere Bibliothek'' 112). S. 208 f. und S. 213 f.</ref>Poleg tega sta jo spravljala ob dober glas še Coulombova afera iz leta 1884 in Hodgsonovo poročilo iz leta 1885, kar jo je prisililo k begu iz Indije. #„Njen“ časopis „The New York Sun“ je objavil izide raziskav SPR-ja<ref>V Londonu je „Kraljevska akademija“ (The Royal Academy) 1881 ustanovila „Društvo za duševno raziskovanje (Society for Psychical Research, okrajšano SPR), da bi znanstveno raziskovala paranormalne pojave in svoje izsledke objavila 1884</ref>, češ da je Blavatska veliko gradiva v svojih knjigah "pokradla" oziroma "prepisala"<ref>"kraja" ali "plagijat" v Blavatskinem primeru pomeni očitanje, da je tajila prepisovanje, ki v tistih časih ni bilo niti nič nenavadnega niti prepovedanega. Če bi svoje vire pošteno navajala oziroma citirala, ne bi bilo nobene težave. Namesto tega pa je vztrajno trdila, da so ji ta "ukradena" besedila navdihovala razna izmišljena onstranska bitja kot "bratje", "mojstri", "guruji" in podobno. Poleg tega je nekatera svoja lastna besedila pripisovala tem izmišljenim ali resničnim "starodavnim modrecem", medtem ko so bila sad njene bujne domišljije.</ref> iz obstoječih budističnih in hindujskih besedil. Obenem jo je obdolžil, da si je „mojstre“ gladko izmislila. Pri tem časopis ni izbiral izrazov in je celo zapisal: »Sestavine uspešnega šušmarja so pomanjkanje vesti, nekaj pameti, veliko poguma, uničujoča sebičnost, domišljava častihlepnost in brezobzirna predrznost. Blavatska vse to ima.«<ref>{{cite web|url=https://lost-in-history.com/the-mysterious-madame-blavatsky-psychic-or-charlatan/|title= The Mysterious Madame Blavatsky – Psychic or Charlatan?|publisher=Lost in history|author=|place=|language=en|date=|accessdate=16. januar 2026}} </ref> Šele osemdesetih let 19. stoletja naj bi SPR izrazil zadržke glede obtožb, češ da takratna raziskava ni bila pravilna, vendar se viri ne strinjajo niti o datumu niti o vsebini te "sprave".<ref>{{cite web | url=https://www.theosociety.org/pasadena/hpb-spr/hpb-spr1.htm#t1 | title=Part 1, J'Accuse: An Examination of the Hodgson Report }}</ref> Izgleda torej, da tolikere obtožbe o prevarah le niso bile brez temelja, saj jih spremljajo tozadevni očitki tudi iz drugih krajev in obdobij. Nov madež je na njeno poštenje vrglo zavestno laganje v zvezi z obsežnim prepisovanjem — kar je danes neizpodbitno dokazano. V tem istem časopisu je 20. julija 1890 objavil hud napad na HPL akademik in dolgoletni član Bogovednega društva [[Elliot Coues]], ki je tudi spodbijal nekatere njene neresničnne trditve in zavajanja.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> #Različni avtorji so namreč še nadalje, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomili o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je močno prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} #Vzhodni književni strokovnjak in [[budizem|budist]] [[Arthur Lillie]] (1831-1911) je v svoji knjigi „Madame Blavatsky and her Theosophy“<ref>„Madame Blavatsky and her Theosophy“ (Swan Sonnenschein & Company, London 1895) = „Gospa Blavatska in njena teozofija“</ref>objavil seznam odlomkov iz mističnih del poleg odlomkov iz Blavatskinih spisov, ki dokazujejo njeno obsežno prepisovanje. Lillie je razčlenil tudi Mahatmina pisma in na podlagi njej lastnega izražanja in pisanja zatrdil, da jih je napisala sama Blavatska.{{sfn|Barker|1925|pp=134–139, etc.}}{{sfn|Harrison|1997}} #[[George Mead]]<ref name=":0">{{Cite ODNB |last=Gilbert |first=R.A. |title=Mead, George Robert Stow|url=http://www.oxforddnb.com/display/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-53879 |year=2004 |doi=10.1093/ref:odnb/53879 }}</ref><ref>''George Robert Stow Mead'' (1863-1933) je bil angleški zgodovinar, pisatelj, urednik, prevajalec, soustanovitelj Teozofskega društva ter ustanovitelj Društva Quest. Njegova dela so obravnavala različna verska in filozofska besedila in tradicije, vključno z neoplatonizmom, hermetizmom in gnosticizmom.</ref> je izjavil: »Dve stvari je Blavatska v vsej zmešnjavi svojega kozmosa in v vsakem razpoloženju vztrajno zatrjevala: da so njeni učitelji obstajali in da ni goljufala.«{{sfn|Mead|1920}} Te skrivne "vedeže" je imenovala tudi "Veliko bratstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.nndb.com/people/310/000033211/|title=H. P. Blavatsky|publisher=nndb|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> #Pisatelj [[tradicionalizem|tradicionalistične smeri]] [[René Guénon]] (1886-1951) pa je napisal podrobno kritiko teozofije, v kateri je trdil, da je Blavatska vse svoje znanje pridobivala naravno iz drugih knjig in ne od nadnaravnih tako imenovanih "mojstrov", kot je zatrjevala sama.{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}} #Znani psihoterapevt [[Carl Gustav Jung|Carl Jung]] (1875-1961) je ostro kritiziral njeno delo, kar priznavajo tudi današnji bogovedci, češ da je imel do [[teozofija|teozofije]] izrazito odklonilno stališče. Pripominjajo pa, da predmet kritike ni bila zamisel, ki jo je zastopala Blavatska, ampak takrat bolj znana ''„Leadbeater-Besantova različica "teozofije"“'', ki pa se v skoraj vseh pogledih zelo razlikuje od teozofije HPB in njenih učiteljev. Dodajajo, da je bil Jung kritičen tudi do antropozofije [[Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], čeprav sta si predvsem glede krščanstva in zahodnega čarovništva delila zelo podobna stališča.<ref>{{cite web|url=https://blavatskytheosophy.com/theosophy-and-jungian-psychology/|title=Theosophy and Jungian Psychology|publisher=BlavatskyTheosophy.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=10. januar 2026}}</ref> #[[Sanskrt]]ist in [[hinduizem|hindujski]] [[menih]] [[Agehananda Bharati]] (1923-1991) je njene spise označil za "zmešnjavo grozljivih neumnosti in rodovitnih iznajdb nesmiselnega čarovništva". #[[Mircea Eliade]] (1907-1986) je namignil, da njena teorija duhovnega razvoja izrečno nasprotuje celotnemu duhu [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodne krščanske]] tradicije, ki je "izrečno proti-razvojno pojmovanje duhovnega življenja" ("precisely an anti-evolutionist conception of the spiritual life").{{sfn|Oldmeadow|2004|p=131}} #Po njeni smrti so jo še naprej obtoževali goljufivega ustvarjanja paranormalnih pojavov dvomljivci kot [[čarovništvo|čarovnika]] [[John Nevil Maskelyne]] (1839-1917),<ref>The Fraud of Modern "Theosophy" Exposed (1912), J. N. Maskelyne,</ref> in [[James Randi]] (1928-2020){{sfn|Randi|1997}} ter [[filozofija|filozof]] [[Robert Todd Carroll]] (1945-2016) {{sfn|Carroll|2003|p=376}}. #[[Jazz]]ist in [[pisatelj]] [[Peter Washington]] (*1964) ugotavlja, da so se Blavatskine domneve spopadale tako s krščanstvom kot z [[znanost]]jo, zlasti še z [[darvinizem|darvinizmom]]. Poleg tega trdi, da pa so njeni podporniki nasprotovali kakršnim koli kritikam na njen račun kot obrekovanju s strani [[kristjani|kristjanov]] in darvinistov ter jo imeli za [[mučenec|mučenico]]{{sfn|Washington|1993|pp=45–46}} ==== Mojstrica prepisovanja ==== Obsežne kraje izvirnega gradiva dolži HPB zlasti [[William Coleman]], ki ji pripisuje tudi vnašanja lastnih okultnih pogledov med prepisana besedila. Vrh tega izredno natančno navaja, katere odstavke „svojega“ pisanja in v katerih svojih delih – pripisanega „starodavnim vedežem, Mojstrom in Mahatmam“ – je HPB dobesedno prepisala iz čisto določenih knjig: {| |- ! Plagiarism<ref>William Emmette Coleman, "Critical Historical Review of the Theosophical Society," Originally published in The Religio-Philosophical Journal (Chicago, IL, September 16, 1893): 264-266 Critical Historical Review of The Theosophical Society - An Expose of Madame Blavatsky. www.blavatskyarchives.com. Retrieved August 14, 2007</ref> ! Prepisovanje<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author= |place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> |- | <blockquote>"In Isis Unveiled I have traced some 2,000 passages copied from other Voice of the Silence, claimed to be a translation by her of a Tibetan work, is a compilation from various Buddhistic and Brahmanical works—a wholesale plagiarism. The Book of Dzyan, another bogus translation of an alleged ancient work, is also a compilation from various uncredited sources—all of them 19th century books." </blockquote> | <blockquote>„V knjigi Isis Unveiled (Razkrita Izida) sem zasledil približno 2000 odlomkov, prepisanih iz drugih Voice of the Silence (Glasov tišine), za katere trdi, da so njen prevod tibetanskega dela, vendar so kompilacija različnih budističnih in brahmanskih del – popolno plagiatorstvo. Knjiga Dzyan, še en ponarejen prevod domnevnega starodavnega dela, je prav tako kompilacija različnih neavtoriziranih virov – vse to so pa knjige iz 19. stoletja.“ </blockquote> |} ==== Zavračanje očitkov ==== Čeprav so očitki za goljufanje in prepisovanje ter posledično nestrinjanje z njenimi nenavadnimi stališči in trditvami dosegli vrhunec 1884, ko je bila prisiljena takorekoč pobegniti iz Indije, to v njenem primeru ni bilo nekaj nepričakovanega ali novega; značilno pa je zanjo, da je dosledno vse napade zavračala, češ da je njeno bohemsko življenje in večkrat protislovno učenje neoporečno; vso krivdo je pripisovala "napadalcem". Največji delež tovrstnih "napadov" se je nanašal že na dogodke v obdobju njenih potovanj in priprav do leta 1871; pa tudi poslej je živela „v neusmiljenem sijaju javnosti“, čeprav se po njenem mnenju „nobena od obtožb ni izkazala za utemeljeno“: {| |- ! „Attaks“<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> ! „Napadi“ |- | <blockquote>"For the last fifteen years an incessant shower of ugly accusations has been poured upon me. Every libelous charge, from immorality and the "Russian spy" theory down to my acting on false pretenses, of being a chronic fraud and a living lie, an habitual drunkard, an emissary of the Pope – paid to break down Spiritualism, and Satan incarnate. Every slander that can be thought of has been brought to bear upon my private and public life. The fact that not a single one of these charges has ever been substantiated;I have lived surrounded by friends and foes like as in a glass-house, nothing could stop these wicked, venomous, and thoroughly unscrupulous tongues..." </blockquote> | <blockquote>„Zadnjih petnajst let se name vsipljejo nenehne grde obtožbe. Vsakršne obrekljive obtožbe, od nemorale in teorije o '[[Rusija|ruski]] vohunki'<ref>James A. Santucci: ''Blavatsky, Helena Petrovna''. In: Wouter J. Hanegraaff (Hrsg.): ''Dictionary of Gnosis and Western Esotericism''. Brill, Leiden 2006, S. 182.; Ursula Keller, Natalja Sharandak: ''Madame Blavatsky. Eine Biographie.'' Insel Verlag, Berlin 2013, S. 242–246.</ref> do sumov, da sem delovala pod lažnimi pretvezami, da sem kronična goljufinja in živa laž, stalna pijanka, [[papež]]eva odposlanka – plačana za razbijanje spiritizma in utelešenje [[Satan]]a. Vsakršno obrekovanje, ki si ga je mogoče zamisliti, se je vtikalo v moje zasebno in javno življenje. Dejstvo pa je, da niti ena od teh obtožb ni bila nikoli potrjena; živela sem obkrožena s prijatelji in sovražniki kot v steklenjaku; nič ni moglo ustaviti teh hudobnih, strupenih in popolnoma brezvestnih jezikov ...“ <ref>My books - HPB articles, Vol. I, p. 477</ref> </blockquote> |} ==== Gandhi in HPB ==== [[File: Gandhi-1890.jpg |thumb|right|180px|<center>Gandhi v „Vegetarijanski družbi“, v kateri se je srečal z [[Teozofsko društvo|Bogovednim društvom]]<br><small>v spodnji vrsti tretji od L na D</small>]]</center> Gandhi je velik del svojega časa med študijem v Londonu posvetil branju knjig; rad je prebiral tudi spise z versko vsebino. Iz Indije je prinesel s seboj tako rekoč prirojene predsodke zoper [[krščanstvo]]; deloma tudi zato, ker so ga oznanjali tuji misijonarji. Zdaj pa je dobil priložnost za osebno branje in nemoteno preučevanje [[sveto pismo|svetega pisma]]. Zanimivo, da ga je [[stara zaveza]] zlasti sprva odbijala, medtem ko ga je pri [[nova zaveza |novi zaveze]] prevzel „Govor na gori“ oziroma „Jezusovi blagri“.<ref>Mt 5,1-12; Lk 6, 20-23.</ref><ref>Mohandas Karamchand Gandhi: ''Mein Leben.'' Frankfurt am Main 1983, str. 50</ref> Izjavil je celo: »[[Hinduizem|Hindujcem]] bom povedal, da njihovo življenje ni popolno, če ne bodo spoštljivo preučevali [[Jezus Kristus|Jezusovih]] naukov.«<ref>Anand Hingorani (Hrsg.): ''The Message of Jesus Christ by M.&nbsp;K. Gandhi.'' Bharatiya Vidya Bhavan, Bombay 1964, s. 23; prevedel Dean C. Halverson v: ''Weltreligionen im Überblick.'' Holzgerlingen 2003, s. 119.</ref> Pod vplivom hiduizma pa ni mogel priznati Jezusa Kristusa za edinega Božjega sina in je zapisal, da ne more verjeti, »da je Jezus edini učlovečeni Božji sin in da bi imeli večno življenje le tisti, ki vanj verujejo.“ Nadalje je modroval: „Če bi Bog lahko imel sinove, bi bili njegovi sinovi vsi. Če bi bil Jezus božanski ali celo Bog sam, bi bili božanski vsi in bi lahko sami postali Bog.«<ref>M. K. Gandhi: ''Eine Autobiographie oder Die Geschichte meiner Experimente mit der Wahrheit.'' Gladenbach 1977, S. 12.</ref> To njegovo razmišljanje pač ne nasprotuje sprejetim razlagam.<ref>{{cite web|url=https://www.gotquestions.org/you-are-gods.html|title= What does the Bible mean by “you are gods” / “ye are gods” in Psalm 82:6 and John 10:34? |publisher= Got Questions Ministries |author=|place=|language=en|date=15. maj 2023|accessdate=1. januar 2026}}</ref> Poleg tega je v tem času prvič v življenju prebiral vrstice hindujskega svetega spisa »[[Bhagavad-gita|Bhagavad Gītā]]« (»Božja pesem«), ki je postala najpomembnejša knjiga njegovega življenja, in jo je vsakodnevno prebiral. Besedilo je prevedel tudi v svojo materinščino gudžaraščino, napisal opombe in ga posvetil revnim. Preučeval je tudi ustanovitelja [[budizem|budizma]] [[Buda]] in ustanovitelja [[islam]]a [[Mohamed|Mohameda]]. Verjel je, da prava vera združuje pripadnike različnih ver. Preučeval je tudi nekatera druga daljša in temeljno-kulturno-verska indijska dela, ki so bila za javnost zanimiva, kasneje pa podobno kot [[joga]] prišla celo v modo.<ref>Matthias Eberling: ''Mahatma Gandhi – Leben, Werk, Wirkung.'' Frankfurt am Main 2006, str. 19.</ref> V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplivalo osebno srečevanje s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u in branje del H. P. Blavatske. :„Proti koncu drugega leta mojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Začela sta se z mano pogovarjati o [[Bhagavad-gita|Bhagavad-giti]], ki je del starodavnega indijskega epa [[Mahabharata]]. Ko sem jima priznal, da te knjige od znotraj še nisem videl, sta me prepričala, da naj jo začnem brati: tako v angleškem prevodu kot v izvirniku. Knjiga mi je vedno bolj ugajala in zdaj jo smatram za glavni vir spoznanja resnice. Peljala sta me tudi v Blavatskino ložo in me tam predstavili Madame Blavatsky. Na vztrajanje bratov sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Ta knjiga je v meni vzbudila željo po branju knjig o hinduizmu. Nisem več verjel krščanskim misijonarjem, ki so imeli predsodke do poganstva in tudi trdili, da je hinduizem poln vraževerja.<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. Morda je Blavatsko prav dejstvo, da ni bila povezana z osvajalnim načrtom v Indiji, osvobodilo obveznosti, da ceni vse evropsko na račun vsega indijskega.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=January 12, 2026}}</ref> Očitno pa je zapadla v drugo skrajnost: da je cenila vse indijsko na račun vsega evropskega, saj jo je zanimalo predvsem vraževerje; zato je iskala, nahajala ter upoštevala le tisto, kar ji je ustrezalo ali pa bilo povezano s [[čarovništvo]]m, česar pa je v krščanstvu pogrešala. Njen ''Ključ do teozofije'' (''Key to Theosophy'') je bilo torej eno od besedil, ki so Gandija ne le spodbudila k »branju knjig o hinduizmu«, ampak ga tudi odvrnila od poslednjega koraka, ki mu je še manjkal; ob branju [[Nova zaveza|Nove zaveze]] se je namreč navdušil zlasti nad [[Jezus Kristus|Jezusovimi]] [[Govor na gori|Blagri]] in je celo premišljeval, da bi postal kristjan.<ref>M.K. Gandhi. An Autobiography, or the Story of My Experiments with Truth. (Harmondsworth: Penguin, 1982), 77</ref> To srečanje z HPB pa mu je ostalo v tako živem spominu, da je zapisal v svojem pismu ob stoletnici rojstva Annie Besantove 1947, da bi bil več kot vesel, če bi se lahko le "dotaknil roba veličastnih Blavatskinih oblačil".<ref>Mahatma Gandhi. [https://www.gandhiashramsevagram.org/gandhi-literature/mahatma-gandhi-collected-works-volume-95.pdf#page=239 MESSAGE FOR ANNIE BESANTS’S BIRTH CENTENARY] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230615185451/https://www.gandhiashramsevagram.org/gandhi-literature/mahatma-gandhi-collected-works-volume-95.pdf#page=239 |date=2023-06-15 }}. Collected Works of Mahatma Gandhi. Vol. 95, p. 239 — GANDHI SEVAGRAM ASHRAM.</ref>. === Voda na mlin rasizma === Učenje HPB pa se danes sooča še s hujšimi obtožbami, ki celotno njeno učenje postavljajo pod vprašaj. Drži sicer, da je osnovni cilj Bogovednega društva bil in je „priznanje vesoljnega bratstva vsega človeštva ne glede na raso, spol ali barvo kože“ {{sfnm|1a1=Washington|1y=1993|1p=69|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=11|3a1=Lachman|3y=2012|3p=134}}; vendar pa prav tako naletimo pri neredko protislovni HPB tudi tukaj na njegovo nasprotje. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) tako opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«; kot v opravičilo pa takoj dodaja, da njen [[antisemitizem]] »izhaja iz nesrečnega položaja [[judovstvo|judovstva]] kot izvora krščanstva« in se nanaša na »močno nenaklonjenost, ki jo je čutila do [[krščanstvo|krščanstva]]«. To je očitno iz dejstva, da je v svoji bujni domišljiji vpletala v »svojo« teozofijo ideje iz vseh znanih in manj znanih starih in novih verstev, razen iz nam neznanih vzrokov osovraženega krščanstva in judovstva.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice in opisovala Domorodce – v tem primeru [[Avstralija|avstralske]] in [[Tasmanija|tasmanske]] Staroselce – kot "polživalska bitja". Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije: {| |- ! In place of psychology<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> ! Namesto psihologije<ref>Louis Pauwels and Jacques Bergier. The Morning Of The Magicians, translated from the French Le Matin des Magiciens by Rollo Myers (original Paris, 1960; New York: Avon Books, 1968), 220</ref> |- | <blockquote>"Nazi 'science' has brought hoots of derision from those who hold to the Cartesian model. In place of psychology there was an occult frappe composed of the mysticism of Gurdijeff, the theosophy of Madame Blavatsky and the archetypes of Nordic mythology. </blockquote> | <blockquote>"Nacistična 'znanost' je prinesla zasmehovanje tistih, ki se držijo [[René Descartes|kartezijanskega]] vzorca. Namesto [[psihologija|psihologije]] je tu vsiljen čarovniški okvir, sestavljen iz [[mistika|misticizma]] [[Jurij Gurdijev|Gurdijeva]] {{efn|{{harvnb|Pittman|2008}}}}<ref>Jurij Ivanovič Gurdijev (1866-1949) je bil filozof, mistik, duhovni učitelj in skladatelj armensko-grškega porekla</ref>, [[teozofija|teozofije]] [[Helena Blavatska|Madame Blavatsky]] in arhetipov nordijske [[mitologija|mitologije]]." </blockquote> |} ==== Vesoljno bratstvo na majavih nogah ==== Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot poudarja CICAD (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju)<ref>{{cite web|title=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|website=www.cicad.ch|access-date=2019-01-02|quote=Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107015909/http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|url-status=dead}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je ''prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo''<ref>{{navedi knjigo|language=en|author-first=Joseph Howard|author-last=Tyson|title=Madame Blavatsky Revisited|editor=iUniverse|date=2006-12-20|page=347|isbn=978-0-595-85799-9|url=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|access-date=2019-01-03}}.</ref><ref>{{cite web|title=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|website=www.theosophical.org|access-date=2019-01-03|archive-date=2019-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190825001243/https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|url-status=dead}}.</ref>. Njene zamisli je vsekakor možno razlagati na več načinov, kar se je skozi [[zgodovina|zgodovino]] tudi dogajalo. Ni torej mogoče tajiti, da je možna razlaga njenih zapletenih in meglenih korenskih ras in podras tudi čisto v duhu rasističnega arijanizma oziroma Hitlerjevega nacizma, kar se je tudi dogajalo. Morda gre res za napačno razumevanje njene zamisli o korenski rasi, ki ni mišljeno zgodovinsko rasistična, temveč kot posebna čarovniška opredelitev; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je pa je vendarle omenjena [[arijska rasa]], čeprav morda ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]] in sam [[Adolf Hitler]], ki je Blavatsko še posebej upošteval. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali z njenimi spisi, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]]<ref>{{navedi knjigo|language=en|first=Peter|last=Levenda|title=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|editor=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|page=34|isbn=978-0-89254-591-9|url=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|access-date=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], pa [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]]''; on je tudi izjavil, da je slednjega seznanil s HPB-ino knjigo ''Tajni nauki''<ref>{{navedi knjigo|language=en|first1=Richard S.|last1=Levy|first2=Dean Phillip|last2=Bell|first3=William Collins|last3=Donahue|title=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|editor=[[ABC-CLIO]]|date=2005|page=73|isbn=978-1-85109-439-4|url=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|access-date=2019-01-03}}.</ref>. ==== Od mednarodnega bratstva do nestrpnega nacionalizma ==== Če je v drami o [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskem cesarju]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Frideriku Barbarossu]] zapisano, češ da je bil "seveda Nemec, ker rije v skrajnost," bi se morda mogli s tem strinjati med drugim v zvezi z [[nacionalsocializem|nacionalsocializmom]], pa tudi v zvezi z novejšo nemško bogovedno zgodovino, ki je doživljala usodne preobrazbe. Prvo nemško Teozofsko društvo „Loža Isis“ je bila ustanovljena v Hamburgu 1879; sledila je leta 1884 v Elberfeldu nastala „Loža Germania“. [[Franz Hartmann]] je upoštevaje smernice Teozofskega društva iz leta 1875 in 1896 ustanovil "Nemško bogovedno društvo" (Theosophische Gesellschaft in Deutschland — TGD) kot ameriško pasadensko podružnico.<ref>Horst E. Miers: Lexikon des Geheimwissens (= Esoterik. Bd. 12179). Original-Ausgabe; sowie 3. aktualisierte Auflage, beide Goldmann, München 1993, ISBN 3-442-12179-5, S. 617–619.</ref> Takrat je kot predsednik TGD združil osem bogovednih lož; v kratkem pa je prišlo do nesoglasij glede vplivnosti in učenja znotraj mednarodnega teozofskega gibanja. Hartmann je odklanjal Bessantino preusmerjanje Blavatskinih izvirnih naukov k azijskim verstvom kot "vzhodnjaško". Zato je 3. septembra 1897 ustanovil „Mednarodno bogovedno bratstvo“ („Internationale Theosophische Verbrüderung“ – ITS), čigar sedež je prenesel iz [[München|Münchna]] v [[Leipzig]].<ref>Karl R. H. Frick: ''Licht und Finsternis. Gnostisch-theosophische und freimaurerisch-okkulte Geheimgesellschaften bis zur Wende des 20. Jahrhunderts'', Band 2; Marix Verlag, Wiesbaden 2005; ISBN 3-86539-044-7; S. 307.</ref> Leta 1913 je [[Rudolf Steiner]] — takratni tajnik nemškega odseka Teozofskega društva, ki je priznavalo adjarsko vodstvo, — skupaj s svojimi številnimi privrženci ustanovil neodvisno "Nemško antropozofsko društvo" (Anthroposophische Gesellschaft).<ref>Franz Wegener: ''Das atlantidische Weltbild. Nationalsozialismus und Neue Rechte auf der Suche nach der versunkenen Atlantis.'' Kulturförderverein Ruhrgebiet KFVR, Gladbeck 2. Auflage 2003, S. 61; Reihe: Politische Religion des Nationalsozialismus, Abt. 1: Das Wasser. Kulturförderverein Ruhrgebiet, 3. stark erw. Aufl. 2014, ISBN 1-4936-6866-8 Im Online-Buchhandel einsehbar</ref> Kmalu pa je to društvo začelo obračati ploščo in zanemarjati svoje prvotne cilje. V novih pravilih iz leta 1919 se je ITV izrecno oddaljilo od teozofskega internacionalizma. Prvi cilj teozofije – ''bratstvo ne glede na raso, narodnost, vero, barvo kože, stan ali spol'' –, so namreč brisali in ga pritaknili le v dodatek. Tudi drugi cilj, ki je poudarjal ''preučevanja primerjalnega veroslovja'', je odstopil mesto ''preučevanju arijskih idej'' pred zahodnimi in vzhodnimi. Leta 1933 je predsednik ITV [[Hermann Rudolph]] izjavil, ''da sta [[nacionalsocializem]] in teozofija v bistvu enaka'' in da se razlikujeta le po stopnji: medtem ko je nacionalsocializem kot pomožno društvo in predhodnik teozofije meril na ''moralno prenovo človeštva'', je bil cilj teozofije ''njegov duhovni prerod''. 20. avgusta 1933 so v ITV tako prvotni in osnovni cilj gladko nadomestili z izjavo, da ''želijo »služiti verski združitvi nemškega ljudstva in človeštva«''. Opustili so torej zahtevo po bratstvu in enakosti. 1. oktobra 1933 so trije uslužbenci Nemškega teozofskega društva podpisali stališče s korenito nacionalističnimi stališči, v katerem so se opisali kot vodniki in sodelavci nacionalsocialističnega gibanja na duhovnem področju z novim ciljem, ki je »versko poslanstvo nemškega ljudstva svetu in verska združitev arijskih ljudstev in vseh ljudi skozi teozofsko bratstvo.« Kljub skrajnim prilagajanjem [[Adolf Hitler|Hitlerjevi]] poudarjeno arijski usmerjenosti so leta 1937 v Nemčiji bila prepovedana vsa teozofska društva vseh usmeritev kot tudi njihov tisk.<ref>Helmut Zander: ''Anthroposophie in Deutschland. Theosophische Weltanschauung und gesellschaftliche Praxis 1884–1945''. Band 1, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2007, S. 307–312.</ref> ==== Vplivanje na „Novo dobo“ ==== Okrog leta 1980 so se na miselnost in teozofijo Helene Blavatske nadovezali tudi pripadniki Nove dobe.<ref>[[René Freund]]: ''Braune Magie? Okkultismus, New Age und Nationalsozialismus''. Picus, Wien 1995, ISBN 3-85452-271-1. S. 19–20.</ref> Blavatskina teozofija je bila navedena kot vpliv na gibanje [[Nova doba]]<ref>Nova doba ({{lang-en|New age}}) je čarovniški tok, ki se je pojavil v zahodnih državah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja</ref>.{{sfnm|1a1=Bevir|1y=1994|1p=765|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2004|2p=18|3a1=Santucci|3y=2006|3p=184}} »Nobena posamezna organizacija ali gibanje ni prispevalo toliko prvin k gibanju „Nova doba“ kot Bogovedno društvo. Bilo je glavna sila pri širjenju čarovniške literature na Zahodu v dvajsetem stoletju.«{{sfn|Melton|1990|pp=458–461}}{{efn|The "Chronology of the New Age Movement" in ''New Age Encyclopedia'' begins with the formation of the Theosophical Society in 1875.{{sfn|Melton|1990|loc=ix,&nbsp;xxxviii}} See {{harvnb|Lewis|Melton|1994|loc=xi}}.}} Druge organizacije, ki ohlapno temeljijo na teozofskih besedilih in naukih, vključujejo „Jogo Agni“ in skupino verstev, ki temeljijo na teozofiji, imenovano „Učenja Vzvišenega Mojstra“: „Dejavnost »JAZ SEM«“, „Most do svobode“, „Vesoljno zdravstvo“ in „Vrhovni svetilnik“, ki se je razvil v „Vesoljno in zmagoslavno Cerkev“.<ref>en: Other organizations include "Agni Yoga", "Ascended Master Teachings": '"I AM" Activity', "The Bridge to Freedom", "Universal Medicine" and The „Summit Lighthouse“, which evolved into the "Church Universal and Triumphant"</ref><ref>{{harvnb|Lewis|Melton|1994|pp=1–2}}</ref> === Osebno življenje === Peter Washington je HPB opisal kot »nizko, čokato, odločno žensko z močnimi rokami, več podbradki, neukrotljivimi lasmi, krepkimi usti in velikimi, solznimi ter rahlo izbuljenimi očmi«.{{sfn|Washington|1993|p=26}} Imela je značilne azurno obarvane oči,{{sfn|Meade|1980|p=24}} in je bila vse življenje predebela glede na svojo postavo.{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=24|2a1=Godwin|2y=1994b|2p=xv}} Po besedah [[Marion Meade]] (1934-2022) je bil Blavatskin »splošen videz nezaslišano neurejen«.{{sfn|Meade|1980|p=167}} V poznejšem življenju je bila znana po tem, da je nosila ohlapna oblačila, na prstih pa veliko prstanov.{{sfn|Washington|1993|p=41}} Vse življenje je bila hudo odvisna kadilka od cigaret,{{sfnm|1a1=Meade|1y=1980|1p=152|2a1=Washington|2y=1993|2p=41|3a1=Lachman|3y=2012|3pp=40–41}} pa tudi od [[hašiš]]a.{{sfn|Meade|1980|p=65}} Živela je preprosto in njeni privrženci so verjeli, da v zameno za širjenje svojih naukov, resnic ali zmot, noče sprejemati denarnega povračila.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} Najraje je uporabljala za podpisovanje kratico ''"HPB"'',{{sfn|Lachman|2012|p=ix}} kar so uporabljali mnogi njeni prijatelji in ga je prvi udomačil Olcott.{{sfn|Washington|1993|p=43}} Izogibala se je družabnim prireditvam in je zaničevala družbene obveznosti.{{sfn|Meade|1980|p=49}} Govorila je rusko, gruzijsko, angleško, francosko, italijansko, arabsko in sanskrtsko.{{sfn|Godwin|1994b|p=xv}} Meade jo je označil za "iztirjenko, ki se ni držala nobenih pravil razen svojih",{{sfn|Meade|1980|p=7}} kot nekoga, ki je "popolnoma preziral viktorijanski nravni pravilnik".{{sfn|Meade|1980|p=71}} Meade je verjel, da se je Blavatska dojemala kot mesijanska figura, katere namen je bil rešiti svet s širjenjem bogovednosti.{{sfn|Meade|1980|p=7}} Lachman je izjavil, da je kazala tisto, kar je označil za »ruske lastnosti – veliko predanost duhovnosti, združeno z globoko protislovnim značajem«.{{sfn|Lachman|2012|p=26}} Washington jo je označil za »izredno prepričljivo pripovedovalko«, ki pa je bila »vasezagledana in sebična«.{{sfn|Washington|1993|p=30}} Za Meada je imela Blavatska »živo domišljijo« in »nagnjenost k laganju«.{{sfn|Meade|1980|p=161}} Godwin je zapisal, da je posedovala »strašen značaj«.{{sfn|Godwin|1994b|p=xv}} Religiolog Bruce Campbell je ugotovil, da je bila »neodvisen otrok z močno voljo« in da je surovo okolje njenega otroštva morda povzročilo njene »težave pri obvladovanju svojega temperamenta in njeno nagnjenost k preklinjanju«.{{sfn|Meade|1980|p=161}} Po njegovem mnenju je predstavljala »značilno karizmatično voditeljico«.{{sfn|Campbell|1980|p=100}} Antropolog Leo Klejn je njeno neutrudnost in energijo označil za presenetljivo.{{sfn|Клейн|2011}} Indolog Aleksander Senkevič je opazil, da je njena karizma vplivala na Charlesa Masseyja in Staintona Mosesa.{{sfn|Сенкевич|2010|p=403}} Blavatskina [[spolnost]] je sporna; mnogi verjamejo da je vse življenje ostala devica,{{sfn|Lachman|2012|p=31}} Washington pa ugotavlja, da je pravzaprav "sovražila spolnost z njej lastno strastjo". V poznejšem življenju je izjavljala, da je devica, čeprav je bila v svojem življenju poročena z več moškimi, nekaj časa kar z dvema istočasno, ter imela otroka, kar je pa tajila.{{sfn|Meade|1980|p=7}} V zgodnjih letih je Bogovedno društvo tudi v zakonu spodbujalo neporočenost.{{sfn|Godwin|1994|p=348}} Zaradi zgodnjih poročil, da je potovala oblečena v moška oblačila, menijo nekateri, da je bila morda [[lezbijka]] ali [[transvestizem|preoblečenka]].{{sfn|Lachman|2012|pp=34–35}} Meade je opazil, da je HPB na splošno, z redkimi izjemami, "prezirala" druge ženske, kar je morebiti bila posledica takrtnega splošnegaa družbenega zapostavljanja žensk ali pa njej lastne [[mizoginija|mizoginije]], vendar je lahko to pomenilo tudi, da jo je zapustila njena ljubica.{{sfn|Meade|1980|p=24}} Do spolnosti je bila ravnodušna, čeprav se je o njej znala odkrito pogovarjati; imela pa je raje živali kot ljudi; bila je prijazna, nevsiljiva, pa tudi pohujšljiva, muhasta in hrupna. Bila je lahko duhovita, pa tudi prostaška in surova, čustvena in dobrosrčna ter se ni zmenila za nikogar in za ničesar.{{sfn|Washington|1993|p=41}} == Navedki == {{navedek|»Hvaležnost bolj koristi tistemu, ki jo daje, kot tistemu, ki jo prejema.«}} {{navedek|»Nikoli ne postanite odmev česarkoli, kar ste slišali slabega o drugem; nikoli ne gojite maščevanja proti tistim, ki so vas prizadeli.«}} {{navedek|»Bori se s svojimi nečistimi mislimi, preden te nadvladajo. Z njimi ravnaj tako, kakor bi one ravnale s teboj.«}} {{navedek|»Čaščenje samega sebe je podobno visokemu stolpu, na katerega se je povzpel domišljav bedak. Tam sedi v svoji ošabni samoti in nihče ga ne vidi, razen sebe samega.«<ref>{{cite web|url=https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/|title=Helena Petrovna Blavatsky|publisher=Duhovnost.eu|author=|place=|language=sl|date=21. januar 2026|accessdate=22. januar 2026}}</ref>}} == Glej tudi == {{div col}} *[[Annie Besant]] *[[Atlantida]] *[[Boris Pasternak]] *[[Budizem]] *[[Čarovništvo]] *[[Francis Bacon]] *[[Hinduizem]] *[[Ivan Benigar]] *[[Konfucij]] *[[Krščanstvo]] *[[Lemurija]] *[[Mahatma Gandhi]] *[[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] *[[Nova doba]] *[[Platon]] *[[Rasizem]] *[[Rudolf Steiner]] *[[Spiritizem]] *[[Teozofija]] *[[Teozofsko društvo]] {{div col end}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Helena-Blavatsky-1860.jpg|<center>Fotografija Helene Blavatske šestdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]]</center> File:Helena-Petrovna-Blavatsky-Блаватская Е.П. за работой 1888. У.К.Джадж.webp|thumb|<center>HPB med delom leta 1888. Fotografiral W.Q. Judge</center> File:Helena Blavatsky in India.jpg|<center>Blavatska sedi med hindujskima bogovedcema v [[Indija|Indiji]] {{Okrog|1884}}</center> File:Blavatsky Olcott Mavalankar.jpg|<center>Helena Blavatska v indijskem Bombayu, [[1881]]<ref>HPB stoji za Henrijem Olcottom (ki sedi v sredi) in [[Damodar Mavalankar]]jem (ki sedi na njegovi levi)</ref></center> File:TE Blavatsky Seal.jpg|<center>Osebni [[grb]] Helene Petrovne Blavatske<ref> kot ga je uporabljala po ustanovitvi Bogovednega društva od leta [[1875]]</ref></center> File:Olcott in Adyar.jpg|<center>[[Henri Olcott]] je ohranjal živ spomin na HPB; tu v [[Adjar]]ju maja [[1903]]</center> File:Cover of 'Blavatsky Unveiled. The Writings of H. P. Blavatsky in modern English. Volume 1.' By Moon Laramie.jpg|<center>Platnice od „Slečene HPB« ('Blavatsky Unveiled')<ref>prvi prevod njene ’Isis Unveiled’ v sodobno angleščino</ref></center> File:Blavatsky.020.jpg|<center>Helena Petrovna Blavatska, {{okrog|1877}}</center> File:Baphomet-dibujo-de-Eliphas-Levi-solve-at-coagula-antebrazos.webp|<center>Bafomet – Brezspolni Hudič, ki vnaša spolno zmešnjavo<br><small>narisal Éliphas Lévi</small></center> Image:Reincarnation AS.jpg|<center>Tako si [[hinduizem|hindujci]] zamišljajo [[reinkarnacija|reinkarnacijo]]<br><small>[[Havaji|Havajska]] [[umetnost]]</small></center> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{seznam opomb}} == Branje == === Njene knjige in spisi === ;{{ikona en}} *''Isis Unveiled: A Master-Key to the Mysteries of Ancient and Modern Science and Theology'' (1877) 2 zv., 1300 str.<ref>{{cite web|url=https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm|title=Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life|publisher=Blavatsky Study Center|author= W. Dallas TenBroeck |place=|language=en|date=|accessdate=11. januar 2026}}</ref> *''Five Years of Theosophy'' by HPB et al. (1885) 575 s. *''Studies in Occultism: A collection of articles from Lucifer'' (1887–1891) *''From the Caves and Jungles of Hindostan'' (1879–1886) *''The Secret Doctrine: The Synthesis of Science, Religion and Philosophy'' (1888) 2 zv., 1500 s. *''Five Messages to American Theosophists by HPB'' (1888 -1891) 32 s. *''The Voice of the Silence'' (1889) *''The Key to Theosophy'' (1889) 310 s. *''Nightmare Tales'' (posmrtno; 1907) === Viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite journal |last=Bednarowski |first=Mary Farrell |title=Outside the Mainstream: Women's Religion and Women Religious Leaders in Nineteenth-Century America |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_1980-06_48_2/page/207 |journal=Journal of the American Academy of Religion |volume=48 |number=2 |pages=207–230 |year=1980 |jstor=1462703|doi=10.1093/jaarel/XLVIII.2.207 |s2cid=170516831 }} * {{cite journal |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |journal=Journal of the American Academy of Religion |volume=62 |number=3 |year=1994 |pages=747–767 |jstor=1465212 |doi=10.1093/jaarel/lxii.3.747}} * {{cite book |last=Caldwell |first=Daniel H |year=2000 |title=The esoteric world of Madame Blavatsky: insights into the life of a modern sphinx |publisher=Theosophical Pub. House |isbn=978-0-8356-0794-0 |url=http://blavatskyarchives.com/esotericworldam.htm}} * {{cite book |last=Campbell |location=Berkeley |publisher=University of California Press |first=Bruce F. |title=Ancient Wisdom Revived: A History of the Theosophical Movement |url=https://archive.org/details/ancientwisdomrev0000camp |year=1980 |isbn=978-0-520-03968-1}} * {{cite book |last=Cranston |first=Sylvia |title=HPB: The Extraordinary Life and Influence of Helena Blavatsky, Founder of the Modern Theosophical Movement |year=1993 |publisher=G.P. Putnam's Sons |location=London |isbn=978-0-87477-688-1 |url=https://archive.org/details/hpbextraordinary00cran }} * {{cite journal |last=Ellwood |first=Robert |title=Review of Nicholas Goodrick-Clarke's ''Helena Blavatsky'' |year=2005 |journal=Nova Religio: The Journal of Alternative and Emergent Religions |volume=9 |number=2 |pages=110–111 |jstor=10.1525/nr.2005.9.2.110|doi=10.1525/nr.2005.9.2.110 }} * {{cite book |last=Gardell |first=Mattias |title=Gods of the Blood: The Pagan Revival and White Separatism |url=https://archive.org/details/godsofbloodpagan0000gard |location=Durham |publisher=Duke University Press |year=2003 |isbn=978-0-8223-3059-2 }} * {{cite book |last=Godwin |first=Joscelyn |year=1994 |title=The Theosophical Enlightenment |url=https://archive.org/details/theosophicalenli0000godw |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2151-2 }} * {{cite encyclopedia |last=Godwin |first=Joscelyn |year=1994b |contribution=Foreword |title=The Masters Revealed: Madame Blavatsky and the Myth of the Great White Lodge |editor=K. Paul Johnson |pages=[https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john/page/ xv–xix] |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2064-5 |url=https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john/page/ }} * {{cite book |last=Goodrick-Clarke |first=Nicholas |title=Helena Blavatsky |location=Berkeley |publisher=North Atlantic Books |year=2004 |isbn=978-1-55643-457-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/helenablavatsky0000blav }} * {{cite book |last=Goodrick-Clarke |title=The Western Esoteric Traditions: A Historical Introduction |url=https://archive.org/details/westernesoterict0000good |first=Nicholas |author-mask={{long dash}}|year=2008 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0-19-532099-2 }} * {{cite book |last=Hammer |first=Olav |year=2001 |title=Claiming Knowledge: Strategies of Epistemology from Theosophy to the New Age |location=Leiden and Boston |publisher=Brill |isbn=978-90-04-13638-0 }} * {{cite book |last=Hanegraaff |title=Western Esotericism: A Guide for the Perplexed |first=Wouter |author-link=Wouter Hanegraaff |year=2013 |publisher=Bloomsbury Press |location=London |isbn=978-1-4411-3646-6 }} * {{cite book |last=Hutton |first=Ronald |year=1999 |title=The Triumph of the Moon: A History of Modern Pagan Witchcraft |url=https://archive.org/details/triumphofmoonhis00hutt |url-access=registration |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-285449-0 }} * {{cite book |last=Johnson |first=K. Paul |year=1994 |title=The Masters Revealed: Madame Blavatsky and the Myth of the Great White Lodge |location=Albany |publisher=State University of New York Press |isbn=978-0-7914-2064-5 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/mastersrevealedm0000john |ref=none}} * {{Cite book | last = Josephson-Storm | first = Jason | title = The Myth of Disenchantment: Magic, Modernity, and the Birth of the Human Sciences |location = Chicago| publisher = University of Chicago Press | date = 2017 | url={{Google books|xZ5yDgAAQBAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} | isbn = 978-0-226-40336-6 }} * {{cite thesis |last=Kalnitsky |location=Pretoria |publisher=University of South Africa |first=Arnold |title=The Theosophical Movement of the Nineteenth Century: The Legitimation of the Disputable and the Entrenchment of the Disreputable |type=D. Litt. et Phil. |year=2003 |publication-date=2009 |oclc=732370968 |hdl=10500/2108 }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite book |last=Kuhn |first=Alvin Boyd |author-link=Alvin Boyd Kuhn |title=Theosophy: A Modern Revival of Ancient Wisdom |url=https://archive.org/details/TheosophyAModernRevivalOfAncientWisdom |series=American religion series: Studies in religion and culture |year=1992 |orig-year=Originally published 1930 |type=PhD thesis |publisher=Kessinger Publishing |location=Whitefish, MT |isbn=978-1-56459-175-3 |access-date=22 June 2011}} * {{cite book |last=Lachman |first=Gary |author-link=Gary Lachman |title=Madame Blavatsky: The Mother of Modern Spirituality |url=https://archive.org/details/madameblavatskym0000lach |year=2012 |publisher=Jeremy P. Tarcher/Penguin |location=New York |isbn=978-1-58542-863-2}} * {{cite book | last1=Lewis | first1=James R. | last2=Melton | first2=J. Gordon | title=Church Universal and Triumphant : in scholarly perspective | publisher=Center for Academic Publication | publication-place=Stanford, Calif. | year=1994 | oclc=31147646}} * {{cite book |last=Meade |first=Marion |author-link=Marion Meade |title=Madame Blavatsky: The Woman Behind the Myth |url=https://archive.org/details/madameblavatskyw0000mead |year=1980 |isbn=978-0-399-12376-4 |location=New York |publisher=Putnam}} * {{cite encyclopedia |editor-last=Melton |editor-first=J. Gordon |title=New Age Encyclopedia |year=1990 |publisher=Gale Research |location=Farmington Hills, Michigan |isbn=978-0-8103-7159-0 |url={{Google books|GoEYAAAAIAAJ|keywords=|text=|plainurl=yes}}}} *{{cite encyclopedia |last=Santucci |first=James A. |pages=177–185 |title=Blavatsky, Helena Petrovna |encyclopedia=Dictionary of Gnosis and Western Esotericism |year=2006 |publisher=Brill |editor=Wouter J. Hanegraaff |isbn=978-9004152311}} * {{cite encyclopedia |last=Santucci |first=James A. |author-mask={{long dash}} |pages=1114–1123 |title=Theosophical Society |encyclopedia=Dictionary of Gnosis and Western Esotericism |year=2006b |publisher=Brill |editor=Wouter J. Hanegraaff |isbn=978-9004152311}} * {{cite journal |last=Staudenmaier |first=Peter |title=Race and Redemption: Racial and Ethnic Evolution in Rudolf Steiner's Anthroposophy |year=2008 |journal=Nova Religio: The Journal of Alternative and Emergent Religions |volume=11 |number=3 |pages=4–36 |doi=10.1525/nr.2008.11.3.4|url=http://epublications.marquette.edu/hist_fac/79 |url-access=subscription }} * {{cite book |last=Washington |first=Peter |year=1993 |title=Madame Blavatsky's Baboon: Theosophy and the Emergence of the Western Guru |publisher=Secker & Warburg |location=London |isbn=978-0-436-56418-5}} * {{cite book |last=Сенкевич |first=Александр Николаевич |author-link=Alexander Senkevich |url=https://archive.org/details/blavatskaia0000senk |title=Елена Блаватская: между светом и тьмой |script-title=ru:Елена Блаватская: между светом и тьмой |year=2010 |language=ru |trans-title=Helena Blavatsky: Between Light and Darkness |publisher=Молодая гвардия |location=Moscow |series=Жизнь замечательных людей |isbn=978-5-235-03283-5 |lccn=2011427581 |oclc=705783723 |url-access=registration }} {{Refend}} === Nadaljnje branje === {{refbegin|30em}} * {{cite book |editor-last=Barker |location=London |publisher=T. Fisher Unwin |editor-first=A. Trevor |title=The Mahatma letters to A. P. Sinnett from the Mahatmas M. & K. H. |year=1923 |oclc=277224098 |url=https://archive.org/details/mahatmalettersto00sinnuoft }} * {{cite book |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=Isis unveiled: a master-key to the mysteries of ancient and modern science and theology |volume=1 |year=1877a |location=New York |publisher=J. W. Bouton |oclc=7211493 |url={{Google books|0sV5SIgE75sC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=Isis unveiled: a master-key to the mysteries of ancient and modern science and theology |volume=2 |year=1877b |location=New York |publisher=J. W. Bouton |oclc=7211493 |url={{Google books|GfDUN6fgoSgC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Blavatsky |first=Helena P. |author-mask=2 |title=What is Theosophy? |ref={{SfnRef|The Theosophist|Oct. 1879}} |journal=The Theosophist |volume=1 |issue=1 |date=October 1879 |pages=2–5 |url=http://www.blavatsky.net/index.php/what-is-theosophy |access-date=11 July 2017 |archive-date=2 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230602220754/https://www.blavatsky.net/index.php/what-is-theosophy |url-status=dead }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=1 |year=1888a |publisher=The Theosophical Publishing Company |location=London |oclc=8129381}} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=1 |edition=photoreprint of original 1st |year=1999 |orig-year=1888 |isbn=978-1-55700-001-9 |url=https://archive.org/details/secretdoctrineth01blav |url-access=registration }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=2 |year=1888b |publisher=The Theosophical Publishing Company |location=London |oclc=8129381}} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |last=Blavatsky |first=Helena P. |title=The secret doctrine: the synthesis of science, religion, and philosophy |volume=2 |edition=photoreprint of original 1st |year=1999 |orig-year=1888 |isbn=978-1-55700-001-9 |url=https://archive.org/details/secretdoctrineth01blav |url-access=registration }} * {{cite journal |last=Blavatsky |author-mask=2 |journal=Lucifer |oclc=804337810 |volume=3 |issue=16 |date=December 1888 |pages=328–333 |first=Helena P. |title=Dialogue between the two editors on astral bodies, or doppelgangers}} Reprinted in {{cite book |location=Wheaton, Il |publisher=Theosophical Publishing House |editor1-last=De Zirkoff |editor1-first=Boris |editor2-last=Eklund |editor2-first=Dara |title=Collected writings |volume=10 |edition=Reprint |year=1988 |orig-year=1964 |isbn=978-0-8356-7188-0 |pages=217–226 |url=http://www.katinkahesselink.net/blavatsky/articles/v10/y1888_094.htm }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Los Angeles |publisher=Theosophical Publishing Society |title=The theosophical glossary |editor-last=Mead |editor-first=George R. S. |editor-link=G. R. S. Mead |edition=Reprint of 1st |year=1918 |orig-year=1892 |oclc=679877592 |first=Helena P. |url=https://archive.org/details/theosophicalglos00blav }} * {{cite book |last=Blavatsky |ref={{SfnRef|Barker|1925}} |author-mask=2 |location=London |publisher=T. Fisher Unwin |first=Helena P. |editor-last=Barker |editor-first=A. Trevor |title=The letters of H.P. Blavatsky to A.P. Sinnett, and other miscellaneous letters |year=1925}} * {{cite book |last=Blavatsky |ref={{SfnRef|Neff|1937}} |author-mask=2 |location=New York |publisher=Dutton |first=Helena P. |editor-last=Neff |editor-first=Mary K. |title=Personal memoirs of H. P. Blavatsky |year=1937 |oclc=311492}} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Los Angeles |publisher=Theosophical Company |first=Helena P. |title=The key to theosophy being a clear exposition in the form of question and answer of the ethics, science, and philosophy for the study of which the Universal brotherhood and Theosophical society has been founded |year=1962 |edition=Reprint of original 1st |orig-year=1889 |oclc=26116335 |url=https://archive.org/details/cu31924075773683 }} Please note other editions vary. Reprinted without original diacritical marks in {{cite book |location=Pasadena |publisher=The Theosophical Society |title=The key to theosophy being a clear exposition in the form of question and answer of the ethics, science, and philosophy for the study of which the Universal brotherhood and Theosophical society has been founded |year=1962 |edition=Theosophical University Press electronic |isbn=978-1-55700-046-0 |url=http://www.theosociety.org/pasadena/key/key-hp.htm }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite book |last=Blavatsky |author-mask=2 |location=Berkeley |publisher=North Atlantic Books |series=Western esoteric masters series |first=Helena P. |editor-last=Goodrick-Clarke |editor-first=Nicholas |title=Helena Blavatsky |year=2004 |isbn=978-1-55643-457-0 |url={{Google books|Z9AqCWRKkWkC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Bleiler |first=Everett Franklin |year=1948 |title=The checklist of fantastic literature; a bibliography of fantasy, weird and science fiction books published in the English language |location=Chicago |publisher=Shasta Publishers |oclc=1113926}} * {{cite encyclopedia |last=Boase |location=Truro |publisher=Netherton and Worth |encyclopedia=Modern English biography: containing many thousand concise memoirs of persons who have died since the year 1850 |volume=4 |year=1908 |oclc=2704608 |first=Frederic |author-link=Frederic Boase |title=Blavatsky, Helena Petrovna |at=col. 428–429 |url={{Google books|UzMqAAAAYAAJ|page=PA1954|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Caldwell |first=Daniel H |year=2000 |title=The esoteric world of Madame Blavatsky: insights into the life of a modern sphinx |publisher=Theosophical Pub. House |isbn=978-0-8356-0794-0 |url=http://blavatskyarchives.com/esotericworldam.htm }} * {{cite encyclopedia |last=Carroll |first=Robert T. |title=Theosophy |location=Hoboken |publisher=Wiley |encyclopedia=The Skeptic's Dictionary: A Collection of Strange Beliefs, Amusing Deceptions, and Dangerous Delusions |year=2003 |isbn=978-0-471-27242-7}} * {{cite book |last=Carter |first=Steven R. |title=James Jones: an American literary orientalist master |year=1998 |publisher=University of Illinois Press |location=Urbana, Il and Chicago |isbn=978-0-252-02371-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/jamesjonesameric0000cart }} * {{cite book |last=Coleman |location=London |publisher=Longmans, Green |editor1-last=Solovyov |editor1-first=Vsevolod S. |editor1-link=Vsevolod Solovyov |editor2-last=Leaf |editor2-first=Walter |editor2-link=Walter Leaf |title=A Modern Priestess of Isis |year=1895 |chapter=Appendix C. The sources of Madame Blavatsky's writings |pages=353–366 |orig-year=essay composed 2 August 1893 |first=William E. |oclc=468865051 |chapter-url=https://archive.org/details/cu31924031226792 |others=Abridged and translated on behalf of the Society for Psychical Research. }} * {{cite news |title=Court notes |ref={{SfnRef|New York Times|1878-07-09}} |location=New York |newspaper=The New York Times |issn=0362-4331 |date=9 July 1878 |page=3 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1878/07/09/87289398.pdf |access-date=14 May 2014 }} * {{cite ODNB |last=Davenport-Hines |id=40930 |title=Blavatsky, Helena Petrovna (1831–1891) |first=Richard |orig-year=2004 |date=Jan 2011}} * {{cite book |last=Fields |location=Boston; London |publisher=Shambhala Publications |first=Rick |title=How the swans came to the lake: a narrative history of Buddhism in America |url=https://archive.org/details/howswanscametola0000fiel |year=1992 |orig-year=1981 |edition=3rd rev. and updated |isbn=978-0-87773-583-0 }} * {{cite encyclopedia |last=Fodor |location=London |publisher=Arthurs Press |encyclopedia=Encyclopaedia of Psychic Science |edition=reprint |first=Nandor |author-link=Nandor Fodor |pages=31–32 |year=2003 |isbn=978-0-7661-3931-2 |title=Mme Helene Petrovna Blavatsky (1831–91) |access-date=25 January 2015 |url=http://www.blavatskyarchives.com/fodor.htm }} * {{cite thesis |last=French |location=Sydney |publisher=University of Sydney |first=Brendan J. |title=The theosophical masters: an investigation into the conceptual domains of H.P. Blavatsky and C.W. Leadbeater |type=PhD thesis |year=2000 |publication-date=2001 |oclc=223328198 |hdl=2123/7147 }} * {{cite book |last=Gandhi |location=Ahmedabad |publisher=Navajivan Publishing House |first=Mohandas K. |author-link=Mahatma Gandhi |editor-last=Desai |editor-first=Mahadev H. |title=An autobiography, or, The story of my experiments with truth |url=https://archive.org/details/ghs3.autobiographyros0000maha |year=1927 |lccn=32031578 |chapter=Acquaintance with religions }} via {{cite web |location=New York |website=columbia.edu |publisher=[[Columbia University]] |others=Transcribed and proofread by Frances W. Pritchett |year=2007 |title=Acquaintance with religions |url=http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00litlinks/gandhi/part1/120chapter.html |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100627113005/http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00litlinks/gandhi/part1/120chapter.html |archive-date=27 June 2010 |url-status=live |postscript=none }} * {{cite book |last=Garrett |work=Westminster Gazette |first=Edmund |title=Isis Very Much Unveiled: Being the Story of the Great Mahatma Hoax |series=Cover title:Isis very much unveiled :the story of the great Mahatma hoax |year=1894 |url=http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.31822035058494;view=1up;seq=1 |publisher=London }} * {{cite book |editor1-last=Godwin |location=York Beach, ME |publisher=S. Weiser |editor1-first=Joscelyn |editor1-link=Joscelyn Godwin |editor2-last=Chanel |editor2-first=Christian |editor3-last=Deveney |editor3-first=John P. |title=The Hermetic Brotherhood of Luxor: initiatic and historical documents of an order of practical occultism |year=1995 |isbn=978-0-87728-825-1 |url={{Google books|9B1k19eqlBcC|page=PA6|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Gombrich |location=London; New York |publisher=Routledge & Kegan Paul |series=Library of religious beliefs and practices |first=Richard F. |author-link=Richard Gombrich |title=Theravāda Buddhism: a social history from ancient Benares to modern Colombo |year=2003 |edition=Reprint of 1st |orig-year=1988 |isbn=978-0-415-07585-5 |url={{Google books|EBCqWLgOz58C|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{Cite book |last=Greer |first=John Michael |author-link=John Michael Greer |title=The New Encyclopedia of the Occult |title-link=The New Encyclopedia of the Occult |publisher=[[Llewellyn Publications]] |year=2003 |isbn=978-1-56718-336-8 |location=St. Paul |language=en}} * {{cite book |last=Guénon |location=Hillsdale, NY |publisher=Sophia Perennis |first=René |others=translated by Alvin Moore, Jr. |title=Theosophy: history of a pseudo-religion |year=2004 |orig-year=2003 |isbn=978-0-900588-79-2 |url={{Google books|7_WwVFntyFwC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} Translation of {{cite book |last=Guénon |location=Paris |publisher=Nouvelle librairie nationale |first=René |title=Le théosophisme: histoire d'une pseudo-religion |year=1921 |language=fr |url=https://archive.org/download/lethosophismeh00gu/lethosophismeh00gu.pdf |access-date=26 June 2013 |archive-url=https://archive.org/details/lethosophismeh00gu |archive-date=14 October 2010 |url-status=live }} * {{cite book |last=Hanson |first=Virginia |year=1988 |title=H.P. Blavatsky and The secret doctrine |publisher=Theosophical Pub. House |series=A Quest book |isbn=978-0-8356-0630-1 |oclc=17477685 |url=https://archive.org/details/hpblavatskyse00hans }} * {{cite book |last=Harrison |location=Pasadena |publisher=Theosophical University Press |first=Vernon |title=H. P. Blavatsky and the SPR: an examination of the Hodgson Report of 1885 |year=1997 |isbn=978-1-55700-117-7 |url={{Google books|OEVRAQAAIAAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} Revision of {{cite journal |last=Harrison |journal=Journal of the Society for Psychical Research |issn=0037-9751 |volume=53 |issue=803 |date=Apr 1986 |first=Vernon |title=J'accuse. An Examination of the Hodgson Report of 1885 |url=https://archive.org/details/journal-of-the-society-for-psychical-research_1986-04_53_803/page/287 |pages=287–310}} * {{cite news |last=Hower |location=New York |newspaper=The New York Times |issn=0362-4331 |date=26 February 1995 |page=BR13 |type=book review |title=The medium with a message |first=Edward |url=https://www.nytimes.com/1995/02/26/books/the-medium-with-a-message.html |access-date=31 October 2009 }} * {{cite book |last=Johnson |location=Albany |publisher=State University of New York Press |series=SUNY series in Western esoteric traditions |first=K. Paul |title=The masters revealed: Madame Blavatsky and the myth of the Great White Lodge |year=1994 |isbn=978-0-7914-2063-8 |url={{Google books|bMVrr1XaADwC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |author=Karma-gliṅ-pa |ref={{SfnRef|Evans-Wentz|2000}} |location=London |publisher=Oxford University Press |editor-last=Evans-Wentz |editor-first=Walter Y. |title=The Tibetan book of the dead: or, The after-death experiences on the Bardo plane, according to Lāma Kazi Dawa-Samdup's English rendering |year=2000 |orig-year=1927 |edition=3rd |others=with a new foreword and afterword by Donald S. Lopez, Jr |isbn=978-0-19-513311-0 |url={{Google books|nYi3NpsOq8UC|page=12|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last1=Kingsford |location=New York |publisher=Macoy Publishing & Masonic Supply |first1=Anna Bonus |last2=Maitland |first2=Edward |title=The perfect way: or, the finding of Christ |chapter-url=https://archive.org/details/perfectwayorfind00king |edition=7th |year=1919 |orig-year=1882 |chapter=Appendix xv: The secret of satan |pages=[https://archive.org/details/perfectwayorfind00king/page/359 359–364] |oclc=681713510 |hdl=2027/uc2.ark:/13960/t66401z2m }} Also reprinted in {{cite book |location=London |publisher=George Redway |last1=Kingsford |first1=Anna Bonus |last2=Maitland |first2=Edward |title="Clothed with the sun": being the book of the illuminations of Anna (Bonus) Kingsford |chapter-url=https://archive.org/details/clothedwithsunb00maitgoog |year=1889 |chapter=Lambda or the last of the gods being the secret of satan |pages=263–269 |oclc=381443 }} * {{cite book |last=MacMahan |location=New York |publisher=Oxford University Press |first=David L. |title=The making of Buddhist modernism |year=2008 |isbn=978-0-19-518327-6 |url={{Google books|XU6HNwlxhCAC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite press release |title=Madame Blavatsky, co-founder of the Theosophical Society, was unjustly condemned, new study concludes |ref={{SfnRef|Society for Psychical Research|1986}} |location=London |publisher=The Incorporated Society for Psychical Research |date=8 May 1986 |url=http://www.blavatsky.net/index.php/9-theosophy/history/382-spr-press-release |access-date=26 November 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/19990202214538/http://www.blavatsky.net/gen/refute/sprpress.htm |archive-date=2 February 1999 |url-status=live |via=blavatsky.net }} * {{cite book |last=Mead |location=Adyar, Madras, India |publisher=Theosophical Pub. House |series=Adyar pamphlets |first=G. R. S. |author-link=G. R. S. Mead |title=Concerning H.P.B.: (stray thoughts on theosophy) |year=1920 |orig-year=First published 1904 |oclc=212946490 |url=http://www.gnosis.org/library/grs-mead/grsm_concerning_hpb.html }} * {{cite encyclopedia |editor-last=Melton |ref={{SfnRef|Encyclopedia of Occultism and Parapsychology|2001}} |location=Detroit |publisher=Gale Research Company |encyclopedia=Encyclopedia of Occultism & Parapsychology |edition=5th |editor-first=J. Gordon |volume=2 |year=2001 |isbn=978-0-8103-8570-2 |issn=0731-7840 |oclc=8262489 |ol=16977697W |title=Theosophical Society |pages=1557–1559 }} * {{cite web |last=Minderovic |first=Zoran |url={{AllMusic|class=artist|id=q7982/biography|pure_url=yes}} |title=Alexander Scriabin (Biography) |website=AllMusic |year=2011 |access-date=18 June 2011 }} * {{cite journal |last=Müller |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=33 |issue=195 |date=May 1893a |pages=767–788 |first=Friedrich M. |title=Esoteric Buddhism}} * {{cite journal |last=Müller |author-mask=2 |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=34 |issue=198 |date=Aug 1893b |pages=296–303 |first=Friedrich M. |title=Esoteric Buddhism: a rejoinder |url={{Google books|2twaAAAAYAAJ|page=PA296|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |last=Müller |author-mask=2 |location=London |publisher=Longmans, Green |first=Friedrich M. |editor-last=Müller |editor-first=Georgina A. |title=The life and letters of the Right Honourable Friedrich Max Müller |volume=2 |year=1902 |oclc=700634676 |chapter=[letter] To Colonel Olcott |orig-year=letter composed 10 June 1893 |pages=297–299 |hdl=2027/uc1.b3334965 }} * {{cite book |last=Murphet |location=Wheaton, Illinois |publisher=Theosophical Publishing House |series=A quest book |first=Howard |author-link=Howard Murphet |title=When daylight comes: a biography of Helena Petrovna Blavatsky |year=1988 |orig-year=1975 |isbn=978-0-8356-0461-1 |url={{Google books|CwQFfR3Ao0wC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite encyclopedia |last=Newman |first=Hannah |title=Blavatsky, Helena P. (1831–1891) |location=Santa Barbara |publisher=ABC-CLIO |encyclopedia=Antisemitism: A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution |editor-last=Levy |editor-first=Richard S. |volume=1 |year=2005 |isbn=978-1-85109-439-4 |pages=72–73 |url={{Google books|Tdn6FFZklkcC|page=PA72|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Nilakant |journal=The Path |lccn=2003221012 |volume=1 |issue=2 |date=May 1886 |editor-last=Judge |editor-first=William Q. |title=Theosophical symbolism |page=51}} Transcribed in {{cite web |location=Pasadena |publisher=theosociety.org |title=Theosophical symbolism |url=http://www.theosociety.org/pasadena/path/v01n02p51_theosophical-symbolism.htm |access-date=17 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209155235/http://www.theosociety.org/pasadena/path/v01n02p51_theosophical-symbolism.htm |archive-date=9 February 2008 |url-status=live }} * {{cite news |title=Obituary |ref={{SfnRef|The Times|1891}} |location=London |newspaper=The Times |issn=0140-0460 |issue=33320 |date=9 May 1891 |page=11}} * {{cite journal |last=Olcott |first=Henry S. |title=Constitution and Rules of the Theosophical Society |journal=The Theosophist |date=January 1891 |volume=12 |issue=4 |pages=65–72 |issn=0040-5892 |quote=As Revised in Session of the General Council, all the Sections being represented, at Adyar, December 27, 1890.}} * {{cite book |last=Oldmeadow |first=Harry |title=Journeys East: 20th Century Western Encounters with Eastern Religious Traditions |url=https://archive.org/details/journeyseast20th0000oldm |date=2004 }} * {{cite book |last=Pearsall |location=London |publisher=Michael Joseph |first=Ronald |author-link=Ronald Pearsall |title=The table-rappers |year=1972 |oclc=248009137 |url={{Google books|_J00AAAAMAAJ|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite journal |last=Petsche |journal=Literature & Aesthetics |issn=2200-0437 |volume=21 |issue=1 |date=Jun 2011 |pages=98–115 |first=Johanna |title=Gurdjieff and Blavatsky: Western esoteric teachers in parallel |url=http://ojs-prod.library.usyd.edu.au/index.php/LA/article/viewFile/5051/5756 |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514184647/http://ojs-prod.library.usyd.edu.au/index.php/LA/article/view/5051/5756 |archive-date=14 May 2014 |url-status=live }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite encyclopedia |last=Randi |location=New York |publisher=St. Martin's Press |encyclopedia=An encyclopedia of claims, frauds, and hoaxes of the occult and supernatural: decidedly skeptical definitions of alternative realities |year=1997 |orig-year=1994 |isbn=978-0-312-15119-5 |first=James |title=Blavatsky, Helena Petrovna}} Reprinted in {{cite web |publisher=randi.org |title=Blavatsky, Helena Petrovna |url=http://www.randi.org/encyclopedia/Blavatsky,%20Helena%20Petrovna.html |access-date=2 May 2014 }} * {{cite book |last=Reigle |first=David |author-link=David Reigle |title=The Books of Kiu-te, or The Tibetan Buddhist tantras: a preliminary analysis |series=Secret doctrine reference series |year=1983 |publisher=Wizard's Bookshelf |location=San Diego |isbn=978-0-913510-49-0 |oclc=10745775}} * {{cite journal |last=Reitemeyer |journal=Fohat: The Mystical, the Magical |issn=1205-9676 |volume=10 |issue=2 |date=Summer 2006 |pages=35–36 |first=Frank |title=Open questions in HP Blavatsky's genealogy: review: 'Ein deutschbaltischer Hintergrund der Theosophie?' by Peter Lauer |url=http://www.theosophycanada.com/files/fohat-summer-2006.pdf |access-date=21 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140521041411/http://www.theosophycanada.com/files/fohat-summer-2006.pdf |archive-date=21 May 2014 |url-status=dead }} * {{cite book |last=Richard-Nafarre |location=Paris |publisher=Noël Richard-Nafarre, distributed by Éditions François de Villac |first=Noël |title=Helena P. Blavatsky ou La réponse du sphinx |language=fr |year=1991 |isbn=978-2950626103 }} * {{cite book |last1=Ryan |first1=Charles J |last2=Knoche |first2=Grace F |year=1937 |title=H.P. Blavatsky and the theosophical movement: a brief historical sketch |publisher=Theosophical University Press |isbn=978-1-55700-090-3 |url=http://www.theosociety.org/pasadena/hpb-tm/hpbtm-hp.htm }} * {{cite book |last=Sedgwick |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |first=Mark |title=Against the modern world: traditionalism and the secret intellectual history of the twentieth century |year=2004 |isbn=978-0-19-515297-5 |url={{Google books|GcUFmQ-NF_0C|page=PA44|keywords=|text=|plainurl=yes}} }} * {{cite book |editor-last=Sinnett |location=London |publisher=George Redway |editor-first=Alfred P. |editor-link=Alfred Percy Sinnett |title=Incidents in the life of Madame Blavatsky: compiled from information supplied by her relatives and friends |year=1886 |oclc=1876380 |url=https://archive.org/details/cu31924029172983 }} * {{cite journal |last=Sinnett |author-mask=2 |journal=The Nineteenth Century |issn=2043-5290 |volume=33 |issue=196 |date=Jun 1893 |pages=1015–1027 |first=Alfred P. |title=Esoteric Buddhism: a reply}} * {{cite journal |last1=Spielvogel |journal=Simon Wiesenthal Center Annual |issn=0741-8450 |volume=3 |year=1986 |first1=Jackson J. |author-link1=Jackson J. Spielvogel |last2=Redles |first2=David |title=Hitler's racial ideology: content and occult sources |url=http://motlc.kintera.org/resources/books/annual3/chap09.html |access-date=22 August 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070623220601/http://motlc.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=gvKVLcMVIuG&b=395043 |archive-date=23 June 2007 |url-status=live }} * {{cite book |last=Symonds |first=John |year=2006 |orig-year=1959 |title=The lady with the magic eyes: Madame Blavatsky, medium and magician |publisher=Kessinger Pub |isbn=978-1-4254-8709-6 |oclc=122353386 }} * {{cite web |title=Theosophical Society Membership Statistics 2007/2008 |ref={{SfnRef|TIS|2009}} |work=teozofija.info |publisher=Theosophy in Slovenia |url=http://teozofija.info/Teozofsko_gibanje/Membership_Statistics_2007-08.htm |date=January 2009 |access-date=22 June 2011 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225091111/http://teozofija.info/Teozofsko_gibanje/Membership_Statistics_2007-08.htm |url-status=dead }} * {{cite book |last=Thibaux |first=Jean-Michel |year=1992 |title=Héléna Blavatsky, les sept esprits de la révolte |url=https://archive.org/details/helenablavatskyl0000thib |location=Paris |publisher=Éditions n° 1 |isbn=978-2-86391-500-4 |language=fr }} * {{cite thesis |last=Tillett |location=Sydney |publisher=University of Sydney |first=Gregory J. |title=Charles Webster Leadbeater 1854–1934: a biographical study |type=PhD |year=1986 |publication-date=2007 |oclc=220306221 |hdl=2123/1623 }}{{nbsp}}{{open access}} * {{cite book |last=Tingley |first=Katherine |year=1921 |title=Helena Petrovna Blavatsky: foundress of the original Theosophical Society in New York, 1875, the international headquarters of which are now at Point Loma, California |location=Point Loma |publisher=The Woman's International Theosophical League |oclc=261329238 |url=https://archive.org/details/helenapetrovnabl00tingrich }} * {{cite encyclopedia |last=Wakoff |first=Michael B. |editor=Edward Craig |encyclopedia=[[Routledge Encyclopedia of Philosophy]] |title=Theosophy |year=1998 |publisher=Routledge |volume=9 |location=New York |isbn=978-0-415-18714-5 |pages=363–366}} * {{cite journal |last=Wolff |first=Hannah M. |title=Madame Blavatsky |journal=Two Worlds |date=11 December 1891 |pages=671–672}} * {{cite journal |last=Zirkoff |journal=Theosophia |volume=24 |issue=3 |date=Winter 1967–1968 |first=Boris de |author-link=Boris de Zirkoff |title=Who played that trick on H.P.B.?: the puzzle of ''The Theosophical Glossary''}} Transcribed in {{cite mailing list |mailing-list=theos-talk |title=Who played that trick on H.P.B.? by Boris de Zirkoff |date=11 May 2001 |last=Caldwell |first=Daniel H. |url=http://www.theos-talk.com/archives/200105/tt00067.html |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041120100703/http://www.theos-talk.com/archives/200105/tt00067.html |archive-date=20 November 2004 |url-status=live }} * {{cite encyclopedia |editor-last=Вишневский |ref={{SfnRef|Пензенская энциклопедия|2001}} |location=Пенза |publisher=Министерство культуры Пензенской области |encyclopedia=Пензенская энциклопедия |editor-first=К. Д. |year=2001 |isbn=978-5852702340 |title=Долгорукий Павел Васильевич |language=ru |url=http://www.penza-trv.ru/go/region/dolgorukiypv |access-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071109153001/http://www.penza-trv.ru/go/region/dolgorukiypv |archive-date=9 November 2007 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Кайдаш |journal=Утренняя Звезда |first=Светлана |script-title=ru:Елена Блаватская в России |language=ru}}{{spnd}}almanac of the International Roerich Centre, No. 2–3, 1994–1997 * {{cite journal |last=Клейн |journal=Здравый смысл |issn=1814-0416 |volume=16 |issue=2 |date=June 2011 |page=11 |first=Лев Самуилович |author-link=Leo Klejn |title=Рациональный взгляд на успехи мистики |language=ru |url=http://razumru.ru/humanism/journal/59/klein.htm }} * {{cite book |last=Кранстон |author-mask=2 |location=Рига |publisher=Лигатма |first=С. Л. |editor-last=Данилов |editor-first=Леонид Лукьянович |script-title=ru:Е.П. Блаватская: Жизнь и творчество основательницы современного теософского движения |year=1999 |orig-year=1996 |edition=2nd |language=ru |isbn=978-5-7738-0017-0}} Translation of {{cite book |last=Cranston |first=Sylvia L. |title=HPB: the extraordinary life and influence of Helena Blavatsky, founder of the modern Theosophical movement |year=1998 |url=https://archive.org/details/hpbextraordinary0000sylv }} * {{cite book |last=Писарева |first=Елена Ф. |script-title=ru:Елена Петровна Блаватская (биографический очерк) |language=ru |year=1909 }} Transcribed in {{cite web |website=magister.msk.ru |script-title=ru:Елена Петровна Блаватская (биографический очерк) |language=ru |url=http://www.magister.msk.ru/library/blavatsk/about/pisae001.htm |access-date=19 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20001219045500/http://www.magister.msk.ru/library/blavatsk/about/pisae001.htm |archive-date=19 December 2000 |url-status=live |title=IPage }} * {{cite book |last=Толстой |location=Moscow |publisher=Гос. изд-во худож. лит-ры |script-title=ru:Полное собрание сочинений |language=ru |first=Лев Н. |editor-last=Чертков |editor-first=Влади́мир Г. |lccn=51015050 |oclc=6321531 |volume=54 |year=1935}} * {{cite book |last=Толстой |author-mask=2 |location=Moscow |publisher=Гос. изд-во худож. лит-ры |script-title=ru:Полное собрание сочинений |language=ru |first=Лев Н. |editor-last=Чертков |editor-first=Влади́мир Г. |lccn=51015050 |oclc=6321531 |volume=80 |year=1955}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://duhovnost.eu/helena-petrovna-blavatsky/ Helena Petrovna Blavatsky | Uredništvo | Portal Duhovnost] ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/biography/Helena-Blavatsky Helena Blavatsky | Russian Occultist, Theosophist | Britannica (Ethan Doyle White)] *[https://blavatskyarchives.com/dallasblavatsky.htm Helena Petrovna Blavatsky 1831 - 1891: Chronological review of events in her life | Published by the Blavatsky Study Center] *[https://www.nndb.com/people/310/000033211/ Nndb: H. P. Blavatsky] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/blavatsky-helena-1831-1891 Blavatsky, Helena (1831–1891) | Encyclopedia.com] *[https://blavatskytheosophy.com/theosophy-and-jungian-psychology/ Theosophy and Jungian Psychology – T H E O S O P H Y] **[http://www.blavatskyarchives.com/colefraud.htm William Emmette Coleman: ''The Frauds of Madame Blavatsky''] (1891) **[http://www.blavatskyarchives.com/colebunve.htm W. E. Coleman: ''Blavatsky Unveiled''] (1892) **[http://www.blavatskyarchives.com/cole1893.htm W. E. Coleman: ''Critical Historical Review of The Theosophical Society''] (1893) **[http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm W. E. Coleman: ''The Sources of Madame Blavatsky's Writings''] (1895) ;{{ikona it}} *[https://www.treccani.it/enciclopedia/elena-petrovna-blavatskij/#google_vignette Blavatskij, Elena Petrovna - Enciclopedia - Treccani] ;{{ikona es}} *[https://historia.nationalgeographic.com.es/a/madame-blavatsky-escritora-y-ocultista_15307 Madame Blavatsky, afamada ocultista y escritora acusada de fraude] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1831]] [[Kategorija:Umrli leta 1891]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinarji]] [[Kategorija:Ameriški filozofi]] [[Kategorija:Ruski zgodovinarji]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski zgodovinarji]] [[Kategorija:Ukrajinski filozofi]] [[Kategorija:Ukrajinski pisatelji]] [[Kategorija:Atlantida]] [[Kategorija:Lemurija]] [[Kategorija:New age]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Okultisti]] [[Kategorija:Budisti]] [[Kategorija:Pravljičarji]] [[Kategorija:Basnopisci]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Panteisti]] [[Kategorija:Spiritisti]] [[Kategorija:Telepatisti]] [[Kategorija:Teozofi]] [[Kategorija:Čarovništvo]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Ustanovitelji religij]] [[Kategorija:Verski voditelji]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umrli za gripo]] b6rnuoqevlyrr99ag62nbq4kw4wa10u 0 597276 6709671 6625216 2026-07-11T12:48:36Z Syn1917 207157 dodan sklic za antinato protest 2026 6709671 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Študentsko društvo Iskra | logo = [[Slika:Študentsko društvo Iskra logo.png|150px]] | colorcode = #ce0f02 | foundation = 5. november 2012 | ideology = [[socializem]]<br>[[feminizem]]<br>antiimperializem | headquarters = [[Ljubljana]] | website = [https://studentska-iskra.org Društvo Iskra] }} '''Študentsko društvo Iskra''' je [[Slovenija|slovenska]] [[Politika|politična]] in aktivistična [[Organizacija|mladinska organizacija]] z [[skrajna levica|radikalno levo]] in [[socializem|socialistično]] usmeritvijo, ki deluje predvsem na področju [[Študent|študentske]] problematike. Nastala je v začetku 2010. let v kontekstu [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|povolilnih in protestnih gibanj po letih 2011–2012]], ter izhaja iz poskusov artikulacije [[Razredni boj|razredne]] in sistemske kritike znotraj študentske politike v Sloveniji. Društvo se ukvarja z vprašanji socialnih pravic, [[Feminizem|feminizma]], javnega izobraževanja in [[Antiimperializem|antiimperializma]] ter deluje prek kampanj, javnih dogodkov, publikacij in [[Protest|protestnih]] aktivnosti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mapping Left Actors - Rosa Lux|url=https://rosalux.rs/rosa-publications/mapping-left-actors/|website=rosalux.rs|accessdate=2026-01-21|language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Začetki Študentskega društva Iskra segajo v obdobje po [[Zasedba Filozofske fakultete|zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]] v letih 2011–2012 in z njo povezanim gibanjem [[Mi smo univerza]], ki je odprlo prostor za artikulacijo levih in razrednih zahtev znotraj študentske populacije. Društvo je nastalo kot poskus oblikovanja trajnejše levo usmerjene študentske organizacije, ki bi delovala tudi znotraj [[Študentska organizacija Slovenije|formalnih študentskopolitičnih institucij]].<ref name=":0" /> Na študentskih volitvah leta 2012 je Iskra osvojila več sedežev v zboru [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] in po izvolitvi delovala kot [[Opozicija|opozicijska]] lista. Leta 2013 je sodelovala pri pobudi za spremembo pravil delovanja študentske politike prek študentskega referenduma, katerega cilj je bil povečati udeležbo in preglednost študentske politike; referendum zaradi neizpolnjenega kvoruma ni uspel.<ref>{{Navedi splet|title=Tokrat na referendum o ŠOU vabijo v Iskri|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/tokrat-na-referendum-o-sou-vabijo-v-iskri.html|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Referendum o ŠOU Hostlu: Možnost za nove zaslužke prijateljev?|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/referendum-o-sou-hostlu-moznost-za-nove-zasluzke-prijateljev.html|website=old.delo.si|date=2013-07-09|accessdate=2026-01-21|language=sl-si|first=Nina Krajčinović|last=Ljubljana}}</ref><ref name=":0" /> V drugi polovici 2010. let se je društvo postopoma umaknilo iz formalnih študentsko-političnih struktur in se vse bolj usmerilo v kampanje, javne dogodke in protestno delovanje. Leta 2014 je tako sodelovalo pri [[Protest proti zakonu o visokem šolstvu|množičnih protestih proti predlaganim spremembam visokošolske zakonodaje]], ki so opozarjali na nevarnost nadaljnje [[Denacionalizacija|komercializacije]] visokega šolstva.<ref>{{Navedi novice|title=Nasprotniki visokošolskega zakona bodo v sredo protestirali|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/116545|newspaper=IUS-INFO|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> V zadnjih letih Iskra organizira feministične proteste ob [[Dan žena|8. marcu, mednarodnem dnevu žensk]]<ref>{{Navedi splet|title=Feministični protestni shod: 8. marec ni dan praznovanja, temveč dan upora|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/feministicni-protestni-shod-8-marec-ni-dan-praznovanja-temvec-dan-upora-2061003/|website=www.dnevnik.si|date=2023-03-08|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!" – množični protest ob 8. marcu v Ljubljani {{!}} Občina Ljubljana {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/ljubljana/novice/nocem-cvetlice-daj-mi-delavske-pravice--mnozicni-protest-ob-8-marcu-v-ljubljani.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-03-12|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> ter se zavzema za ohranitev pravice do [[Splav|splava]], pri čemer sodeluje na protishodih dogodkom Pohod za življenje.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani shoda zagovornikov in nasprotnikov splava|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-shoda-zagovornikov-in-nasprotnikov-splava-645441|website=siol.net|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> Poleg tega v društvu organizirajo [[Praznik dela|prvomajske]] proteste<ref>{{Navedi splet|title=Protest ob 1. maju in očitek vladi: "So na polovici mandata, rešitev pa ni"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-ob-1-maju-opozorila-da-se-vracamo-v-preteklost/|website=N1|date=2024-05-01|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> ter shode proti oboroževanju in članstvu Slovenije v [[NATO|zvezi Nato]].<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki: ZDA, Nato in Izrael nas vlečejo v tretjo svetovno vojno|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ljubljani-in-kopru-shoda-proti-oborozevanju-in-natu|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest proti Natu: "Nato za Slovenijo pomeni grožnjo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protest-proti-natu-nato-za-slovenijo-pomeni-groznjo/787721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Septembra 2025 se je društvo vključilo v Delavsko koalicijo in sodelovalo v neuspešni kampanji za razpis referenduma proti pokojninski reformi.<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj 10 tisoč podpisov proti pokojninski reformi. Ministrstvo: Najnižje pokojnine se bodo zvišale.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/skoraj-10-tisoc-podpisov-proti-pokojninski-reformi-ministrstvo-najnizje-pokojnine-se-bodo-zvisale/758704|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-21|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Januarja 2026 je Iskra organizirala tudi shod v solidarnosti z [[Venezuela|Venezuelo]].<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani shod v podporo Venezueli {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-shod-v-podporo-venezueli.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> Leta 2024 je društvo sodelovalo pri zasedbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v okviru študentskih protestov v solidarnosti s [[Palestina|Palestinci]].<ref>{{Navedi splet|title=#foto Nadaljevanje zasedbe FDV v podporo Palestincem: Nekateri študenti zasedajo, drugi se brezskrbno zabavajo na Škisovi tržnici|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/studentje-zasedli-fakulteto-za-druzbene-vede-nameravajo-tudi-prenociti-2129111/|website=www.dnevnik.si|date=2024-05-08|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Mi smo zasedba]] fa0d28swxjxblqgj4dqh32ba0fi4n2r 2 598405 6709888 6689683 2026-07-11T19:46:12Z Upwinxp 126544 6709888 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {u|Yerpo} | * {ikonazastave|Azerbajdžan} [[Trg državne zastave, Baku]] * {ikonazastave|Hrvaška} [[Rdeči fičo]] * {ikonazastave|Poljska} [[Simona Kossak]] * {ikonazastave|Srbija} [[Ana Gligić]] * {ikonazastave|Malta} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {ikonazastave|Gruzija} [[Nona Gaprindašvili]] * {ikonazastave|Severna Makedonija} [[Jakupica]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina}{ikonazastave|Severna Makedonija} [[Stanko Karaman]] * {ikonazastave|Hrvaška} [[Mirko Grmek]] * {ikonazastave|Grčija} [[Elefteria i tanatos]] * {ikonazastave|Ukrajina} [[Ti si vesolje]] * {ikonazastave|Ukrajina} [[Brebeneskul (jezero)]] * {ikonazastave|Češka} [[Svratka]] * {ikonazastave|Ukrajina}{ikonazastave|Madžarska}{ikonazastave|Srbija} [[Tisa]] (razširjen) * {ikonazastave|Rusija} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {ikonazastave|Grčija} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {ikonazastave|Češka} [[Palača Lucerna]] * {ikonazastave|Bolgarija} [[Univerza v Sofiji]] * {ikonazastave|Romunija}{ikonazastave|Moldavija} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {ikonazastave|Avstrija} [[Martin Karplus]] * {ikonazastave|Rusija} [[Genndy Tartakovsky]] * {ikonazastave|Avstrija}{ikonazastave|Češka}{ikonazastave|Slovaška} [[Dunajska kotlina]] * {ikonazastave|Madžarska}{ikonazastave|Avstrija} [[Ferenc Krausz]] * {ikonazastave|Hrvaška} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {ikonazastave|Albanija} [[Arbereši]] * {ikonazastave|Albanija} [[Mira Murati]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Ramsko jezero]] * {ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Čeburek]] * {ikonazastave|Rusija} [[Andre Geim]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina}{ikonazastave|Hrvaška}{ikonazastave|Črna gora} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Nada Miletić]] * {ikonazastave|Romunija} [[Zastava Romunije]] * {ikonazastave|Češka} [[Lída Baarová]] * {ikonazastave|Hrvaška} [[Jozo Tomasevich]] | {n/a} |- | {u|Upwinxp} | * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Sana (reka)]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina}{ikonazastave|Republika Srbska} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Kupres]] * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Drvar]] * {ikonazastave|Albanija} [[Theth]] * {ikonazastave|Albanija} [[Bajram Curr]] * {ikonazastave|Kosovo} {ikonazastave|Makedonija} [[Ljuboten]] * {ikonazastave|Kosovo} [[Metohija]] * {ikonazastave|Makedonija} [[Mariovo]] * {ikonazastave|Bolgarija} [[Šipčenski prelaz]] * {ikonazastave|Bolgarija} [[Baj Ganjo]] * {ikonazastave|Moldavija} [[Gagauzija]] * {ikonazastave|Ukrajina} [[Beregove]] * {ikonazastave|Ukrajina} [[Ugniv]] * {ikonazastave|Madžarska} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {ikonazastave|Litva} [[litovski lit]] * {ikonazastave|Rusija} [[Denisova jama]] * {ikonazastave|Hrvaška} [[Železniška postaja Reka]] * {ikonazastave|Srbija} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {n/a} |- | {u|Octopus} | * {ikonazastave|Armenija} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {ikonazastave|Baškortostan} [[Irendek]] (365/1) * {ikonazastave|Bolgarija} [[Peltast]] (1606/15) * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {ikonazastave|Dagestan} [[Narin-kala]] (719/5) * {ikonazastave|Turčija} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {ikonazastave|Kazahstan}{ikonazastave|Rusija} [[Lama Dordži]] (284/1) * {ikonazastave|Turčija} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {ikonazastave|Kazahstan} [[Davači]] (736/5) * {ikonazastave|Turčija} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {ikonazastave|Kosovo} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {ikonazastave|Tatarstan} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {ikonazastave|Madžarska} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {ikonazastave|Avstrija}{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {ikonazastave|Romunija}{ikonazastave|Madžarska} [[Sekeli]] (1492/10) * {ikonazastave|Hrvaška}{ikonazastave|Madžarska}{ikonazastave|Avstrija} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {ikonazastave|Azerbajdžan} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {ikonazastave|Latvija} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina}{ikonazastave|Republika Srbska} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {ikonazastave|Malta} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {ikonazastave|Poljska}{ikonazastave|Litva}{ikonazastave|Turčija} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {ikonazastave|Moldova} [[Budžaška horda]] (747/5) * {ikonazastave|Rusija} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {ikonazastave|Gruzija} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {ikonazastave|Albanija} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {ikonazastave|Črna gora} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {ikonazastave|Srbija} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {ikonazastave|Belorusija}{ikonazastave|Ukrajina} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {ikonazastave|Ukrajina} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {ikonazastave|Litva}{ikonazastave|Rusija} [[Narimunt]] (493/2) * {ikonazastave|Ciper} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {ikonazastave|Severna Makedonija} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {ikonazastave|Estonija} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {ikonazastave|Slovaška} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Kotini]] (490/2) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Tarkan]] (730/5) * {ikonazastave|Madžarska}{ikonazastave|Slovaška}{ikonazastave|Poljska} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {ikonazastave|Slovaška} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {ikonazastave|Češka} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {ikonazastave|Slovaška} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {ikonazastave|Madžarska}{ikonazastave|Slovaška} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {ikonazastave|Ukrajina} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {ikonazastave|Srbija} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {ikonazastave|Ukrajina} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {ikonazastave|Avstrija}{ikonazastave|Češka} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {ikonazastave|Grčija} [[Antigonidi]] (1196/10) * {ikonazastave|Grčija} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {ikonazastave|Armenija} [[Orontidi]] (2375/20) * {ikonazastave|Ciper} [[Evagor I.]] (538/5) * {ikonazastave|Albanija}{ikonazastave|Turčija} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {ikonazastave|Rusija}{ikonazastave|Turčija} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {ikonazastave|Gruzija}{ikonazastave|Turčija} [[Adžari]] (1029/10) * {ikonazastave|Azerbajdžan}{ikonazastave|Gruzija} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {ikonazastave|Poljska}{ikonazastave|Litva} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {ikonazastave|Gruzija} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {ikonazastave|Belorusija}{ikonazastave|Litva} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {ikonazastave|Rusija}{ikonazastave|Litva} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {ikonazastave|Bolgarija} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {ikonazastave|Hrvaška} [[Lapčani]] (912/5) * {ikonazastave|Tatarstan}{ikonazastave|Rusija} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {ikonazastave|Kazahstan} [[Tanbali]] (443/2) * {ikonazastave|Češka} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {ikonazastave|Črna gora} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {ikonazastave|Romunija} [[Murus Dacius]] (351/1) * {ikonazastave|Latvija} [[Kuldīga]] (1801/15) * {ikonazastave|Latvija}{ikonazastave|Litva}{ikonazastave|Poljska} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {ikonazastave|Estonija} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {ikonazastave|Baškortostan}{ikonazastave|Tatarstan} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {ikonazastave|Moldavija}{ikonazastave|Ukrajina}{ikonazastave|Rusija} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {ikonazastave|Rusija} [[Zemstvo]] (3779/35) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Feldšer]] (369/1) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Dahije]] (3099/30) * {ikonazastave|Bolgarija}{ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {ikonazastave|Romunija}{ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Madžarska} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {ikonazastave|Srbija}{ikonazastave|Turčija} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {ikonazastave|Severna Makedonija}{ikonazastave|Albanija}{ikonazastave|Turčija} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {ikonazastave|Turčija} [[Ajani]] (880/5) * {ikonazastave|Turčija}{ikonazastave|Bolgarija} [[Krdžali]] (536/5) * {ikonazastave|Turčija}{ikonazastave|Grčija}{ikonazastave|Ciper} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {ikonazastave|Turčija}{ikonazastave|Romunija}{ikonazastave|Srbija} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {u|Pinky sl} | * {ikonazastave|Albanija} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {ikonazastave|Armenija} [[Armenska dama]] (372/1) * {ikonazastave|Avstrija} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {ikonazastave|Avstrija} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {ikonazastave|Avstrija} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {ikonazastave|Azerbajdžan} [[Ali Asadov]] (347/1) * {ikonazastave|Belorusija} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {ikonazastave|Bolgarija} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[.ba]] (317/1) * {ikonazastave|Ciper} [[Ciprska penica]] (385/1) * {ikonazastave|Češka}{ikonazastave|Poljska} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {ikonazastave|Črna gora}{ikonazastave|Srbija} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {ikonazastave|Estonija} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {ikonazastave|Grčija} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {ikonazastave|Gruzija} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {ikonazastave|Hrvaška} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {ikonazastave|Kazahstan} [[Slanušni polh]] (500/5) * {ikonazastave|Kosovo} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {Ikona zastave|Latvija} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {Ikona zastave|Litva} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {Ikona zastave|Madžarska}{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Stepski krešič]] (414/2) * {Ikona zastave|Madžarska} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {Ikona zastave|Madžarska} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {Ikona zastave|Madžarska} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {Ikona zastave|Madžarska} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {ikonazastave|Malta} [[Zastava Malte]] (716/5) * {Ikona zastave|Poljska} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {Ikona zastave|Romunija} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {Ikona zastave|Romunija} [[DN1]] (443/2) * {Ikona zastave|Rusija} [[Alina Pekova]] (477/2) * {ikonazastave|Severna Makedonija} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {Ikona zastave|Slovaška} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {Ikona zastave|Srbija} [[Đuro Macut]] (898/5) * {Ikona zastave|Turčija}{Ikona zastave|Grčija} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {Ikona zastave|Ukrajina} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {ikonazastave|Baškortostan}{ikonazastave|Rusija} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {Ikona zastave|Dagestan} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}{ikonazastave|Rusija} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {ikonazastave|Republika Srbska} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {ikonazastave|Tatarstan} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Tartarija]] (626/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{U|FJJ} | * {Ikona zastave|Češka} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {ikonazastave|Rusija} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {ikonazastave|Avstrija} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{U|Sporti} | *{Ikona zastave|Poljska} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] (1119/10) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Lisa Eder]] (256/1) *{Ikona zastave|Rusija} [[Roman Jermakov]] (226/1) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Stephan Embacher]] (281/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Kacper Tomasiak]] (207/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Paweł Wąsek]] (202/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Jakub Wolny]] (230/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Stefan Hula ml.]] (268/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Wojciech Skupień]] (247/1) *{Ikona zastave|Slovaška} [[Hektor Kapustík]] (189/0) *{Ikona zastave|Črna gora} [[Duško Vujošević]] (316/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Robert Mateja]] (267/1) *{Ikona zastave|Poljska} [[Łukasz Kruczek]] (323/1) *{Ikona zastave|Češka} [[Viktor Polášek]] (231/1) *{Ikona zastave|Češka} [[Lukáš Hlava]] (263/1) *{Ikona zastave|Češka} [[Michal Doležal]] (203/1) *{Ikona zastave|Češka} [[Jakub Sucháček]] (262/1) *{Ikona zastave|Estonija} [[Artti Aigro]] (189/0) *{Ikona zastave|Turčija} [[Dirka po Turčiji]] (569/5) *{Ikona zastave|Slovaška} [[Dirka po Slovaški]] (616/5) *{Ikona zastave|Češka} [[Dirka po Češki]] (260/1) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Dirka po Bolgariji]] (656/5) *{Ikona zastave|Grčija} [[Dirka po Grčiji]] (383/1) *{Ikona zastave|Albanija} [[Dirka po Albaniji]] (454/2) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Kirschblütenrennen]] (432/2) *{Ikona zastave|Poljska} [[Dirka po Małopolski]] (582/5) *{Ikona zastave|Madžarska}{Ikona zastave|Češka}{Ikona zastave|Slovaška}{Ikona zastave|Poljska} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] (472/2) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Dirka po Kosovu]] (187/0) *{Ikona zastave|Črna gora} [[Po poteh kralja Nikole]] (207/1) *{Ikona zastave|Srbija} [[Dirka po Vojvodini]] (250/1) *{Ikona zastave|Estonija} [[Dirka po Estoniji]] (234/1) *{Ikona zastave|Latvija}{Ikona zastave|Litva}{Ikona zastave|Estonija} [[Dirka po Baltiku]] (329/1) *{Ikona zastave|Azerbajdžan} [[Dirka po Azerbajdžanu]] (203/1) *{Ikona zastave|Romunija} [[Dirka po Sekleriji]] (262/1) *{Ikona zastave|Romunija} [[Dirka po Sibiuju]] (249/1) *{Ikona zastave|Grčija} [[Dirka po Rodosu]] (305/1) *{Ikona zastave|Avstrija}{Ikona zastave|Poljska} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] (873/5) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] (897/5) *{Ikona zastave|BiH} [[Sarajevo safari (film)]] (206/1) *{Ikona zastave|Romunija} [[Fjord (film)]] (201/1) |73 |- |{U|Ljuba24b} | *{Ikona zastave|Slovenija} [[Trubarjev park]] (n/a) *{Ikona zastave|Albanija} [[Muzej tajnega nadzora]] (439/2) *{Ikona zastave|Albanija} [[Grad Porto Palermo]] (573/5) *{Ikona zastave|Albanija} {Ikona zastave|Grčija} [[Janinski pašaluk]] (4272/40) *{Ikona zastave|Albanija} {Ikona zastave|Kosovo} {Ikona zastave|Črna gora} [[Albansko krvno maščevanje]] (1247/10) *{Ikona zastave|Albanija} [[Narodni park Albanske Alpe]] (599/5) *{Ikona zastave|Armenija} [[Erevanski Vernisaž]] (179/0) *{Ikona zastave|Armenija} [[Akob Aghi hačkar]] (538/5) *{Ikona zastave|Armenija} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] (372/1) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Dunajska mestna hiša]] (1225/10) *{Ikona zastave|Avstrija} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6637/65+3) *{Ikona zastave|Azerbajdžan} [[Narodni park Hirkan]] (781/5) *{Ikona zastave|Azerbajdžan} [[Asfaltno jezero Binagadi]] (901/5) *{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] (142/0) *{ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Vzhodnoevropski ovčar]] (447/2) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Pliska]] (razširjen) (1589/15) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (8966/85+3) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Serdica]] (704/5) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2787/25+3) *{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina} [[Bosanski slog v arhitekturi]] (1233/10) *{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina} [[Baščaršija]] (763/5) *{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] (1081/10) *{Ikona zastave|Belorusija} [[Zavarovana območja Belorusije]] (328/1) *{Ikona zastave|Belorusija} [[Oblasti Belorusije]] (536/5) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Kukeri]] (780/5) *{Ikona zastave|Bolgarija} [[Okrogla cerkev, Preslav]] (2779/25) *{Ikona zastave|Ciper} [[Zgodovina Cipra]] (4760/45) *{Ikona zastave|Češka} [[Alois Dryák]] (424/2) *{Ikona zastave|Črna gora} {Ikona zastave|Albanija} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) (1689/15) *{Ikona zastave|Črna gora} [[Morača]] (637/5, polovica: 2) *{Ikona zastave|Estonija} [[Kalevipoeg]] (2907/25) *{Ikona zastave|Estonija} [[Jaanipäev]] (695/5) *{Ikona zastave|Grčija} {Ikona zastave|Turčija} [[Egejski otoki]] (478/2) *{Ikona zastave|Grčija} [[Sredozemski gozdovi Krete]] (657/5) *{Ikona zastave|Grčija} [[Ženske v antični Šparti]] (2843/25) *{Ikona zastave|Grčija} [[Vino v antični Grčiji]] (2154/20) *{Ikona zastave|Grčija} [[Grška književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1141/10+3) *{Ikona zastave|Grčija} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3208/30+3) *{Ikona zastave|Grčija} [[Stara komedija]] (2353/20) *{Ikona zastave|Gruzija} [[Hominini iz Dmanisija]] (4173/40) *{Ikona zastave|Hrvaška} [[Šibenik]] (razširjen) (3923/35) *{Ikona zastave|Hrvaška} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] (1370/10) *{Ikona zastave|Hrvaška}{Ikona zastave|Črna gora}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar]] (394/1) *{Ikona zastave|Hrvaška} [[Stolnica sv. Domna, Split]] (1569/15) *{Ikona zastave|Hrvaška} [[Dioklecijanova palača]] (2706/25) *{Ikona zastave|Kazahstan}{Ikona zastave|Rusija} [[Transaralska železnica]] (811/5) *{Ikona zastave|Kazahstan} [[Astanska opera]] (341/1) *{Ikona zastave|Kazahstan} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] (1487/10) *{Ikona zastave|Kazahstan} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) (2461/20) *{Ikona zastave|Kazahstan} [[Ustjurtska planota]] (883/5) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Đakovica]] (razširjen) (2797/25) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Stari bazar, Đakovica]] (2251/20) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Rimska dediščina na Kosovu]] (1036/10) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Dea Dardanica]] (259/1) *{Ikona zastave|Kosovo}{Ikona zastave|Albanija} [[Qeleshe]] (924/5) *{Ikona zastave|Kosovo}{Ikona zastave|Srbija} [[Gazimestan]] (984/5) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Narodna knjižnica Kosova]] (1563/15) *{Ikona zastave|Kosovo} [[Muzej Kosova]] (583/5) *{Ikona zastave|Latvija} [[Kokle]] (1417/10) *{Ikona zastave|Latvija} [[Zgodovinske latvijske dežele]] (616/5) *{Ikona zastave|Latvija} [[Kabinet ljudskih pesmi]] (371/1) *{Ikona zastave|Latvija} [[Naravni rezervat Grīņu]] (2581/25) *{Ikona zastave|Latvija} [[Piejūra]] (2534/25) *{Ikona zastave|Litva} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] (481/2) *{Ikona zastave|Madžarska} [[Arabec Shagya]] (1000/10) *{Ikona zastave|Madžarska} [[Racka (ovca)]] (921/5) *{Ikona zastave|Malta} [[Utrdba Tigné]] (1690/15) *{Ikona zastave|Malta} [[Manoelov otok]] (848/5) *{Ikona zastave|Poljska} [[Jezero Głębokie]] (1127/10) *{Ikona zastave|Poljska} [[Šlezijsko nižavje]] (667/5) *{Ikona zastave|Poljska} [[Hrast Sobieskega]] (726/5) *{Ikona zastave|Poljska} [[Mestno obzidje Tarnówa]] (2255/20) *{Ikona zastave|Poljska} [[Šlezija]] (razširjen) (2919/25) *{Ikona zastave|Poljska} [[Galicija]] (razširjen) (2795/25) *{Ikona zastave|Poljska} [[Opole]] (razširjen) (2789/25) *{Ikona zastave|Poljska} [[Narodni park Tatre]] (854/5) *{Ikona zastave|Poljska} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] (915/5) *{Ikona zastave|Poljska} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) (3734/35) *{Ikona zastave|Poljska} [[Trdnjava Boyen]] (1204/10) *{Ikona zastave|Moldavija} [[Moldavija]] (razširjen) (2974/25) *{Ikona zastave|Moldavija} [[Kišinjev]] (razširjen) (2768/25) *{Ikona zastave|Moldavija}{Ikona zastave|Romunija} [[Moldavska planota]] (923/5) *{Ikona zastave|Romunija} [[Soteska Turda]] (232/1) *{Ikona zastave|Rusija} [[Severni Kavkaz]] (1191/10) *{Ikona zastave|Rusija} [[Uralsko gorovje]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3638/35+3) *{Ikona zastave|Rusija} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6570/65+3) *{Ikona zastave|Severna Makedonija} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] (1152/10) *{Ikona zastave|Severna Makedonija} [[Štip]] (1635/15) *{Ikona zastave|Slovaška} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] (1572/15) *{Ikona zastave|Srbija} [[Kopaonik]] (1643/15) *{Ikona zastave|Srbija} [[Narodni park Kopaonik]] (735/5) *{Ikona zastave|Srbija} [[Spominski park Bubanj]] (660/5) *{Ikona zastave|Srbija} [[Niška trdnjava]] (907/5) *{Ikona zastave|Srbija} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] (1144/10) *{Ikona zastave|Srbija} [[Gamzigrad]] (razširjen) (1476/10) *{Ikona zastave|Turčija} [[Jez Karakaja]] (235/1) *{Ikona zastave|Turčija} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] (1738/15) *{Ikona zastave|Turčija} [[Atatürkova maska]] (215/1) *{Ikona zastave|Turčija} [[Rimske terme, Ankara]] (506/5) *{Ikona zastave|Turčija} [[Uzunköprü (most)]] (1305/10) *{Ikona zastave|Turčija} [[Mošeja Hacı Bayram]] (754/5) *{Ikona zastave|Turčija} [[Tempelj Avgusta in Rome]] (781/5) *{Ikona zastave|Turčija} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] (851/5) *{Ikona zastave|Turčija} [[Ankarski grad]] (675/5) *{Ikona zastave|Turčija}{Ikona zastave|Armenija}{Ikona zastave|Ciper} [[Kibeh]] (1032/10) *{Ikona zastave|Ukrajina} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] (944/5) *{Ikona zastave|Ukrajina} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4841/45+3) *{Ikona zastave|Baškortostan} [[Narodni park Baškirija]] (839/5) *{Ikona zastave|Baškortostan} [[Orenburški karavanseraj]] (1532/15) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {Ikona zastave|Dagestan} [[Oxynoemacheilus bergianus]] (148/0) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {Ikona zastave|Dagestan} [[Grozni]] (razširjen) (995/10) *{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg} [[Keremet]] (1447/10) *{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg} [[Naravni rezervat Prisurski]] (923/5) *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Esperantska književnost]] (374/1) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] (243/1) *{Ikona zastave|Republika Srbska} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) (897/5) *{ikonazastave|Tatarstan} [[Qul Ghali]] (375/1) *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] (1223/10) *{ikonazastave|Kosovo} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] (984/5) *{ikonazastave|Kosovo} [[Cesarska mošeja, Priština]] (1410/10) *{ikonazastave|Kosovo} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] (453/2) *{ikonazastave|Kosovo} [[Prizrenska stolnica]] (240/1) *{ikonazastave|Bosna in Hercegovina} [[Samostan Gračanica]] (1283/10) *{ikonazastave|Kosovo} [[Bajraklijska mošeja]] (813/5) *{ikonazastave|Kosovo} [[Peška čaršija]] (177/0) *{ikonazastave|Srbija} [[Niš]] (razširjen) (3543/35) *{ikonazastave|Srbija} [[Ćele kula]] (razširjen) (1224/10) *{ikonazastave|Srbija} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] (936/5) *{ikonazastave|Turčija} [[Ankara]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (razširjen) (5033/50+3) *{ikonazastave|Srbija} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) (4927/45) *{ikonazastave|Srbija} [[Dedinje]] (1902/15) *{ikonazastave|Srbija} [[Kraljevski dvor]] (358/1) *{ikonazastave|Srbija} [[Terazije]] (6365/60) *{ikonazastave|Srbija} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] (1809/15) *{ikonazastave|Srbija} [[Tašmajdan]] (4203/40) *{ikonazastave|Srbija} [[Trg republike, Beograd]] (5282/50) *{ikonazastave|Srbija} [[Spomenik knezu Mihajlu]] (2044/20) *{ikonazastave|Srbija} [[Brankov most]] (1286/10) *{ikonazastave|Srbija} [[Most Gazela]] (941/5) *{ikonazastave|Srbija} [[Pupinov most]] (617/5) |1935 |- |{u|Ivo Lendić} | * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Ante Antić]] (145/0) * {Ikona zastave|Hrvaška}{Ikona zastave|Slovaška} [[Marko Križevski]] (101/0) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Žudije]] (472/2) * {Ikona zastave|Madžarska}{Ikona zastave|Slovaška}{Ikona zastave|Hrvaška} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {Ikona zastave|Hrvaška}{Ikona zastave|Slovaška}{Ikona zastave|BiH} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {Ikona zastave|BiH}{Ikona zastave|Hrvaška} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {Ikona zastave|Hrvaška} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {Ikona zastave|Bosna in Hercegovina} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{u|SirFranzPaul} | * {Ikona zastave|Severna Makedonija}{Ikona zastave|Bolgarija}{Ikona zastave|Srbija} [[Karpoš]] (1914/15) * {ikonazastave|Slovaška} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {u|xJaM} | * {ikona zastave|RUS} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {ikona zastave|CZE} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {ikona zastave|POL} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {ikona zastave|SVK} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {ikona zastave|POL} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {ikona zastave|POL} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {ikona zastave|POL} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {ikona zastave|CZE} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {ikona zastave|CZE} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {ikona zastave|POL} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {ikona zastave|POL} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {ikona zastave|POL} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {ikona zastave|POL} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {ikona zastave|POL}{ikona zastave|LIT}{ikona zastave|BLR} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {ikona zastave|UKR}{ikona zastave|BLR}{ikona zastave|LIT}{ikona zastave|POL} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {u|MaksiKavsek} | * {Ikonazastave|Avstrija}{Ikonazastave|Hrvaška}{Ikonazastave|Madžarska}{Ikonazastave|Češka}{Ikonazastave|Slovaška}{Ikonazastave|Romunija}{Ikonazastave|Poljska} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {Ikonazastave|Avstrija} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {Ikonazastave|Hrvaška}{Ikonazastave|Slovenija} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {Ikonazastave|Avstrija} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {u|A09} | * {ikonazastave slika|CEE Logo.svg} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {ikonazastave|Rusija} [[Goljadščina]] (307/1) * {ikonazastave|Poljska}{ikonazastave|Latvija}{ikonazastave|Litva} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {ikonazastave|Latvija}{ikonazastave|Litva} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {ikonazastave|Latvija}{ikonazastave|Litva} [[Semigalščina]] (601/5) * {ikonazastave|Hrvaška} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {u|Stebunik} | * {Ikona zastave|Srbija} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {Ikona zastave|Srbija} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {Ikona zastave|Srbija} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {Ikona zastave|Srbija} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {Ikona zastave|Črna gora}{Ikona zastave|Srbija} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {Ikona zastave|Bolgarija} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {Ikona zastave|Srbija} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {Ikona zastave|Srbija} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {Ikona zastave|Srbija} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {Ikona zastave|Srbija} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {u|Rude} | * {Ikona zastave|Armenija} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {Ikona zastave|Baškirija} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {u|Florentina Veršič} | * {Ikona zastave|Avstrija} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {u|TadejM} | * {Ikona zastave|Estonija} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {u|ModriDirkac} | * {ikonazastave|Hrvaška} [[Zavratnica]] (256/1) * {ikonazastave|Hrvaška} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {u|Smihael} | * {ikonazastave|Rusija} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {ikonazastave|Rusija} [[Toržok]] (974/5) * {ikonazastave|Slovenija} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {u|56jhoG} | * {ikonazastave|Avstrija} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {ikonazastave|Gruzija} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {ikonazastave|Ukrajina} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {ikonazastave|Grčija} [[1000mods]] (664/5) * {ikonazastave|Grčija} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} hlxm0i2q1732bj9zl702qrbfcsvawvq 4 599018 6709909 6709439 2026-07-11T20:08:48Z Upwinxp 126544 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 članek, uskladitev naslovov 6709909 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] (372/1) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] (347/1) * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] (317/1) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] (385/1) * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Betpakdalski polh]] (500/5) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] (414/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] (716/5) * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] (443/2) * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] (477/2) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] (898/5) * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] (626/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] (1119/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] (256/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] (226/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] (281/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] (207/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] (202/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] (230/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] (268/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] (247/1) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] (189/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] (316/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] (267/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] (323/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] (231/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] (263/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] (203/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] (262/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] (189/0) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] (569/5) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] (616/5) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] (260/1) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] (656/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] (383/1) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] (454/2) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] (432/2) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] (582/5) *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] (472/2) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] (187/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] (207/1) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] (250/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] (234/1) *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] (329/1) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] (203/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] (262/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] (249/1) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] (305/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] (873/5) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] (897/5) *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] (206/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] (201/1) |73 |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] (n/a) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] (439/2) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] (573/5) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] (4272/40) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] (1247/10) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] (599/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] (179/0) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] (538/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] (372/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] (1225/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6637/65+3) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] (781/5) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] (901/5) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] (142/0) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] (447/2) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) (1589/15) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (8966/85+3) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] (704/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2787/25+3) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] (1233/10) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] (763/5) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] (1081/10) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] (328/1) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] (536/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] (780/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] (2779/25) *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] (4760/45) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] (424/2) *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) (1689/15) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] (637/5, polovica: 2) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] (2907/25) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] (695/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] (478/2) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] (657/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] (2843/25) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Vino v antični Grčiji]] (2154/20) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1141/10+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3208/30+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] (2353/20) *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] (4173/40) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) (3923/35) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] (1370/10) *{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar]] (394/1) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] (1569/15) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] (2706/25) *{{Ikona zastave|Kazahstan}}{{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] (811/5) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] (341/1) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] (1487/10) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) (2461/20) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] (883/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) (2797/25) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] (2251/20) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] (1036/10) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] (259/1) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] (924/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] (984/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] (1563/15) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] (583/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] (1417/10) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] (616/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] (371/1) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] (2581/25) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] (2534/25) *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] (481/2) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] (1000/10) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] (921/5) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] (1690/15) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] (848/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] (1127/10) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] (667/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] (726/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] (2255/20) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) (2919/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) (2795/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) (2789/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] (854/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] (915/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) (3734/35) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] (1204/10) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) (2974/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) (2768/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] (923/5) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] (232/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] (1191/10) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3638/35+3) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6570/65+3) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] (1152/10) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] (1635/15) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] (1572/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] (1643/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] (735/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] (660/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] (907/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] (1144/10) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) (1476/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] (235/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] (1738/15) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] (215/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] (506/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] (1305/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] (754/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] (781/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] (851/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] (675/5) *{{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Armenija}}{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] (1032/10) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] (944/5) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4841/45+3) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] (839/5) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] (1532/15) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] (148/0) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) (995/10) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] (1447/10) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] (923/5) *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Esperantska književnost]] (374/1) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] (243/1) *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) (897/5) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] (375/1) *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] (1223/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] (984/5) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] (1410/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] (453/2) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] (240/1) *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] (1283/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] (813/5) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] (177/0) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) (3543/35) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) (1224/10) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] (936/5) *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (razširjen) (5033/50+3) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) (4927/45) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] (1902/15) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] (358/1) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beli dvor]] (621/5) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] (6365/60) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] (1809/15) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] (4203/40) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] (5282/50) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] (2044/20) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] (1286/10) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] (941/5) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] (617/5) |1940 |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] f04q9pd2l0tw0h9vm95yzxwv68z5f1q 0 599603 6709871 6646944 2026-07-11T19:16:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Humbert Mamolo''', slovenski [[ravnatelj]], [[Učitelj|učitelj telesne vzgoje]], [[športnik]], [[organist]], [[zborovodja]], * [[31. avgust]] [[1930]], [[Trst]], † [[6. december]] [[2020]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Humbert Mamolo (uradno ''Umberto Mamolo'', saj se je rodil v [[Trst|Trstu]], ko je v [[Kraljevina Italija|Italiji]] razsajal [[Fašizem v Italiji|fašizem]]) se je rodil očetu pomorščaku Antoniu, mati je bila slovenka, Albina (rojena Ferluga). Obvezno šolanje je opravil v Trstu v italijanskih šolah, nato se je vpisal na slovenski [[Licej France Prešeren|znanstveni licej France Prešeren]] v Trstu in je leta 1950 maturiral. Leta 1957 je diplomiral na škofijski šoli za sakralno glasbo, leta 1961 pa je diplomiral tudi na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] iz političnih ved. Leta 1962 je dosegel usposobljenostno diplomo za poučevanje telesne vzgoje, ki jo je poučeval na nižjih in višjih slovenskih šolah v Trstu od šolskega leta 1951/52 do 1970/71. Od leta 1971 do upokojitve leta 1993 je bil ravnatelj nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Frana Levstika na [[Prosek, Trst|Proseku]], ki jo je leta 1973 spremenil v celodnevno šolo, tedaj kot edino s slovenskim učnim jezikom v [[Italija|Italiji]]. Mamolo je bil pobudnik in organizator občinskih in deželnih seminarjev o celodnevnem pouku, od leta 1974 do leta 1984 je bil član deželnega odbora za preučevanje problematike celodnevnega pouka v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski krajini]].<ref>{{Navedi splet|title=Mamolo, Umberto (1930–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924980/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-20}}</ref> Humbert Mamolo je bil odličen športnik, z veslanjem se je začel ukvarjati leta 1949 pri tržaškem društvu Saturnia,<ref>{{Navedi splet|title=Il Saturnia ricorda Claudio Pregarz|url=https://www.canottierisaturniatrieste.com/2026/01/19/il-saturnia-ricorda-claudio-pregarz/|website=Circolo Canottieri Saturnia|date=2026-01-19|accessdate=2026-03-20|language=it-IT|first=Saturnia Circolo|last=Canottieri}}</ref> kjer je treniral še z marsikaterim tržaškim Slovencem.<ref>{{Navedi splet|title=la Storia|url=https://www.canottierisaturniatrieste.com/il-circolo/la-storia/|website=Circolo Canottieri Saturnia|accessdate=2026-03-20|language=it-IT}}</ref> Vadil je tudi boks, a najraje je veslal in najprej v četvercu ter kasneje z osmercem dosegal odlične rezultate na državni (večkrat je bil italijanski državni prvak) in mednarodni ravni.<ref>{{Navedi splet|title=Humbert Mamolo|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/mamolo.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-03-20}}</ref> Leta 1973 je bil med ustanovitelji [[Jadralni klub Čupa|Slovenskega pomorskega kluba Čupa]] v [[Sesljan|Sesljanu]]. Mamolo je bil politično blizu edini slovenski stranki v Italiji, [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]]. Večkrat je kandidiral za Slovensko skupnost in več let je bil član njenih pokrajinskih delovnih teles na Tržaškem. Humbert Mamolo je izredno ljubil glasbo. Na šolah je ob službi večkrat ustanavljal in vodil priložnostne pevske zbore. Od leta 1960 do konca leta 2005 pa je redno vsako nedeljo in za praznike orglal in vodil cerkveni pevski zbor v [[Rojan|Rojanu]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1724140#full{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> od koder [[Radio Trst A]] od leta 1965 neposredno oddaja vse nedeljske in praznične maše v slovenščini.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Humbert Mamolo|url=https://www.primorski.eu/trzaska/umrl-je-humbert-mamolo-NF711087|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> To je od njega in od pevcev zahtevalo veliko vaj in discipline. Priložnostno je vodil tudi druge zbore, kot na primer v [[Nabrežina|Nabrežini]]<ref>{{Navedi splet|title=Coro parrocchiale Nabrežina {{!}} coro misto|url=https://www.italiacori.it/coro-parrocchiale-nabrezina-aurisina|website=Cori Italiani|accessdate=2026-03-20|language=it}}</ref> in v [[Mačkolje|Mačkoljah]]. Od ustanovitve leta 1963 je bil dolga leta v vodstvu [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ - Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu]], bil je tudi član in odbornik Cecilijinega društva<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko Cecilijino društvo » Organi|url=https://www.scd.si/slo/kdo_smo/organi|accessdate=2026-03-20|language=en}}</ref> v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Pozdravi gospoda voditelja! : pogovor s prof. Humbertom Mamolom, zborovodjem in organistom v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu v Trstu :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/20484141#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Za [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ]] je večkrat dirigiral njen združeni zbor in organiziral poletne seminarje ter druge pobude.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkveni pevci so stražarji na postojankah slovenstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/cerkveni-pevci-so-strazarji-na-postojankah-slovenstva/|website=Noviglas|date=2012-08-01|accessdate=2026-03-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pisal je tudi več cerkvenih skladb.<ref>{{Navedi splet|title=Humbert Mamolo pustil neizbrisno sled v šolstvu, cerkveni glasbi in športu|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2020/12/tdd-Umrl-Humbert-Mamolo-15ac2276-fd46-4145-9e1f-8912e23808ca.html|website=RaiNews|date=2020-12-06|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Umrl je v Trstu, točneje v domu za ostarele v Padričah, 6. decembra 2020.<ref>https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/12/Ml20-10-skup.pdf</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mamolo, Humbert}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 10e5pqv0u3k3q1hqr2kokytztb2gqrx 0 599821 6709921 6707817 2026-07-11T21:20:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709921 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Ivan Theuerschuh''', [[učitelj]], [[Pisec|pisec pedagoških knjig]], [[vzgojitelj]], * [[15. september]] [[1904]], [[Ljubljana]], † [[15. julij]] [[1982]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Ivan Theuerschuh se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]], oče mu je bil železničarski uradnik Franc (iz rodu čevljarskih obrtnikov in tovarnarjev v [[Tržič|Tržiču]] na Gorenjskem), mati Franja (rojena Vernik). V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in prva dva razreda gimnazije, nato je zaključil učiteljišče v [[Maribor|Mariboru]], kjer je maturiral leta 1924. Študij je nadaljeval na visoki pedagoški šoli v [[Zagreb|Zagrebu]] in je leta 1930 diplomiral. Medtem je opravljal učiteljsko službo na [[Zgornja Ponikva|Zgornji Ponikvi]], kjer si je z učiteljico Franjo Kuželj leta 1929 ustvaril družino (povila mu je 3 hčerke). Nato je učil v [[Šoštanj|Šoštanju]] in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], kjer je bil ravnatelj meščanske šole do leta 1941. Na zadnjih volitvah v narodno skupščino v [[Beograd|Beogradu]] je bil 11. decembra 1938 izvoljen za poslanca v slovenjgraškem okraju. Po nemški okupaciji [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil zaprt, izgnan v [[Srbija|Srbijo]] (Vrnjačka Banja). Družina se je umaknila v [[Ljubljana|Ljubljano]], tja je uspelo priti tudi Theuerschuhu leta 1942, kjer se je zaposlil pri prehranjevalnem uradu. Maja leta 1945 se je umaknil čez [[Ljubelj]] na Koroško in naprej v [[Begunsko taborišče|begunska taborišča]] v [[Italija|Italijo]]. V taborišču v Monigu je poučeval zgodovino in zemljepis, moral je v Servigliano, nato v Senigallijo (taborišče št. 7).<ref>{{Navedi splet|title=Po italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/po-italijanskih-poteh-slovenskih-politicnih-beguncev/|date=2020-06-29|accessdate=2026-03-23|language=sl-SI}}</ref> Zavezniška vojaška uprava je ob obnavljala slovensko šolstvo na Primorskem in Theuerschuh se je vključil v to delo in je sodeloval pri ustanovitvi nižjih srednjih šol v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]]. V šolskem letu 1946/47 se je preselil v [[Trst]] in je do upokojitve leta 1974 poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis na raznih slovenskih srednjih šolah ([[Opčine]], [[Nabrežina]], [[Katinara, Trst|Katinara]], [[Dolina, Trst|Dolina]]), a ker ni imel italijanskega državljanstva, je bil kot ostali begunski šolniki vedno le suplent brez zajamčene službe in je vsako novo šolsko leto sprejemal delo na različni šoli.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Theuerschuh, Ivan (1904–1982) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi697719/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-23}}</ref> Ivan Theuerschuh je bil že kot mladostnik dejaven kot katoliški družbeni delavec, v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] je bil v upravnem odboru hranilnice, aktiven v gasilskem društvu, pri stranki SLS. V [[Trst|Trstu]] je bil med leti 1950–54 član odbora [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]], mnogo je pisal za [[Novi list]], kjer je imel svojo rubriko ''Vzgojni kotiček,'' imel je veliko vzgojnih predavanj po okoliških vaseh. Navduševal se je za skavtizem in je mnogo svojega prostega časa in veselja posvetil Slovenskim tržaškim skavtom (STS, danes del [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenske zamejske skavtske organizacije]] [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|- SZSO]]), ki se jim je pridružil leta 1952 in bil torej med ustanovitelji.<ref>{{Navedi splet|title=Enkrat skavt, vedno skavt! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/enkrat-skavt-vedno-skavt/|website=Noviglas|date=2021-10-20|accessdate=2026-03-23|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Ob prvi porazdelitvi služb v vodstvu STS je postal starešina in to ostal do ustanovitve SZSO leta 1976, ko so ga imenovali za starešino SZSO. To je ostal do smrti, čeprav je zaradi bolezni zadnja leta opustil aktivno delo. S skavti je bil na velikem številu poletnih taborov (do leta 1974), mnoge je tudi vodil kot naćelnik, vodil je neštete skavtske sestanke, seje, izlete in tečaje. Zelo je zaupal mladim in všeč mu je bila skavtska metoda vzgoje, ki mlade postavlja pred lastne odgovornosti.<ref>{{Navedi splet|title=Mogočni orel pripoveduje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mogocni-orel-pripoveduje/|website=Noviglas|date=2015-05-14|accessdate=2026-03-23|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Bil je zelo ploden publicist, saj je pisal v [[Novi list|Novi List]], [[Galeb (revija)|Galeb]], [[Pastirček (revija)|Pastirček]], [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], [[Mladika (revija)|Mladiko]] in še v kakšno revijo. Sodeloval je kot avtor pri marsikaterm učbeniku, za ''Skavtski priročnik'' (uredil [[Jože Prešeren (duhovnik)|J. Prešeren]], Trst 1963)<ref>{{Navedi splet|title=Skavtski priročnik :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/26880257#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je prispeval poglavje ''Priroda,'' napisal je več del: * Prirodoslovne vede : za nižje strokovne šole in tečaje in višje razrede osnovnih šol. Del 2, Živalstvo in rastlinstvo (1950, Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Prirodoslovne vede : za nižje strokovne šole in tečaje in višje razrede osnovnih šol. Del 2,Živalstvo in rastlinstvo :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2451692#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Žetev : berilo za 4. razred slovenskih osnovnih šol (1950, Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Žetev : berilo za 4. razred slovenskih osnovnih šol :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5068594#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Dekle in fant (1957, Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Dekle in fant :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2255340#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Poglejmo v zrcalo kakšni smo : misli in nasveti o življenju v družbi (1958, Gorica)<ref>{{Navedi splet|title=Poglejmo v zrcalo kakšni smo : misli in nasveti o življenju v družbi :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/77153792#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Soncu naproti (1958, Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Soncu naproti :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2255084#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Mi in naši otroci (1959, Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Mi in naši otroci :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/30106625#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Več sonca v naše družine (1972, Gorica)<ref>{{Navedi splet|title=Več sonca v naše družine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4694322#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ivan Theuerschuh je že pred letom 1950 postal zunanji sodelavec tržaškega radia (zdaj [[Radio Trst A]]) kot vodja rubrike ''Šola in vzgoja'', kasnjeje pa je vodil dolgoletne tedenske oddaje ''Družinski obzornik''. Pri radiu je sodeloval še pri drugih sporedih. in oddajah do leta 1978. Leta 1976 mu je Sv. Sedež iz Vatikana podelil red viteza sv. Gregorija Velikega, za njegovo neprecenljivo vzgojno delo.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Theuerschuh, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] f8tzhvmwbn7wu3y1c7ebjf35abkgwag 1 600405 6709912 6709000 2026-07-11T20:18:39Z Upwinxp 126544 /* V Pravopisu */ odgovor 6709912 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Poljska}} == V Pravopisu == V Pravopisu se ''w'' piše kot ''v''. Predlagam ponoven popravek. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:52, 9. julij 2026 (CEST) : Piše pod Zamenjave pri domačenju, česar se pri latiničnih pisavah načeloma ne počne več. Tarnóv tudi ni eksonim, kot je na primer Varšava ali Vroclav. Mislim, da bo prav Tarnó'''w'''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:18, 11. julij 2026 (CEST) szam48sbcyp0bmoqs58t5had5c8w6lt 0 601368 6709800 6662787 2026-07-11T16:15:44Z Sporti 5955 pos. 6709800 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Trontelj | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[FC Zorja Lugansk|Zorja Lugansk]] | clubnumber = | youthyears1 = 2014–2017 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2017–2023 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 125 | goals1 = 2 | years2 = 2023–2024 | clubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps2 = 29 | goals2 = 2 | years3 = 2024– | clubs3 = [[FC Zorja Lugansk|Zorja Lugansk]] | caps3 = 26 | goals3 = 0 | years4 = 2025–2026 | clubs4 = → [[HNK Gorica]] (pos.) | caps4 = 33 | goals4 = 3 | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 16 let|Slovenija do 16 let]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016–2017 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let|Slovenija do 17 let]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 18 let|Slovenija do 18 let]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2018–2019 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija do 19 let]] | nationalcaps4 = 10 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2020–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 6 | nationalgoals5 = 0 }} '''Žan Trontelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. januar]] [[2000]], [[Grosuplje]]. Trontelj je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2024 je član ukrajinskega kluba [[FC Zorja Lugansk|Zorja Lugansk]].<ref>{{Cite web|url=https://www.ua-football.com/ua/ukrainian/transfers/1719210267-zorya-ogolosila-pro-transfer-slovenskogo-lateralya.html|title=Зоря оголосила про трансфер словенського латераля|date=24 June 2024|language=uk|work=ua-football.com}}</ref> Ped tem je igral za slovenska kluba [[NK Bravo|Bravo]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter hrvaško [[HNK Gorica|HNK Gorico]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]] odigral 118 tekem in dosegel štiri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Trontelj, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FC Zorje Lugansk]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Gorice]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] amwh5uz11hx4zb5lttmmifjee2beh0b 0 602172 6710097 6673764 2026-07-12T11:45:26Z Suradnikime 227356 Ilustracija 6710097 wikitext text/x-wiki {{Short description|Hrvaški zgodovinar}}{{Primarni viri}}{{Infopolje Oseba | citizenship = <!-- use only when necessary per [[WP:INFONAT]] --> | education = [[I. gimnazija Split]] |image=File:Mate Božić in 2026..jpg| alma_mater = [[Univerza v Splitu]] | years_active = 2005–danes | employer = | organization = | spouse = Iva Božić }} '''Mate Božić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[zgodovinar]] in [[pisatelj]], * [[28. februar]] [[1981]], [[Split]]. == Življenje == Mate Božić se je rodil v [[Split|Splitu]], kjer je obiskoval Klasično gimnazijo in nato diplomiral iz zgodovine in filozofije na [[Filozofska fakulteta v Splitu|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Splitu|Univerze v Splitu]].<ref name=":0">Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. "Nastanak hrvatskih grbova: Podrijetlo, povijest i simbolika od 13. do 16. stoljeća" // ''Gordogan, 35–36 (2017.)''; 22–68 </ref> Med študijem je bil eden od ustanoviteljev študentskega zgodovinskega društva "Toma Arhiđakon"<ref>https://web.archive.org/web/20230807141841/https://tomaarhidjakon.ffst.unist.hr/index.php/hr/o-nama</ref> (ki deluje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Splitu)<ref>{{Navedi splet|title=Odsjek za povijest|url=https://www.ffst.unist.hr/odsjeci/povijest|website=www.ffst.unist.hr|accessdate=2026-05-05|language=hr}}</ref> in je trenutni likvidator društva, pa tudi študentske [[Zgodovina|historiografske]] [[Revija|revije]] ''Pleter''<ref>{{Navedi splet|title=Pleter|url=https://www.ffst.unist.hr/za_studente/studentski_casopisi/pleter|website=www.ffst.unist.hr|accessdate=2026-05-05|language=hr}}</ref> in [[Teologija|teološko-]][[Filozofija|filozofske]] revije ''Odraz'' (2005).<ref>{{Navedi splet|title=Objavljena knjiga "Hrvatski grbovi - Geneza, simbolika, povijest"|url=https://www.glasistre.hr/kultura/objavljena-knjiga-hrvatski-grbovi-geneza-simbolika-povijest-713960|website=Glas Istre HR|date=2021-04-14|accessdate=2026-05-05|language=hr}}</ref> Je član Hrvaškega heraldičnega in veksilološkega društva,<ref>{{Navedi splet|title=25. tribina HGZD-a, 18.6.2018. – Mate Božić »Najstariji hrvatski zemaljski grbovi«|url=https://www.hgzd.hr/25-tribina-hgzd-a-18-6-2018-mate-bozic-najstariji-hrvatski-zemaljski-grbovi/|website=Hrvatsko grboslovno i zastavoslovno društvo|date=2018-07-02|accessdate=2026-05-05|language=hr|last=Skupovi}}</ref> Hrvaškega filozofskega društva,<ref>{{Navedi splet|title=Izlaganje „Filozofi srednjeg vijeka o Hrvatima: ime, podrijetlo i (ne)doseljenje!“ –povodom Svjetskog dana filozofije u Gradskoj knjižnici Solin – Gradska knjižnica Solin|url=https://www.knjiznicasolin.hr/novosti-izdvojeno/izlaganje-filozofi-srednjeg-vijeka-o-hrvatima-ime-podrijetlo-i-nedoseljenje-povodom-svjetskog-dana-filozofije-u-gradskoj-knjiznici-solin/|website=www.knjiznicasolin.hr|accessdate=2026-05-05|language=hr|archive-date=2024-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241122021521/https://www.knjiznicasolin.hr/novosti-izdvojeno/izlaganje-filozofi-srednjeg-vijeka-o-hrvatima-ime-podrijetlo-i-nedoseljenje-povodom-svjetskog-dana-filozofije-u-gradskoj-knjiznici-solin/|url-status=dead}}</ref> sodelavec Hrvaške zakladnice kulturne dediščine (HMI) – podružnice v Splitu,<ref>{{Navedi splet|title=Predavanje „Heraldička baština Bokokotorskog grbovnika iz 18. stoljeća“ na tvrđavi Gripe!|url=https://www.kastela.com/2026/02/24/predavanje-heraldicka-bastina-bokokotorskog-grbovnika-iz-18-stoljeca-na-tvrdavi-gripe/|website=Kastela.COM|date=2026-02-24|accessdate=2026-05-05|language=hr|last=Parchy}}</ref> ter koordinator projekta »Regnum Croatorum« (arheološki turizem),<ref>{{Navedi splet|title=Slobodna Dalmacija - Solinjani obilježili obljetnicu smrti kraljice Jelene i krunidbu kralja Zvonimira|url=https://slobodnadalmacija.hr/dalmacija/solinjani-obiljezili-obljetnicu-smrti-kraljice-jelene-i-krunidbu-kralja-zvonimira-249276|website=slobodnadalmacija.hr|date=2014-10-08|accessdate=2026-05-05|language=hr-hr}}</ref> vodja Škole heraldike ([[Klis]])<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Škola heraldike|url=https://www.kliskiuskoci.hr/skola_heraldike.html|website=www.kliskiuskoci.hr|accessdate=2026-05-05}}</ref> in Male škole filozofije ([[Solin]]).<ref>Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. ''HRVATSKI GRBOVI geneza – simbolika – povijest''. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu, Institut društvenih znanosti 2021., 239. [https://www.croris.hr/crosbi/publikacija/knjiga/20298 <nowiki>[1]</nowiki>]</ref> [[Slika:Mate Božić, Heraldička baština Bokokotorskog grbovnika iz 18. stoljeća, 26. veljače, 2026..jpg|alt=Mate Božić med predavanjem 'Heraldička baština Bokokotorskog grbovnika iz 18. stoljeća'|sličica|Mate Božić med predavanjem 'Heraldička baština Bokokotorskog grbovnika iz 18. stoljeća', ki je bilo 26. februarja 2026 v v Pomorskem muzeju v Splitu|levo]] Kot priznan strokovnjak za hrvaško [[Heraldika|heraldiko]]<ref>{{Navedi splet|title=Matica hrvatska - Hrvatska revija 3, 2021. - Geneza, simbolika i povijest hrvatskih zemaljskih grbova od 13. do 17. stoljeća|url=https://www.matica.hr/hr/675/geneza-simbolika-i-povijest-hrvatskih-zemaljskih-grbova-od-13-do-17-stoljeca-32393/|website=www.matica.hr|accessdate=2026-05-05}}</ref> se Božić v svojem [[Znanost|znanstvenem]] delu osredotoča predvsem na preučevanje hrvaške heraldične teorije in prakse<ref>{{Navedi splet|title=Google znalac|url=https://scholar.google.com/citations?hl=hr&user=NrxIdtkAAAAJ|website=scholar.google.com|accessdate=2026-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Povjesničar Božić ispravio Klasića zbog neistine o hrvatskom grbu s prvim bijelim poljem|url=https://narod.hr/hrvatska/povjesnicar-bozic-ispravio-klasica-zbog-neistine-o-hrvatskom-grbu-s-prvim-bijelim-poljem|website=narod.hr|date=2019-08-23|accessdate=2026-05-05|language=hr|last=Narod.hr}}</ref> ter zgodovinskih in filozofskih tem [[Hrvati|hrvaškega]] zgodnjega [[Srednji vek|srednjega veka]].<ref>https://dalmatinskiportal.hr/nova-teorija-koja-mijenja-povijest-mate-bozic--nije-bilo-nikakvog-dolaska-hrvata--ime-smo-dobili-po-staroslavenskom-izrazu-za-grad</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mate Božić - University of Split, Croatia|url=https://ffst.academia.edu/MateBo%C5%BEi%C4%87|website=ffst.academia.edu|accessdate=2026-05-05|language=en|first=mate|last=božić}}</ref> Kot heraldik zgodovinske enote Kliški [[uskoki]] ("Kliški Uskoci")<ref>''Grb i zastava; Glasnik Hrvatskog grboslovnog i zastavoslovnog društva, 2023'' '''34''': 34.</ref><ref name=":1" /> je prispeval tudi k ustanovitvi zgodovinske zgodnjesrednjeveške zgodovinske skupine »Praetoriani Croatorum«.<ref>Ursić, Luka (2019). "Arheološki turizam – Lino Ursić i Mate Božić". ''Humanist – časopis studenata Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Splitu, 2019'' '''5''' (7): 76 – 80</ref><ref>Zeljko Selak, Dragica (2022). "Stari hrvatski grbovi su vrijedno hrvatsko državno znamenje". ''Naša ognjišta – hrvatski katolički mjesečnik''. '''5''' (489): 8.</ref> Svoja odkritja deli in popularizira prek [[Blog|bloga]] ''GottschTalk'' in kot kolumnist s serijo [[Esej|esejev]] na spletnih portalih Splita, [[Kaštela]] in Solina, kjer živi in dela.<ref name=":0" /> == Simbolika hrvaškega grba == Eden najpomembnejših znanstvenih prispevkov zgodovinarja Božića se nanaša na njegovo raziskavo [[Hrvaška šahovnica|hrvaškega grba]]. Trdi, da emblem simbolizira trdnjavo, ne le šahirani vzorec, in ga opisuje kot upodobitev [[Hrvaška|Hrvaške]] kot »brambinija krščanstva« v kontekstu zgodovinskih konfliktov z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]].<ref>https://dalmatinskiportal.hr/grbovi</ref> Njegova predstavitev in dela poudarjajo, da ima ta [[grb]] globoko zakoreninjen pomen, ki sovpada z zgodovinskimi boji in [[Etnična identiteta|identiteto]] države. [[Slika:Deklaracija Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti o hrvatskome povijesnom grbu - Declaration of the Croatian Academy of Sciences and Arts on the Croatian Historical Coat of Arms.jpg|alt=Deklaracija Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, 5. junij 2025|sličica|481x481_pik|Izjava Hrvaške akademije, ki je priznala legitimnost različnih oblik hrvaškega grba, ne glede na barvne različice (Zagreb, 5. junij 2025)]] Božićeve [[Teorija|teorije]] so bile priznane z deklaracijo [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] (HAZU) iz leta 2025, ki je priznala legitimnost različnih oblik hrvaškega grba, ne glede na barvne različice.<ref>{{Navedi splet|title=Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti proglasila Deklaraciju o hrvatskome povijesnom grbu – HAZU|url=https://www.info.hazu.hr/events/znanstveni-skup-o-hrvatskome-povijesnom-grbu/|website=www.info.hazu.hr|accessdate=2026-05-05}}</ref><ref>https://dalmatinskiportal.hr/veliko-priznanje-mati-bozicu-teza-o-hrvatskom-grbu-kao-prikazu-tvrdave--koju-je-potvrdio-hazu--prvi-put-je-medijski-prezentirana-na-dalmatinskom-portalu-</ref> Njegova udeležba v razpravah o tej deklaraciji poudarja njegovo vlogo pri oblikovanju sodobnega razumevanja hrvaške heraldike in identitete.<ref>{{Navedi splet|title=Medijske najave, odjeci i polemičke reakcije povodom Deklaracije HAZU o hrvatskom povijesnom grbu|url=https://historiografija.hr/?p=46919|website=Historiografija.hr|date=2025-06-11|accessdate=2026-05-05|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi odjeci i polemičke reakcije povodom Deklaracije HAZU o hrvatskom povijesnom grbu|url=https://historiografija.hr/?p=47012|website=Historiografija.hr|date=2025-06-17|accessdate=2026-05-05|language=hr}}</ref> == Izbrane publikacije == * – (2014) Božić, Mate. "Udruga studenata povijesti 'Toma Arhiđakon'" // Spalatumque dedit ortum: zbornik povodom desete godišnjice Odsjeka za povijest Filozofskog fakulteta u Splitu = Collected papers on the occasion of the 10th anniversary of the Department of History, Faculty of Humanities and Social Sciences in Split / I. Basić, M. Rimac (ur.) Split: Odsjek za povijest Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Splitu 2014; str.77–85 * – (2017) Božić, Mate. "Bitka kod Siska 1593. godine" // ''Pleter, 1 (2017) 1''; str. 177–192 * – (2017) Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. "Nastanak hrvatskih grbova: Podrijetlo, povijest i simbolika od 13. do 16. stoljeća" // ''Gordogan, 35–36 (2017.)''; 22–68 * – (2019) Božić, Mate. "'HRVAT' I 'HRVATI' – OD TOPONIMA DO ETNONIMA" // ''Pleter, 3 (2019) 3''; str. 135–176 * – (2021) Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. ''HRVATSKI GRBOVI geneza – simbolika – povijest''. Zagreb, Hrvatska sveučilišna naklada, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu, Institut društvenih znanosti; 2021. * – (2022) Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. "Sveti Jeronim u heraldičkoj simbolici" // ''Kroatologija, 13 (2022) 3''; str. 11–27 * – (2025) Božić, Mate; "Kratki pregled povijesti domobranstva u hrvatskim krajevima" // Trideset godina Hrvatskoga domobrana Omiš i sto pedeset pet godina hrvatskoga domobranstva / D. Zeljko Selak (ur.) Omiš - Dugi Rat: Ogranak Matice hrvatske u Imotskome, Hrvatski domobran - Udruga ratnih veterana Omiš, 2025; str. 51-53. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. "Nastanak hrvatskih grbova: Podrijetlo, povijest i simbolika od 13. do 16. stoljeća" // Gordogan, 35–36 (2017.) * Ursić, Luka. "Arheološki turizam – Lino Ursić i Mate Božić" // Humanist – časopis studenata Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Splitu, 2019. '''5''' (7) * Božić, Mate; Ćosić, Stjepan. ''HRVATSKI GRBOVI geneza – simbolika – povijest''. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu, Institut društvenih znanosti 2021. * Zeljko Selak, Dragica. "Stari hrvatski grbovi su vrijedno hrvatsko državno znamenje" // Naša ognjišta – hrvatski katolički mjesečnik, 2022. '''5''' (489) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Božić, Mate}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Heraldiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Splitu]] 6r3029eikanala6svcuh0izbx6oi944 0 602625 6709879 6675936 2026-07-11T19:37:48Z Sporti 5955 2026 6709879 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sibiuju | current_event = | image = | date = julij | region = [[Sibiu]] | english = | localnames = Turul Ciclist al Sibiului {{in lang|ro}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = 2011 | number = 16 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Alessio Marchetti]]|ITA}} | mostwins = {{flagathlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Lorenzo Mark Finn]]|ITA}} }} '''Dirka po Sibiuju''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Sibiului}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Romunija|romunskem]] mestu [[Sibiu]]ju z okolico. Prvič je potekala leta 2011 in je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1. Podpirata jo mestni in regionalni svet, običajno poteka v štirih etapah, ki vključujejo [[prolog (kolesarstvo)|prolog]] po tlakovanih mestnih ulicah ter gorski etapi z vzponoma po cesti [[Transfăgărășan]] do [[jezero Bâlea|jezera Bâlea]] in na [[Păltiniș]].<ref>{{cite news |url=https://us10.campaign-archive.com/?u=4cb1cf5ba16ca99ca389d1b67&id=cebc276d58 |title=Top riders return to Romania for 2018 Sibiu Cycling Tour starting in two weeks |work=Clubul Sportiv Sibiu Sport Project |date=21 June 2018 |accessdate=30 June 2018 }}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Giovanni Aleotti]] z dvema skupnima zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2011 |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Marchetti]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Šejdik]] |{{ikonazastave|GER}} [[Sascha Weber]] |- |2012 |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Artem Topčanjuk]] |- |2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]] |- |2014 |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] |- |2015 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nikolaj Mihajlov (kolesar)|Nikolaj Mihajlov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alex Turrin]] |- |2017 |{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Valentin Baillifard]] |- |2018 |{{ikonazastave|COL}} [[Iván Sosa]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Ribalkin]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |2019 |{{ikonazastave|CRI}} [[Kevin Rivera]] |{{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (kolesar)|Daniel Muñoz]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2020 |{{ikonazastave|AUT}} [[Gregor Mühlberger]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Konrad]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Matteo Badilatti]] |- |2021 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]] |- |2022 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Harm Vanhoucke]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cian Uijtdebroeks]] |- |2023 |{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Donovan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lennert Van Eetvelt]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2024 |{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Lipowitz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]] |- |2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David de la Cruz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Odd Christian Eiking]] |- |2026 |{{ikonazastave|ITA}} [[Lorenzo Mark Finn]] |{{ikonazastave|RSA}} [[Byron Munton]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Donovan]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Sibiu]] qqoqjyr1veroii0t2eq1legwlt3ifz4 0 603230 6709999 6681363 2026-07-12T07:55:38Z Pinky sl 2932 pp ref (language) 6709999 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |image = Teatro Verdi.JPG}} '''Tržaško operno gledališče Verdi''' je poimenovano po znanem italijanskem skladatelju [[Giuseppe Verdi|Giuseppe Verdiju]] in se nahaja v starem centru [[Trst|Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Teatro Verdi Trieste|url=https://www.teatroverdi-trieste.com/en/|website=Teatro Verdi Trieste|accessdate=2026-05-26|language=en-GB}}</ref> Stavba opernega gledališča je bila zgrajena na zasebno pobudo podjetnika Giovannija Mattea Tommasinija med letoma 1798 in 1801. Prvotni načrt je zasnoval arhitekt Giannantonio Selva, ki je narisal tudi gledališče ''La Fenice'' v [[Benetke|Benetkah]]. Matteo Pertsch je delo nadaljeval in je ustvaril zunanje fasade. Glavna fasada jasno kaže vpliv [[Giuseppe Piermarini|Giuseppeja Piermarinija]], Pertschevega učitelja in oblikovalca milanske [[La Scala|Scale]], saj je Tržaško gledališče Verdi skoraj kopija ''[[La Scala]]'' iz [[Milano|Milana]], le da ima tržaško v notranjosti nadstropje manj. Prva predstava je bila ob otvoritvi opernega gledališča 21. aprila 1801 z uprizoritvijo opere ''Ginevra di Scozia,'' ki jo je napisal [[Simon Mayr]]. Ob otvoritvi so ga imenovali ''Teatro Nuovo'' (Novo gledališče), od leta 1820 je bil ''Teatro Grande'' (Veliko gledališče)'','' kasneje leta 1861 ''Teatro Comunale'' (Občinsko gledališče), saj ga tedaj kupila tržaška občina, in končno od leta 1901 ''Teatro Comunale Giuseppe Verdi'' (Občinsko gledališče Giuseppe Verdi), ob smrti velikega skladatelja. Sam [[Giuseppe Verdi]] je bil vsekakor zelo navezan na [[Trst]], saj je izbral tržaško gledališče za krstno uprizoritev »[[Nabucco (opera)|Nabucca]]« leta 1843. Za mesto Trst je posebej uglasbil operi »Il corsaro« (1848) in »Stiffelio« (1850), za katero je osebno poskrbel za postavitev. Tedaj je bilo mesto [[Trst]] v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] državi.<ref>{{Navedi splet|title=The Giuseppe Verdi Opera House in Trieste|url=https://www.italia.it/en/friuli-venezia-giulia/trieste/giuseppe-verdi-opera-house|website=Italia.it|accessdate=2026-05-26|language=en}}</ref> [[Slika:Triest Teatro Verdi innen.jpg|thumb|left|Glavna dvorana]] Gledališče so večkrat obnavljali, da bi okrepili zunanjost in prilagodili notranjost današnjim varnostnim zahtevam. Danes ima glavna dvorana 1200 sedežev (svojčas je bilo prostora za 2000 ljudi), v manjši stranski dvorani pa je priložnost za komorne koncerte in prireditve. V notranjosti gledališča je še mnogo originalnih dekoracij iz leta 1801, ki so jih le malenkostno prilagodili za današnje potrebe.<ref>{{Navedi splet|title=Trieste Storica: Foto Storiche e Archivio Digitale della Città|url=https://www.triestestorica.it/|website=Trieste Storica|accessdate=2026-05-26|language=it|first=Paolo|last=Zupin}}</ref> Gledališče danes upravlja ''Fondazione Teatro Lirico Giuseppe Verdi'', ki so jo ustanovili leta 1996 v ta namen. Gledališče ima tudi danes kot nekdaj zelo bogato umetniško proizvodnjo z lastnim orkestrom in zborom, lastne delavnice za scenografijo in kostumografijo.<ref>{{Navedi splet|title=Pot miru » Gledališče Verdi|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/theatre-verdi/|accessdate=2026-05-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Verdijeva uspešnica Trubadur - Trovatore » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/verdijeva-uspesnica-trubadur-trovatore/|website=Noviglas|date=2018-02-03|accessdate=2026-05-26|last=noviSplet.com}}</ref> Gostuje tudi balete in druge gledališke hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Gledališče Verdi iz Trsta predstavilo sezono v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/kultura/oder/gledalisce-verdi-iz-trsta-predstavilo-sezono-v-ljubljani-2699003/|website=www.dnevnik.si|date=2024-10-23|accessdate=2026-05-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlatorog Viktorja Parme bo jutri zazvenel v tržaškem Verdiju|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zlatorog-viktorja-parme-bo-jutri-zazvenel-v-trzaskem-verdiju-JX2110685|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-26|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Orfej je najpomembnejši pevec svojega časa, torej neke vrste rockovski zvezdnik«|url=https://www.primorski.eu/kultura/orfej-je-najpomembnejsi-pevec-svojega-casa-torej-neke-vrste-rockovski-zvezdnik-LD1342397|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opera and Ballet season at the Verdi Theatre|url=https://www.discover-trieste.it/live/trieste-now/opera-and-ballet-season-verdi-theatre|website=Ikon Site|accessdate=2026-05-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tržaško operno gledališče Verdi s pomladitvijo repertoarja|url=https://www.primorski.eu/kultura/trzasko-operno-gledalisce-verdi-s-pomladitvijo-repertoarja-FL296878|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-26|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Verdijevo gledališče v sodobnem toku radovednosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/verdijevo-gledalisce-v-sodobnem-toku-radovednosti/|website=Noviglas|date=2024-10-01|accessdate=2026-05-26|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališče Verdi v znamenju tradicije|url=https://www.primorski.eu/kultura/gledalisce-verdi-v-znamenju-tradicije-CY1203224|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-26|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanje gledališča Verdi in Hrvaškega narodnega kazališta|url=https://www.primorski.eu/novice/282770-sodelovanje-gledalia-verdi-in-hrvakega-narodnega-kazalita-NBPR308522|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Viktor Parma se je vrnil domov: Zlatorog v tržaškem Verdiju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/viktor-parma-se-je-vrnil-domov-zlatorog-v-trzaskem-verdiju/|website=Noviglas|date=2026-02-11|accessdate=2026-05-26|last=noviSplet.com}}</ref> Stavba gledališča Verdi v Trstu je dostopna tudi za vodene oglede, ki razkrivajo njegovo zgodovino in arhitekturne skrivnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Conoscere Verdi|url=https://www.conoscereverdi.it/attivita/luoghi-verdiani/19|website=www.conoscereverdi.it|accessdate=2026-05-26}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Trst]] [[Kategorija:Giuseppe Verdi]] [[Kategorija:Gledališča v Italiji]] [[Kategorija:Operne hiše]] dxf9ilbibt9oviukm6m5j0tetqy1bcb 0 603390 6710070 6707563 2026-07-12T11:08:41Z ~2026-39368-08 262828 dodal mater. 6710070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Occupation = pevka, vokalna pedagoginja | Years_active = 2005−danes | Label = [[ZKP RTV Slovenija]] | name = Nina Strnad | birth_date = 1987 | birth_place = [[Kranj]], [[Slovenija]] | genre = [[jazz]], [[slovenska popevka]] | website = {{URL|https://www.ninastrnad.com/}} }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] in vokalna pedagoginja, * [[1987]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref>, [[Kranj]]. Dejavna na področju [[jazz|jazza]] in [[slovenska popevka|Slovenske popevke]]. Poznana je po interpretacijah slovenskih popevk, sodelovanjih z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter nastopih na domačih in mednarodnih jazzovskih odrih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na [[The School for Jazz and Contemporary Music]] v [[New York|New Yorku]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Strnadova se je s petjem pričela ukvarjati v zgodnjem otroštvu. Njeni starši so jo vpisali v glasbeno šolo, kjer je sodelovala pri projektu ''Otroci glasbe'' in prvič nastopila na televiziji. V mladosti je bila solistka šolskega pevskega zbora, pela pa je tudi v dekliškem pop triu Vox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2009 je z Big Band DOM [[Braco Doblekar|Braca Doblekarja]] sodelovala pri albumu ''Moj Piran''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/21175732-Nina-Strnad-Braco-Doblekar-Big-Band-DOM-Moj-Piran|title=Nina Strnad & Braco Doblekar Big Band DOM – Moj Piran|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2016 je s [[Peter Mihelič|Petrom Miheličem]] izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'', posvečen izbranim skladbam slovenske popevke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/23871854-Nina-Strnad-In-Peter-Miheli%C4%8D-V-Lu%C4%8Di-%C5%BDivljenja-Zgodbe-Slovenske-Popevke|title=Nina Strnad in Peter Mihelič – V luči življenja: Zgodbe slovenske popevke|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2018 je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom [[Lenart Krečič|Lenartom Krečičem]] izdala album ''Trenutki z Jožetom Privškom'', posvečen ustvarjalnosti skladatelja [[Jože Privšek|Jožeta Privška]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/28854865-Nina-Strnad-In-Big-Band-RTV-Slovenija-Dirigent-Lenart-Kre%C4%8Di%C4%8D-Trenutki-Z-Jo%C5%BEetom-Priv%C5%A1kom|title=Nina Strnad in Big Band RTV Slovenija – Trenutki z Jožetom Privškom|date=3. 6. 2026}}</ref> Sodelovala je tudi v zasedbi Vox Arsana, vokalnem kvartetu, ki ga sestavljajo Nina Strnad, Ana Delin, Mladen Delin in Samo Ivačič.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/c-16413/|title=Vox Arsana|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> Leta 2024 je napovedala avtorsko glasbo s singlom ''Hurt'', ki ga je izvedla z Big Bandom RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Jazz/|title=Hurt – Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija|date=3. 6. 2026}}</ref> Leta 2026 je izdala avtorski singel ''Krog in krog''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ninastrnad.com/|title=Nina Strnad|date=3. 6. 2026}}</ref> == Mednarodni nastopi in priznanja == Leta 2010 je bila izbrana za predstavnico Slovenije v Evropskem jazz orkestru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://swinging-europe.dk/wp-content/uploads/2025/04/Activity-Report-2010.pdf|title=European Jazz Orchestra & The Trainee Band: Annual Report 2010|date=6. 7. 2026}}</ref> Leta 2012 je nastopila na festivalu BT River of Music v Londonu, ki je potekal v okviru kulturnega programa ob olimpijskih igrah v Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://serious.org.uk/bt|title=BT River of Music|date=3. 7. 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> Na 4. državnem srečanju big bandov in plesnih orkestrov je leta 2009 prejela priznanje za najboljšo solistko.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> Leta 2014 je prejela nagrado za najboljšo solistko v kategoriji mladih talentov na avstrijskem mednarodnem jazz festivalu [[Marianne Mendt]], istega leta pa se je na tekmovanju [[Sarah Vaughan]] International Jazz Vocal Competition uvrstila med petnajst najboljših tekmovalk in tekmovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/izvajalci/nina_strnad_1_1/|title=Nina Strnad|date=6. 7. 2026}}</ref> == Pedagoško delo == Strnadova deluje kot vokalna pedagoginja. Poučuje prek svoje šole petja ter sodeluje z jazz oddelkom [[Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani|Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-pevski-poklic-je-se-vedno-dojet-kot-hobi.html|title=Nina Strnad: Pevski poklic se še vedno dojema kot hobi|date=6. 7. 2026}}</ref> == Diskografija == * ''Moj Piran'' – Nina Strnad & [[Braco Doblekar]] Big Band DOM, 2009 * ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' – Nina Strnad in [[Peter Mihelič]], 2016 * ''Iucundus'' – [[Boštjan Gombač]] in [[Big Band RTV Slovenija]] feat. [[Nino Mureškič]] in Nina Strnad, 2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/25653547-Bo%C5%A1tjan-Gomba%C4%8D-In-Big-Band-RTV-Slovenija-Feat-Nino-Mure%C5%A1ki%C4%8D-In-Nina-Strnad-Dirigent-Lojze-Krajn|title=Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija feat. Nino Mureškič in Nina Strnad – Iucundus|date=3. 6. 2026}}</ref> * ''Trenutki z Jožetom Privškom'' – Nina Strnad in Big Band RTV Slovenija, 2018 * ''Hurt'' – Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija, 2024 * ''Krog in krog'' – Nina Strnad, 2026 * ''Iskreno'' – Nina Strnad, 2026 == Zasebno življenje == Njen oče [[Tone Strnad]] je ustanovitelj slovenskega farmacevtskega podjetja [[Medis]]. Mama je Znanislava Dolar Strnad. Ima dve sestri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/manager/kako-dalec-padejo-jabolka-od-drevesa/a/8350527|title=Kako daleč padejo jabolka od drevesa|date=6. 11. 2013|accessdate=30. 5. 2026|website=www.finance.si}}</ref> Živi s partnerjem in ima dva otroka.<ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] fiw76rk3va0qfs915dq1u3kiu26vgxm 2 603517 6709922 6708265 2026-07-11T21:33:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nedokončano, dodam jutri 6709922 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Terra.png|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #C0C0C0 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''države sveta'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 1px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]]</small> </div> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]] <small>[[:en:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|Wikipedia]]</small> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! # [[Orgle]] v Sloveniji (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Vse osebnosti iz [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]] == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" ! scope="col" | št. ! scope="col" | Država !Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |Dunaj, Gradec |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |Bruselj |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |Sofija |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |Sarajevo |- | 5. || {{zastava|Češka}} |Praga |- | 6. || {{zastava|Francija}} |Strasbourg |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |Xanthi, Kavala, Solun |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |Umag, Zagreb, Pulj, Reka,... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |Rim, Neapelj, Bergamo, Trst,... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |Luksemburg |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |Monošter |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |München, Aachen |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |Amsterdam |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |Skopje |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |Bratislava |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |Beograd, Niš |- | 17. || {{zastava|Španija}} |Valencia |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |Carigrad |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |Vatikan |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |London |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] e9l6hl37s61klpa3lclvzw3qqw5p5uc 6709939 6709922 2026-07-11T22:08:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709939 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Uporabnik wi-3}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Terra.png|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #C0C0C0 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''države sveta'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 1px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]]</small> </div> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]] <small>[[:en:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|Wikipedia]]</small> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! # [[Orgle]] v Sloveniji (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Vse osebnosti iz [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]] == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" ! scope="col" | št. ! scope="col" | Država !Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |Dunaj, Gradec |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |Bruselj |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |Sofija |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |Sarajevo |- | 5. || {{zastava|Češka}} |Praga |- | 6. || {{zastava|Francija}} |Strasbourg |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |Xanthi, Kavala, Solun |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |Umag, Zagreb, Pulj, Reka,... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |Rim, Neapelj, Bergamo, Trst,... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |Luksemburg |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |Monošter |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |München, Aachen |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |Amsterdam |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |Skopje |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |Bratislava |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |Beograd, Niš |- | 17. || {{zastava|Španija}} |Valencia |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |Carigrad |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |Vatikan |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |London |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] fo950xnvqsffxylh1ijyj02w8ue24v2 0 604027 6709935 6709521 2026-07-11T21:54:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6709935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] snk4ikep3phenx75flyyvk6htzsvyhc 6709950 6709935 2026-07-11T23:14:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6709950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2', 93' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] riu2yj8122fg0i8f4c58o4xodez90vp 6709955 6709950 2026-07-11T23:40:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6709955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2', 93' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] dg97q8zrqyz6vcxxi0b4wzarnn6ujt4 6709957 6709955 2026-07-11T23:49:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6709957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}|1|{{fb|ENG}}|2 |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1-2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2', 93' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] 22im0bvatkh5vmmh13j2feit65latvt 6709972 6709957 2026-07-12T05:49:30Z Sporti 5955 /* Izločilni boji */ dp 6709972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}|1|{{fb|ENG}} {{aet}}|2 |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|SUI}}|1 <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}||{{fb|ARG}}| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1-2 {{aet}} |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2', 93' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–1 {{aet}} |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Alexis Mac Allister|Mac Allister]] 10'<br>[[Julián Alvarez|Alvarez]] 112'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 120+1' |goli2=[[Dan Ndoye|Ndoye]] 67' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} === Polfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|14}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=Tekma 101 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289290/400021541 "France vs Spain {{!}} Semi-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 11, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|15}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=Tekma 102 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289290/400021540 "England vs Argentina {{!}} Semi-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 11, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] 1tncgtwedg3x17gb1npllxf3kfhf1lf 6709973 6709972 2026-07-12T05:54:25Z Sporti 5955 /* Statistika */ pos. 6709973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}|1|{{fb|ENG}} {{aet}}|2 |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|SUI}}|1 <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}||{{fb|ARG}}| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1-2 {{aet}} |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Andreas Schjelderup|Schjelderup]] 36' |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 45+2', 93' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–1 {{aet}} |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Alexis Mac Allister|Mac Allister]] 10'<br>[[Julián Alvarez|Alvarez]] 112'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 120+1' |goli2=[[Dan Ndoye|Ndoye]] 67' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} === Polfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|14}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=Tekma 101 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289290/400021541 "France vs Spain {{!}} Semi-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 11, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|15}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=Tekma 102 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289290/400021540 "England vs Argentina {{!}} Semi-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 11, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Julián Alvarez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Alexis Mac Allister]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] {{column}} * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Schjelderup]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] ehips75a9d1o3ifrkafnrbiufuci7j9 0 604090 6710049 6689395 2026-07-12T10:10:21Z Upwinxp 126544 6710049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Sandalj Hranić Kosača | title = Veliki bosanski vojvoda , <br>knez (knjaz) [[Humska dežela|Humske dežele]] | image = Sandalj's CoA (from marriage to Katarina Vukcic Hrvatinic - Hranic).png|140px | caption = | alt = | CoA = | more = no | succession = vojvoda Humski | reign = 1392–1435 | reign-type = vojvoda in knez | predecessor = [[Vlatko Vuković Kosača]] | successor = [[Stjepan Vukčić Kosača]] | suc-type = | spouse = {{Plainlist | Jelena, vdova [[Radič Crnojević|Radiča Crnojevića]] <br> Katarina, nečakinja [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvoja Vukčića]] <br> [[Jelena Balšić]]}} | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = | native_name = | styles = | other_titles = | noble family = [[File:Kosačegrb.png|18px]] [[Rodbina Kosača]] | house-type = | father = [[Hrana Vuković]] | mother = | birth_name = | birth_date = 1370<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | birth_place = | christening_date = | christening_place = | death_date =15. marec 1435 | death_place = | burial_date = | burial_place = | religion = [[bosanska cerkev]] | occupation = vojak, vojskovodja | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} [[Slika:Bosnia_around_1412.png|sličica|250x250_pik|Lastnina bosanskega velikega vojvode Sandalja Hranića Kosače]] '''Sandalj Hranić Kosača''' (ok. [[1370]] - [[15. marec]] [[1435]]) je bil [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvoda bosanskega Rusaga]], bosanski plemič iz [[Rod|rodbine]] [[Rodbina Kosača|Kosača]]. == Izvor in dediščina == Sandalj Hranić Kosača je sin Hrane Vukovića in nečak [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvode]] [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića]]. Imel je brata, [[Knez|kneza]] Vukca in Vuka Hranića. Njegov naslednik na čelu družine je njegov nečak, sin Vukca Hranića, [[Stjepan Vukčić Kosača]]. Sandalj ga je med prodajo svojega dela Konavelj [[Dubrovnik|Dubrovčanom]] junija 1419 uvrstil med pomembnejše predstavnike družine Kosače, skupaj z njegovimi brati. Domneva se, da se je Sandalj rodil okoli [[1370|leta 1370]] in umrl [[15. marec|15.]] [[15. marec|marca]] [[1435|1435.]] Na čelu družine Kosače je od [[1393|leta 1393]], ko se prvič omenja v sodobnih dokumentih. Od svojega strica, vojvode Vlatka Vukovića, je Sandalj podedoval posest, plemiško dediščino in [[naziv]] vojvode. To mu je omogočilo, da je takoj prevzel vidno mesto v krogu najuglednejših bosanskih plemičev. Redno je bil v krogu najmočnejših vladarjev ob bosanskih kraljih kot svetovalec, vodnik in [[Svjedoci|priča]]. Njegov najbolj znan diplomat je bil Pribislav Pohvalić. Sandaljeva verska usmerjenost kaže na naklonjenost bosanski cerkvi. Ni bil član hierarhije bosanske cerkve, vendar je prepoznaval njeno mesto in vlogo v bosanski družbi. Bil je poročen z ženskami pravoslavne in [[Katolištvo|katoliške]] verske pripadnosti. == Posest in bivališča == [[Slika:Old_Blagaj_fort.jpg|desno|sličica|250x250_pik|[[Trdnjava Blagaj|Staro mesto Blagaj]], rezidenca Sandalja Hranića Kosače.]] Sandaljeva posest je obsegala območje od porečja [[Neretva|Neretve]] do porečja [[Drina|Drine]] s [[Foča|Fočo]] in [[Goražde|Goraždom]], Polimlje s [[Prijepolje|Prijepoljem]], Brezo in [[Pljevlja|Pljevlji]] ter od Vrhbosne prek [[Zagorje (Bosna)|Zagorja]], Dabra, Popova, Ljubomira, Ljubinja, [[Bileća|Bileće]], [[Cernica|Cernice]] in Vrsinja, do [[Kotor|Kotorja]] in [[Hercegnovi|Novega (Sveti Stefan)]] v [[Župa (razločitev)|županiji]] Dračevici. Bil je tudi gospodar polovice županije Konavlje, ki si jo je delil s knezom Pavlom Radinovićem iz bosanske plemiške družine Pavlović. Skupaj s taščo Banico Anko in drugo ženo Katarino Vuković Hrvatinić je leta [[1410]] [[Benetke|Benečanom]] prodal doto iz drugega zakona, [[Ostrovica, Hrvaška|Ostrovico]], in pravice do [[Skradin|Skradina]]. Svojo polovico posestva v Konavljah je leta [[1419]] prodal [[Dubrovnik|Dubrovčanom]], Benečanom pa je [[1423|leta 1423]] prepustil svoje pravice do Kotorja. Sandaljeva najbolj znana prebivališča so bila v Blagaju (Bišću), [[Hercegnovi|Novem]], Kozmanu, Samoboru, Kuknju in [[Ključ|Ključu]]. Omogočala so mu nadzor nad veliko posestjo. Med letom je pogosto menjal kraj bivanja. Njegov itinerarij predstavlja enega najbolj mobilnih bosanskih plemičev srednjega veka. Sandalj se je leta [[1412]] mudil v [[Budim|Budimu]] na [[Turnir|turnirju]] evropskih vladarjev in plemičev, ki ga je organiziral ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški]]. Ni bil vitez [[Zmajev viteški red|Zmajevega reda]], kot trdijo, saj v tej vlogi ni bil nikoli zabeležen. Sandalj si je pridobil posest v [[Dubrovnik|Dubrovniku]], kjer je imel svojo palačo. Bil je tudi dubrovniški plemič. Njegov prihod v [[Dubrovnik]] [[1426|leta 1426]] je bil spektakularen sprejem za tujca. V Dubrovniku je imel lastne depozite, kjer je hranil svoje dragocenosti. Prodaja dela Konavelj mu je omogočila, da je v Dubrovnik investiral denar z dobičkom, od česar so on in njegovi dediči imeli znatne [[obresti]] od dveh glavnic v višini 600 dukatov. Od Dubrovnika je prejemal konaveljski dohodek v višini 500 perperjev. Imel je carinarnice v Vrapču, Ledenicah in Glasincu, največje dobičke pa je imel od carinarnice na trgu Drijeva. Od [[1410|leta 1410]] je bil lastnik trga Drijeva in polovice [[Drijevska carina|carinarnice Drijeva]]. Drugo polovico so imeli v lasti Pavlovići in Radivojevići. V [[Olovo u srednjem vijeku|Olovu]] si je carino delil s Pavlovići. == V času Ostoje == V koaliciji s [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvojem Vukčićem]] in Jurjem Radivojevićem je [[1404|leta 1404]] strmoglavil kralja Stjepana Ostojo in za kralja postavil Ostojinega brata Tvrtka II., vendar se je Ostoja kmalu vrnil na oblast. Svoje posesti je razširil na vzhodni del [[Zahumje|Huma]] na račun vojvode Radiča Sankovića in pridobil tudi del [[Trg|trga]] Drijeva. Nato je pridobil naziv velikega vojvode Bosne. Vrhunec njegovega razvoja je doživel leta [[1405]], ko je poleg Hrvoja Vukčića postal eden najpomembnejših bosanskih magnatov. Ta položaj je kronal s poroko s Hrvojevo nečakinjo Katarino. Sodeloval je v vseh ključnih dogodkih bosanske zgodovine v prvih treh desetletjih [[15. stoletje|15.]] [[15. stoletje|stoletja]]. Skupaj s kraljem Ostojo in Zlatonosovići je leta [[1415]] sodeloval pri umoru kneza Pavla Radinovića, brata Ostojine žene, kraljice Kujavske Radinović. To mu je prineslo sovraštvo do Pavlovićev, kar se je odražalo skozi celo njegovo življenje. == Vazali == Na svojem obsežnem posestvu je imel Sandalj [[Vazal|vazale]], ki so bili podrejeni njemu in klanu Kosača. Klan Kosača (v virih imenovan [[pleme]]) je imel štiri ''rodbine'' s svojimi predstavniki. Vsi so nosili [[Knez|knežje]] nazive. Na širšem območju so imeli vidno vlogo [[Čemerovići]] in [[Pripčići-Mrđenovići]] na območju Gacka in Nevesinja, Vojtanovići na območju Dračevice, [[Vardići]] na območju [[Goražde|Goražda]] in Dobrovojeviči na območju Vrsinja. Med Sandaljeve vazale so spadali tudi predstavniki humskega plemstva, Nikolići, Milatovići in Komlinovići. Pomembno vlogo na Sandaljevi posesti so imeli [[Vlahi]] (Vlahi v srednjeveški Bosni), ki so s svojo karavansko trgovino omogočili gospodarski vzpon širših območij v povezavah od Bosne do [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Največjo vlogo med njimi so imeli Vlahi Stankovići iz katuna Stanka Perutinića, ki so spadali v širši okvir [[Vlasi Maleševci|Vlahov iz Maleševcev]]. == Poroke == Čeprav se je poročil trikrat, ni imel otrok. Njegova prva žena je bila ''Jelena Crnojević'' (1396), druga ''Katarina Vuković'' ''Hrvatinić'' (1405), tretja pa ''Jelena Lazarević'' (1411). Po njegovi smrti je njegovo vladavino nasledil njegov nečak [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepan Vukčić]]. == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura == * "Chronica Ragusina Junii Restii item Joanis Gundulae, (ur. Nodilo N.)", Zagreb 1893. * [[Ljubomir Stojanović]], Stare srbske listine in pisma, I/1, Srbska kraljeva akademija, Zbirka za zgodovino, jezik in književnost srbskega naroda, Prvi oddelek, Spomeniki v srbskem jeziku 19, Beograd - Sremski Karlovci 1929. * Esad Kurtović, "Veliki bosanski vojvoda Sandalj Hranić Kosača", Institut za zgodovinu, Historijske monografije, tom 4, Sarajevo 2009: [https://www.academia.edu/31498767/Esad_Kurtovi%C4%87_Veliki_vojvoda_bosanski_Sandalj_Hrani%C4%87_Kosa%C4%8Da_Sarajevo_2009] [[Kategorija:Umrli leta 1435]] [[Kategorija:Rojeni leta 1370]] czgp9tle572m55oqkcco9p7gjfv9koi 6 604103 6709819 6688822 2026-07-11T17:04:42Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Dušan Konda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709819 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission =cc-by-sa-4.0 |other_versions = |Kraj=Ljubljana}} {{self|cc-by-sa-4.0}} p1ifqwb68cjb5ecpq2s08va0eqxm4qv 6709824 6709819 2026-07-11T17:14:42Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slikel judi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709824 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission =cc-by-sa-4.0 |other_versions = |Kraj=Ljubljana}} {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Kategorija:Slikel judi|Konda, Dušan]] 9c6x2446wujy3prbdlejjfxh2dd4lw5 6709825 6709824 2026-07-11T17:14:56Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slikel judi]]; dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709825 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Information |description = {{sl|Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje.}} |source = Lastno delo |date = 2024-12-05 |author = [[User:GoznikarT|Teodor Goznikar]] |permission =cc-by-sa-4.0 |other_versions = |Kraj=Ljubljana}} {{self|cc-by-sa-4.0}} [[Kategorija:Slike ljudi|Konda, Dušan]] dgu4ug4y4ywt27wewhlgxfqxdj5dq4b 10 604309 6709722 6703316 2026-07-11T14:29:37Z Upwinxp 126544 Kanal (ob Soči) 6709722 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{{1|}}} | Ajdovščina = Grb Občine Ajdovščina brez logotipa.svg | Ankaran = Coat of arms of Ankaran.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Coat of arms of Beltinci.svg | Benedikt = Grb Občine Benedikt.gif | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.svg | Bloke = Coat of arms of Bloke.svg | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.svg | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Grb Občine Bovec.jpg | Braslovče = Logo of Braslovce.svg | Brda = Grb Občine Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = Grb Občine Brežice.png | Cankova = Coat of arms Cankova.svg | Celje = Coat of arms of Celje.svg | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Coat of arms of Cerknica.svg | Cerkno = Grb Občine Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Grb Občine Črenšovci.png | Črna na Koroškem = Grb Občine Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Grb Občine Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = Občina Dobje grb.gif | Dobrepolje = Grb Občine Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova-Polhov Gradec | Dobrova - Polhov Gradec = Grb Občine Dobrova - Polhov Gradec.png | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Občine Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Coat of arms of Dolenjske Toplice.svg | Domžale = Coat of arms of Domžale.svg | Dornava = Grb Občine Dornava.png | Dravograd = Grb Občine Dravograd.png | Duplek = Coat of arms of Duplek.svg | Gorenja vas-Poljane | Gorenja vas - Poljane = Coat of arms of Gorenja vas - Poljane.svg | Gorišnica = Grb Občine Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Coat of arms of Gornja Radgona.svg | Gornji Grad = Grb Občine Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb gornji-petrovci.svg | Grad = Coat of arms of Grad.svg | Grosuplje = Coat of arms of Grosuplje.svg | Hajdina = Grb Občine Hajdina.png | Hoče-Slivnica | Hoče - Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.svg | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Občine Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje-Kozina | Hrpelje - Kozina = Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg | Idrija = Coat of arms of Idrija.svg | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.svg | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.svg | Juršinci = Grb Občine Juršinci.png | Kamnik = Grb Kamnika.svg | Kanal ob Soči | Kanal = Grb Občine Kanal.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Občine Kobarid.png | Kobilje = Coat of arms of Kobilje.svg | Kočevje = Coat of arms of Kočevje.svg | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Grb Občine Komenda.png | Koper = Coa Koper.grb.svg | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Grb Občine Kostel.png | Kozje = Grb Občine Kozje.png | Kranj = Coat of arms of Kranj.svg | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Obcine kuzma grb.svg | Laško = Coat of arms of Laško.svg | Lenart = Coat of Arms of Lenart.svg | Lendava = Grb Občine Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Občine Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log-Dragomer | Log - Dragomer = Coat of arms of Log-Dragomer.svg | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški potok | Loški Potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = Coat of arms of Lovrenc na Pohorju (municipality).svg | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Občine Lukovica.png | Majšperk = Coat of arms of Majšperk.svg | Makole = Grb Občine Makole.jpg | Maribor = Coat of arms of Maribor (2020).svg | Markovci = Coat of arms of Markovci.svg | Medvode = Coat of arms of Medvode.svg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Občine Mežica.jpg | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren-Kostanjevica | Miren - Kostanjevica = Grb Občine Miren - Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Občine Mislinja.png | Mokronog-Trebelno | Mokronog - Trebelno = Grb Občine Mokronog-Trebelno.png | Moravče = Grb Občine Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | Murska Sobota = Coat of arms of Murska Sobota.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arms of Naklo.svg | Nazarje = Grb Občine Nazarje.png | Nova Gorica = COA-Nova Gorica.svg | Novo mesto = Coat of arms of Novo Mesto.svg | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Grb Občine Osilnica.jpg | Pesnica = Grb Občine Pesnica.png | Piran = Wappen piran.svg | Pivka = Grb Občine Pivka.png | Podčetrtek = Grb Občine Podčetrtek.png | Podlehnik = Coat of arms of Podlehnik.svg | Podvelka = Grb Občine Podvelka.png | Poljčane = Coat of arms of Poljčane.svg | Polzela = Grb Občine Polzela.png | Postojna = Coat of arms of Postojna.svg | Prebold = Grb Občine Prebold.png | Preddvor = Grb Občine Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | Ptuj = Coat of arms of Ptuj.svg | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače-Fram | Rače - Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Coat of arms of Radeče.svg | Radenci = Grb Občine Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Grb Občine Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Občine Ravne na Koroškem.jpg | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Občine Rečica ob Savinji.gif | Renče-Vogrsko | Renče - Vogrsko = Grb Občine Renče - Vogrsko.svg | Ribnica = Coat of arms of Ribnica.svg | Ribnica na Pohorju = Grb Občine Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Coat of arms of Rogaška Slatina.svg | Rogašovci = Grb občine Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Coat of arms of Ruše.svg | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Coat of arms of Semič.svg | Sevnica = Coat of arms of Sevnica.svg | Sežana = Coat of arms of Sežana.svg | Slovenj Gradec = Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png | Slovenska Bistrica = Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Občine Solčava.png | Središče ob Dravi = Grb Občine Središče ob Dravi.png | Starše = Občine Starše grb.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Grb Občine Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Coat of arms of Sveta Trojica.svg | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.png | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb občine Sveti Jurij ob Ščavnici.jpg | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Občine Sveti Tomaž.png | Šalovci = Coat of arms of Šalovci.svg | Šempeter-Vrtojba | Šempeter - Vrtojba = Grb Občine Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Občine Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Coat of arms of Šentjur.svg | Šentrupert = Coat of arms of Šentrupert.svg | Škocjan = Grb Občine Škocjan.png | Škofja Loka = Coat of arms of Škofja Loka.svg | Škofljica = Grb Občine Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Grb Občine Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg | Šmartno ob Paki = Coat of arms of Šmartno ob Paki.svg | Šmartno pri Litiji = Grb Občine Šmartno pri Litiji.png | Šoštanj = Grb Občine Šoštanj.png | Štore = Grb Občine Štore.png | Tabor = Grb Občine Tabor.svg | Tišina = Tišina.png | Tolmin = Coat of arms of Tolmin.svg | Trbovlje = Trbovlje.svg | Trebnje = Grb Občine Trebnje.png | Trnovska vas = Grb Občine Trnovska vas.png | Trzin = Grb Občine Trzin.png | Tržič = Grb Občine Tržič.png | Turnišče = Coat of arms of Turnišče.svg | Velenje = Coat of arms of Velenje.svg | Velika Polana = Coat of arms of Velika Polana.svg | Velike Lašče = Grb Občine Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Občine Vipava.png | Vitanje = Grb Občine Vitanje.jpg | Vodice = Grb Občine Vodice.png | Vojnik = Grb Občine Vojnik.png | Vransko = Grb Občine Vransko.png | Vrhnika = ObcinaVrhnika.png | Vuzenica = Grb Občine Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Občine Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Občine Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Coat of arms of Žiri.svg | Žirovnica = Coat of arms of Žirovnica.svg | Žužemberk = Obcina Zuzemberk grb.png }} lr4ef0h0kdnl0vdydq8v14czw6updar 0 604561 6710039 6700710 2026-07-12T09:43:10Z Romanm 13 odstranjena oznaka {{v delu}} - zadnje urejanje je bilo 24. junija 2026 6710039 wikitext text/x-wiki [[Slika:Boris Kramberger.jpg|sličica|Boris Kramberger, športnik, novinar, glasbenik]] '''Boris Kramberger,''' novinar, dolgoletni sodelavec ZZZS v [[Ljubljana|Ljubljani]], basist punk-rock skupine Pankrti, 11. avgust 1956. === Življenjepis in poklicna pot === V mladosti je bil športnik, državni prvak v plavanju. Diplomiral je iz novinarstva na nekdanji FSPN, današnji [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV-Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani. Nekaj časa je bil zaposlen na fakulteti, potem pa je sprejel urednikovanje Zdravstvenega varstva, ene vodilnih slovenskih recenziranih znanstvenih revij na področju javnega zdravja za Srednjo in Jugovzhodno Evropo, ki od leta 2014 izhaja v angleščini kot ''Slovenian Journal of Public Health'' (SJPH).<ref>{{Navedi splet|url=https://reference-global.com/journal/SJPH?tab=aims-and-scope#journal-tabs|title=SJPH-Slovenian Journal of Public Health|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Leta 1992 se je zaposlil na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS-Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] v Ljubljani, kjer je deloval kot strokovnjak za odnose z javnostmi, strateško komuniciranje in primerjalne razvojne analize zdravstvenih sistemov. === Glasbena kariera === Je tudi glasbenik, znan predvsem kot basist legendarne punk-rock skupine [[Pankrti]]. Za skupino je napisal oz. sonapisal tudi nekaj tekstov. Pankrti so med letoma 1977 in 1987 razburkali slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno in z nezamenljivim zvenom ter izostrenimi besedili temeljno posegli v slovensko glasbeno sceno. Skupina je v desetletju izdala 5 velikih studijskih plošč,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/fr/search?q=pankrti&type=all|title=Diskografija Pankrtov|date=23. junij 2026|accessdate=}}</ref> leta 1987 pa je prenehala delovati. Ponovno se je združila 2007, ko je v razprodani Hali Tivoli skupaj z gostom [[:en:Ivan_Král|Ivanom Králom]], sicer kitaristom iz skupine [[:en:Patti_Smith|Patti Smith]], odigrala triurni koncert. Odtlej skupina redno koncertira po Sloveniji in okoliških državah. Pankrti so leta 2017 prejeli plaketo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] za izjemen kulturni doprinos mestu Ljubljana,<ref>{{Navedi novice|title=Boštjan Tušek, Pankrti: Za nas je bila politika provokacija in rokenrol|date=29. september 2017|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/pankrti-40-let-intervju-pero-lovsin.html}}</ref> leta 2024 pa še državno odlikovanje s strani predsednice republike Slovenije, Nataše Pirc Musar.<ref>{{Navedi novice|title=Nataša Pirc Musar (Predsednica Republike Slovenije): Glasbena skupina Pankrti - medalja za zasluge|date=21. december 2023|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci/dodaj-odlikovanje-9}}</ref> === Sklici in opombe === <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.akin.si/Avtorji/Kramberger_Boris Boris Kramberger na Akin Publishing] * [https://bsf.si/sl/ime/boris-kramberger/ Boris Kramberger v Bazi Slovenskih filmov] (vloga v filmu: Glasba je časovna umetnost, 2006) 7xbl8ov4h7nsbpw4bp27lngm1574q7n 6710040 6710039 2026-07-12T09:45:28Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6710040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Boris Kramberger,''' novinar, dolgoletni sodelavec ZZZS v [[Ljubljana|Ljubljani]], basist punk-rock skupine Pankrti, 11. avgust 1956. === Življenjepis in poklicna pot === V mladosti je bil športnik, državni prvak v plavanju. Diplomiral je iz novinarstva na nekdanji FSPN, današnji [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV-Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani. Nekaj časa je bil zaposlen na fakulteti, potem pa je sprejel urednikovanje Zdravstvenega varstva, ene vodilnih slovenskih recenziranih znanstvenih revij na področju javnega zdravja za Srednjo in Jugovzhodno Evropo, ki od leta 2014 izhaja v angleščini kot ''Slovenian Journal of Public Health'' (SJPH).<ref>{{Navedi splet|url=https://reference-global.com/journal/SJPH?tab=aims-and-scope#journal-tabs|title=SJPH-Slovenian Journal of Public Health|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Leta 1992 se je zaposlil na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS-Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] v Ljubljani, kjer je deloval kot strokovnjak za odnose z javnostmi, strateško komuniciranje in primerjalne razvojne analize zdravstvenih sistemov. === Glasbena kariera === Je tudi glasbenik, znan predvsem kot basist legendarne punk-rock skupine [[Pankrti]]. Za skupino je napisal oz. sonapisal tudi nekaj tekstov. Pankrti so med letoma 1977 in 1987 razburkali slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno in z nezamenljivim zvenom ter izostrenimi besedili temeljno posegli v slovensko glasbeno sceno. Skupina je v desetletju izdala 5 velikih studijskih plošč,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/fr/search?q=pankrti&type=all|title=Diskografija Pankrtov|date=23. junij 2026|accessdate=}}</ref> leta 1987 pa je prenehala delovati. Ponovno se je združila 2007, ko je v razprodani Hali Tivoli skupaj z gostom [[:en:Ivan_Král|Ivanom Králom]], sicer kitaristom iz skupine [[:en:Patti_Smith|Patti Smith]], odigrala triurni koncert. Odtlej skupina redno koncertira po Sloveniji in okoliških državah. Pankrti so leta 2017 prejeli plaketo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] za izjemen kulturni doprinos mestu Ljubljana,<ref>{{Navedi novice|title=Boštjan Tušek, Pankrti: Za nas je bila politika provokacija in rokenrol|date=29. september 2017|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/pankrti-40-let-intervju-pero-lovsin.html}}</ref> leta 2024 pa še državno odlikovanje s strani predsednice republike Slovenije, Nataše Pirc Musar.<ref>{{Navedi novice|title=Nataša Pirc Musar (Predsednica Republike Slovenije): Glasbena skupina Pankrti - medalja za zasluge|date=21. december 2023|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci/dodaj-odlikovanje-9}}</ref> === Sklici in opombe === <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.akin.si/Avtorji/Kramberger_Boris Boris Kramberger na Akin Publishing] * [https://bsf.si/sl/ime/boris-kramberger/ Boris Kramberger v Bazi Slovenskih filmov] (vloga v filmu: Glasba je časovna umetnost, 2006) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Boris}} [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] ihdgznh9w3xrgzzuortivq67wx711gg 6710041 6710040 2026-07-12T09:46:13Z Romanm 13 [[Pankrti]] 6710041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Boris Kramberger,''' novinar, dolgoletni sodelavec ZZZS v [[Ljubljana|Ljubljani]], basist punk-rock skupine [[Pankrti]], 11. avgust 1956. === Življenjepis in poklicna pot === V mladosti je bil športnik, državni prvak v plavanju. Diplomiral je iz novinarstva na nekdanji FSPN, današnji [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV-Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani. Nekaj časa je bil zaposlen na fakulteti, potem pa je sprejel urednikovanje Zdravstvenega varstva, ene vodilnih slovenskih recenziranih znanstvenih revij na področju javnega zdravja za Srednjo in Jugovzhodno Evropo, ki od leta 2014 izhaja v angleščini kot ''Slovenian Journal of Public Health'' (SJPH).<ref>{{Navedi splet|url=https://reference-global.com/journal/SJPH?tab=aims-and-scope#journal-tabs|title=SJPH-Slovenian Journal of Public Health|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Leta 1992 se je zaposlil na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS-Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] v Ljubljani, kjer je deloval kot strokovnjak za odnose z javnostmi, strateško komuniciranje in primerjalne razvojne analize zdravstvenih sistemov. === Glasbena kariera === Je tudi glasbenik, znan predvsem kot basist legendarne punk-rock skupine [[Pankrti]]. Za skupino je napisal oz. sonapisal tudi nekaj tekstov. Pankrti so med letoma 1977 in 1987 razburkali slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno in z nezamenljivim zvenom ter izostrenimi besedili temeljno posegli v slovensko glasbeno sceno. Skupina je v desetletju izdala 5 velikih studijskih plošč,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/fr/search?q=pankrti&type=all|title=Diskografija Pankrtov|date=23. junij 2026|accessdate=}}</ref> leta 1987 pa je prenehala delovati. Ponovno se je združila 2007, ko je v razprodani Hali Tivoli skupaj z gostom [[:en:Ivan_Král|Ivanom Králom]], sicer kitaristom iz skupine [[:en:Patti_Smith|Patti Smith]], odigrala triurni koncert. Odtlej skupina redno koncertira po Sloveniji in okoliških državah. Pankrti so leta 2017 prejeli plaketo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] za izjemen kulturni doprinos mestu Ljubljana,<ref>{{Navedi novice|title=Boštjan Tušek, Pankrti: Za nas je bila politika provokacija in rokenrol|date=29. september 2017|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/pankrti-40-let-intervju-pero-lovsin.html}}</ref> leta 2024 pa še državno odlikovanje s strani predsednice republike Slovenije, Nataše Pirc Musar.<ref>{{Navedi novice|title=Nataša Pirc Musar (Predsednica Republike Slovenije): Glasbena skupina Pankrti - medalja za zasluge|date=21. december 2023|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci/dodaj-odlikovanje-9}}</ref> === Sklici in opombe === <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.akin.si/Avtorji/Kramberger_Boris Boris Kramberger na Akin Publishing] * [https://bsf.si/sl/ime/boris-kramberger/ Boris Kramberger v Bazi Slovenskih filmov] (vloga v filmu: Glasba je časovna umetnost, 2006) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Boris}} [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] dmyezc5eqrt9n45pcjutv9s7gucd5cb 0 604658 6709959 6707853 2026-07-12T00:25:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709959 wikitext text/x-wiki [[Slika:Aumüli Jungjodelchörli.JPG|thumb|Mladi jodlaški zbor]] '''Jodlanje''' je prvotno pastirski napev v [[Alpe|Alpah;]] od 19. stoletja je ljudska pesem, sestavljena iz zlogov s hitrim menjavanjem med prsnim in falsetnim glasom (preklapljanje registrov). Glagol je soroden glagolu ''johlen'' (kričati ''jo'') in je bil prvič omenjen leta 1796 v tirolski lokalni igri Emanuela Schikanederja.<ref>Friedrich Kluge: ''jodeln''. In: ''Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache.'' 8. verbesserte und vermehrte Auflage. Verlag von Karl J. Trübner, Strassburg 1914–15, S. 218. ({{DNB|36107106X}})</ref> == Značilnosti == Skupne značilnosti jodlanja so veliki intervalni skoki in širok glasovni razpon. Jodlanja ne smemo zamenjevati z ''jodlom'', jodlaškim klicem, molitvenim klicem, alpskim klicem (komunikacijskim klicem med sosednjimi alpskimi kočami), govejim klicem in pastirskim klicem, čeprav obstajajo nekatera prekrivanja. Za razliko od jodlanja in klica ima jodlanje bolj kompleksno obliko z več takti in harmoničnimi spremembami. == Izvor == Ali sta latinski besedi ''*iubilare*'' in ''*ululare*'' pomenili isto kot jodlanje (glej *jubilus* in *ululation*), ni gotovo. Predhodniki jodlanja verjetno izvirajo iz gorskih območij: {{quote|»Jodlanje je globalni kulturni pojav. Najdemo ga na [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]], pa tudi v [[Pireneji]]h, [[Karpati]]h in na [[Kavkaz]]u, v [[Afrika|Afriki]] in [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]] ter v Severni in Južni Ameriki. Prvotno kot sredstvo signalizacije ga najdemo povsod, kjer je potrebna komunikacija na precejšnjo razdaljo v gorskih in gozdnatih območjih ali na širokih, odprtih, ravnih pokrajinah. Petje brez besed na zloge za vokalizacijo (npr. ''*la-hu-dü*'') s pogostimi, hitrimi prehodi med prsnim glasom in falsetom (spremembe registra) in njegovimi daleč segajočimi visokimi toni je idealno za ta namen.«|<ref>{{Internetquelle |author=Lutz Wille |url=https://journal.lhbsa.de/cpt-articles/wie-alt-ist-das-jodeln-im-harz/#articlestart |title=Wie alt ist das Jodeln im Harz? |hrsg=Landes-Heimatbund Sachsen-Anhalt e.&nbsp;V. |datum=2020 |access-date=2023-11-12 |offline=2026-01-27 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20231207135004/https://journal.lhbsa.de/cpt-articles/wie-alt-ist-das-jodeln-im-harz/#articlestart |archiv-datum=2023-12-07 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250213224030/https://journal.lhbsa.de/cpt-articles/wie-alt-ist-das-jodeln-im-harz/#articlestart |date=2025-02-13 }}</ref> Lutz Wille}} Poleg tega obstajajo številne teorije, da jodlanje izhaja iz kričanja, pastirskih klicev, govejih klicev, vzklikov, ustvarjanja odmevov, posnemanja pihal ali šamanskih praks. Glasbeno in slogovno gledano jodlaške melodije, ki so se nam prenesle, izvirajo iz 18., 19. in 20. stoletja: sodobna funkcionalna harmonija, večinoma v osemtaktni obliki Ländler ali šestnajsttaktni valček. Najzgodnejši dokazi o besedi ''jodlanje'' izvirajo iz Frankovske in nemško govoreče Podonavske regije v 17. in 18. stoletju, kjer se je uporabljala namesto besede ''jodlanje'' in ni imela specifičnega glasbenega pomena (Nemški slovar bratov Grimm). Jodlanje je pomenilo bučno vedenje, kričanje, vpitje, klicanje, izzivanje pretepov in biti bučen v gostilni. Beseda se je verjetno prvič uporabila za odrsko petje na [[Dunaj]]u leta 1806, verjetno še vedno v starejšem pomenu krčmarskega petja. Muzikalizacija in alpinizacija izraza jodlanje ter osredotočenost na slišno menjavanje med prsnim in glavnim glasom (vokalni register) sta bila delo dramatikov in kulturnih novinarjev med evropsko jodlarsko norijo, ki se je začela okoli leta 1800 na Dunaju in se v desetletju po letu 1810 razširila v nemško govoreča mesta, [[Pariz]] in [[London]]. Od leta 1824 naprej je na mednarodne odre pripeljala številne pevske skupine iz alpskih dolin in navdihnila priznane skladatelje, da so skladali jodlarske pesmi in jodlarske arije (''Tyrolienne''), kot je bil Johann Nepomuk Hummel s svojim ''Air à la Tyrolienne avec Variation'', op. 118.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DbnDSxnfgxs ''J. N. Hummel: Air à la Tyrolienne avec Variations, Op. 118.''] (YouTube), gesungen von Cecilia Bartoli</ref> Takrat je beseda ''jodlanje'' dobila svoj glasbeni pomen, ki je bil namerno v nasprotju z opernim petjem, Tirolska pa je dobila svojo vlogo, ki so ji jo pripisovali dunajski dramatiki, kot prednik jodlanja. Od številnih regionalnih sinonimov, kot so »dudeln«, »ludeln«, »rugusen«, »zauren« in »almen«, se nekateri pojavljajo v tiskanih delih pred letom 1800 z vokalno-glasbenim pomenom; vendar o pevskih praksah tistega časa ne vemo ničesar. Ti izrazi se še vedno uporabljajo v najpomembnejših regijah jodlarske tradicije.<ref>[https://www.jodlerverband.ch/jodeln/geschichte ''Vom Ursprung des Jodels.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221209201653/https://www.jodlerverband.ch/jodeln/geschichte |date=2022-12-09 }} In: ''Jodlerverband.ch''.</ref> == Razširjenost == Jodlanje izvira iz nemško in francosko govoreče alpske regije, zunaj Alp pa v gorovju [[Harz]]<ref>[https://www.welt.de/regionales/thueringen/article197930319/Holleri-du-doedel-di-auch-im-Harz-wird-gejodelt.html ''Holleri du dödel di – auch im Harz wird gejodelt.''] In: ''Welt online''.</ref> in [[Turinški gozd|Turinškem gozdu]], v regiji Innviertel v Zgornji Avstriji (''almern''), v regiji Mühlviertel v Zgornji Avstriji in v Bavarskem gozdu (''Arien singen''). Pesmi z nesmiselnimi zlogi ali z menjavanjem med prsnim in glavnim glasom obstajajo tudi med afriškimi [[Pigmejci]] (''mokombi''), [[Inuiti]], na Kavkazu, v [[Melanezija|Melaneziji]], [[Palestina|Palestini]], na Kitajskem, [[Tajska|Tajskem]] in v [[Kambodža|Kambodži]], v ZDA, [[Španija|Španiji]] (''alalá''), v [[Sápmi]]ju (Laponska) (''joik'', tudi ''juoigan''), na [[Švedska|Švedskem]] (''kulning'', tudi ''kölning, kaukning''), [[Poljska|Poljskem]], [[Slovaška|Slovaški]], [[Romunija|Romuniji]], [[Gruzija|Gruziji]] (''krimančuli'') in [[Bolgarija|Bolgariji]]. Od teh le ameriško jodlanje izvira iz alpskih pevcev. Na vprašanje, ali bi druge pevske sloge, ki nimajo kulturno-zgodovinske povezave s srednjeevropskim jodlanjem, lahko imenovali ''jodlanje'', etnomuzikologi vse pogosteje odgovarjajo negativno. Jodlanje se danes pogosto sliši kot del ljudske glasbe. Med najbolj znanimi bavarskimi izvajalci je bil ''kralj jodlanja'' Franzl Lang.<ref>{{YouTube |id=67rc96joOz8 |titel=Franzl Lang – Einen Jodler hör i gern}}</ref> Tekmovanja v jodlanju vsako leto potekajo v gorovju Harz. Jodlanje ostaja del tipične folklore regije. Pomembno vlogo igra tudi v glasbenih tradicijah Rudnih gora, Turinškega gozda in Turinškega skrilavca. === Alpsko jodlanje === Jodlanje se je na začetku 19. stoletja razvilo v dunajskih gledaliških pesmih in alpskih ljudskih pesmih, ki so temeljile na prejšnji pesmi s trilčki. To se je zgodilo bodisi z dodajanjem jodla pesmi bodisi z vključitvijo jodlanja v pesem. Razlikujemo med spevnim jodlom – ki se poje le z rahlim glasom in običajno v kratkih zaporedjih med verzi – in z rahlim jodlom, pri katerem se rahli glas in falset pogosto in umetniško izmenjujeta. Z rahlim jodlanjem se lahko zgodi, da so zelo dolgi in zahtevajo precejšnje vokalne akrobacije. Večina jodlarskih pesmi je večglasnih, jodli pa se pogosto pojavljajo kot refren ali zaključni zbor ljudskih pesmi. Zlasti v Švici in do neke mere tudi v drugih alpskih regijah se jodlanje v zborih goji že od 19. stoletja. Cerkvena sakralna ljudska glasbena tradicija, na primer na Južnem Tirolskem, vključuje tudi jodle, tako enoglasne kot večglasne. Najbolj znan primer je verjetno pobožni jodel, ki se prenaša iz roda v rod od leta 1830 in se danes večinoma poje kot triglasna pesem ali v zboru. Instrumentalne jodle igrajo tudi manjše skupine. Lokalna imena vključujejo Wullaza in Ludler (Štajerska), Almer (Zgornja Avstrija), Dudler (Spodnja Avstrija in Dunaj),<ref name="Mittelstraß">Bettina Mittelstraß: ''[[Esperanto]] der Berge – Vom Jodeln, Jauchzen und Juchzen.'' In: ''Deutschlandfunk, Musikszene'', 30. Oktober 2011.</ref> Gallnen (Zgornja Bavarska), Ari (Bavarski gozd in Zgornja Avstrija), Roller (Zgornji Harz), Zäuerli ali Ruggusseli (Appenzell), Juuz in Naturjutz (Muotathal, Ybrig in Schwyz), Joler (Bregenzerwald, Toggenburg), Juchzer in druga. Najobsežnejšo zbirko jodelov je verjetno leta 1902 objavil Josef Pommer: 444 jodelov in jodelov. Od decembra 2025 je jodlanje uvrščeno na seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. V sporočilu za javnost Zveznega ministrstva za notranje zadeve (EDI) piše: »Jodlanje kot simbolična pesem Švice zajema široko paleto umetniških izrazov in je globoko zakoreninjeno v prebivalstvu.«<ref>{{Internetquelle |url=https://ich.unesco.org/en/RL/yodelling-02287 |titel=Yodelling |datum=2025 |abruf=2026-01-27 |hrsg=UNESCO Intangible Cultural Heritage |sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://www.edi.admin.ch/de/newnsb/VcmsBfaIzuPkmrztC81iK |titel=Das Jodeln in das immaterielle Kulturerbe der UNESCO aufgenommen |titelerg=Medienmitteilung |werk=News Service Bund |hrsg=Eidgenössisches Departement des Innern EDI |datum=2025-12-11 |abruf=2026-01-03}}</ref> === Jodlanje po vsem svetu === Tudi zunaj evropskih Alp in glasbe, ki je z njimi običajno povezana, se jodlanje uporablja kot slogovno sredstvo, pravi ameriški DJ in ''raziskovalec jodlanja'' Bart Plantenga, v skoraj tridesetih različnih glasbenih žanrih.<ref>Bart Plantenga: ''Yodel-ay-ee-oooo: The secret history of yodeling around the world''. Routledge, 2004, ISBN 978-0-415-93990-4, S. 6.</ref> Jodlanje je bilo še posebej pomembno v [[country]] glasbi v ZDA in Avstraliji. Medtem ko so se začetne povezave med alpskim jodlanjem in angloameriškimi tradicijami v [[Apalači|Apalaškem gorovju]] pojavile že na začetku 19. stoletja, so v 1830-ih gostujoči nastopi avstrijskih in švicarskih umetnikov vzbudili zanimanje širše javnosti.<ref>''Konzertreise der „Rainer Family“ aus dem Zillertal 1839 bis 1843.'' In: ''DIEPRESSE.COM'', 24. Februar 2013.<!-- hier fehlt doch eine URL(?) --></ref> Tudi ameriški umetniki so vse pogosteje nastopali v tem slogu. Hkrati se je v okviru potujočih vaudevillskih in minstrel predstav razvil nov slog jodlanja, na katerega so vplivale afroameriške tradicije in tudi [[blues]]. To so prevzeli beli glasbeniki starega časa; leta 1924 je kitarist Riley Puckett izdal (takrat tako imenovano) ''hillbilly'' pesem z jodlanjem. Leta 1927 je ameriški country pevec Jimmie Rodgers razvil blues jodlanje, pri čemer je z jodlanjem združil elemente bluesa in tradicionalne bele glasbe. Njegova prva uspešnica, ''T for Texas (Blue Yodel)'', je sprožila številne posnemovalce in navdihnila nešteto glasbenikov, ki so mu sledili. Jodlanje ostaja pomemben del zahodne glasbe še danes, čeprav se bistveno razlikuje od njegovih izvedb v country glasbi. V [[jazz]]u je bil Leon Thomas pomembna osebnost. Jodlanje je uporabljal kot slogovno sredstvo pri scat petju, pri čemer se je oprl na starodavne afriške vplive, kot je pigmejsko petje, katerih vokalne tradicije je podrobno preučeval. Njegovo sodelovanje s Pharoahom Sandersom pri filmu ''The Creator Has a Master Plan'' (1969) je bilo v tem pogledu prelomno. Švicarski dokumentarni film ''Beyond Tradition'' iz leta 2023, ki uporablja primere jodlanja v [[Appenzell]]u, Sami ''joik'' in gruzijskega ''krimančulija'', raziskuje, v kolikšni meri je jodlanje zakoreninjeno v tradiciji in kako ga je mogoče ali bi ga morali povezati s sodobnim življenjem.<ref>Wolfgang Böhler: [https://www.musikzeitung.ch/rezensionen/2023/10/jodel-joik-und-krimanchuli ''Jodel, Joik und Krimanchuli''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241219155938/https://www.musikzeitung.ch/rezensionen/2023/10/jodel-joik-und-krimanchuli |date=2024-12-19 }} In: ''Schweizer Musikzeitung'', 16. Oktober 2023.</ref> === Jodlanje in nova ljudska glasba === Med sodobne izvajalce jodlanja, ki združujejo jodlanje z novo ljudsko glasbo, spadajo švicarski umetniki Christine Lauterburg, Christina Zurbrügg in Peter Hinnen, Nemec Thomas Hauser<ref name="Mittelstraß" /> ter avstrijska umetnika Hubert von Goisern in Evelyn Fink-Mennel. == Tekmovanja == V Švici ocenjevanje poteka v okviru Švicarskih festivalov jodlanja. Na stotine jodlarjev nastopa pred strokovno žirijo. Žirija ocenjuje ton, izgovorjavo, ritem, dinamiko, instrumentalno spremljavo, harmonično čistost in celoten vtis nastopa. Žirija podeli oceno na podlagi nemškega šolskega sistema ocenjevanja od 1 do 4. Ocene žirije so objavljene v poročilih festivala.<ref>[https://www.jodlerfest-horw.ch/aktive/festberichte/ ''Festberichte Jodeln.''] vom 63. Zentralschweizerischen Jodlerfest in Horw 2019.</ref> Žiriranje poteka v kategorijah solo jodlarjev, duetov, triov, kvartetov, zborov in mladih talentov (otroških zborov in mladih jodlarjev). Pogoji sodelovanja so določeni v pravilniku.<ref>[https://www.jodlerverband.ch/popups/aufgaben.php?id=61 ''Reglement Jodelgesang.'']{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} In: ''Eidgenössischer Jodler-Verband'', 2015.</ref> V gorovju Harz vsako leto potekajo tekmovanja v jodlanju v Clausthal-Zellerfeldu (do leta 2019, od leta 2020 naprej v Altenauu), Altenbraku in Hesserodeu. Nastope jodlarjev ocenjuje žirija. Merila za ocenjevanje med drugim vključujejo ... Ocenjujejo se intonacija, celoten vtis, jasnost besedila in stopnja težavnosti izvedenih jodla. Tekmovanja imajo pogoje za prijavo, ki na primer določajo, da morajo udeleženci med nastopom nositi tradicionalno nošo z gore Harz.<ref>Helen Hahmann. ''Wir singen nicht, wir sind die Jodler. Ethnologische Perspektiven auf das Jodeln im Harz.'' Waxmann Verlag, Münster/New York 2018. ISBN 978-3-8309-3672-5. S. 153f.</ref> Poleg duetov, triov, kvartetov in velikih skupin jodlarji nastopajo tudi solo, da bi osvojili naziv ''Harz Mountain Yadeling Champion'' in ''Harz Mountain Yadeling Championship''. V solo kategorijah morajo udeleženci zapeti pesem z gore Harz Yadeling in prosti jodlanje. V ZDA potekajo različna tekmovanja v jodlanju. Mednarodno združenje zahodne glasbe organizira vsakoletno tekmovanje v jodlanju. Tekmovanje v jodlanju poteka tudi na glasbenem festivalu Red Ants Pants v Montani. Do leta 2019 je tekmovanje v jodlanju potekalo na sejmu v Iowi. Svetovni rekord v neprekinjenem jodlanju drži Andrea Wittmann iz Bavarske s časom 15 ur in 11 sekund.<ref>[http://www.pnp.de/region_und_lokal/landkreis_traunstein/2027168_Andrea-Wittmann-jodelt-sich-in-Seebruck-zum-Rekord.html ''Truchtlachingerin jodelt sich in Seebruck zum Weltrekord.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161105124155/http://www.pnp.de/region_und_lokal/landkreis_traunstein/2027168_Andrea-Wittmann-jodelt-sich-in-Seebruck-zum-Rekord.html |date=2016-11-05 }} In: ''Passauer Neue Presse.'' 8. April 2016.</ref> Drug svetovni rekord je dosegel Peter Hinnen iz Švice. Leta 1992 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, ko je postavil svetovni rekord v hitrostnem jodlanju z 22 jodlanimi notami v eni sekundi. Ta svetovni rekord je 13. oktobra 2020 za dve noti presegla Uschi Bauer. S 24 jodlanimi notami v eni sekundi je najhitrejša jodlarka na svetu.<ref>[https://www.merkur.de/bayern/passau/passau-jodlerin-und-volksmusik-saengerin-uschi-bauer-knackt-weltrekord-im-schnelljodeln-zr-90216116.html ''Uschi Bauer – Die schnellste Jodlerin der Welt.''] In: ''merkur.de''.</ref> Uschi Bauer je za ta dosežek prejela certifikat Nemškega inštituta za rekorde (RID).<ref>[https://rekord-institut.org/jodeln-bei-heimat-der-rekorde/ ''Uschi Bauer – Weltrekord im Jodeln (Schnelljodeln).''] In: ''rekord-institut.org''.</ref> Oeschina skladba ''die Dritten'' se je leta 2008 uvrstila na švicarske lestvice, med drugim tudi po zaslugi vokalnih akrobacij Petra Hinnena s pesmijo ''Ku-Ku Jodel''.<ref>[http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Oesch's+Die+Dritten&titel=Ku-ku+Jodel&cat=s ''Oesch’s die Dritten – Ku-Ku Jodel.''] In: ''hitparade.ch''.</ref> == Zanimivosti == Loriot je s svojim skečem »Šola jodlanja« in konceptom »diplome jodlanja« satirično prikazal, kako se dejavnost spremeni v predmet poučevanja in izpitov, da bi v imenu kvalifikacije dvignili status učiteljev in učencev. Album ''Pete Seeger & Arlo Guthrie: Together In Concert'' iz leta 1975 vključuje pesem »Jodlanje«. V njej Seeger opisuje, kako dobro se sliši jodlanje v kanjonih New Yorka, in spodbuja obiskovalce koncertov, naj ga poskusijo naslednje jutro, da bi zbudili prebivalce mesta. == Klasična glasba == [[Richard Strauss]] je za vlogo Fiakermillija v svoji operi ''Arabella'' skomponiral več skoraj neprepevnih jodlanj. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Max Peter Baumann: ''Musikfolklore und Musikfolklorismus. Eine ethnomusikologische Untersuchung zum Funktionswandel des Jodelns''. Winterthur 1976. * Evelyn Fink-Mennel: ''Johlar und Juz. Registerwechselnder Gesang im Bregenzerwald; mit Tonbeispielen 1937–1997'' (= Schriften der Vorarlberger Landesbibliothek. Band 16). Neugebauer, Graz 2007. * Heinrich Josef Leuthold: ''Der Naturjodel in der Schweiz, Wesen, Entstehung, Charakteristik, Verbreitung: ein Forschungsergebnis über den Naturjodel in der Schweiz''. Robert Fellmann-Liederverlag, Altdorf UR 1981. * Bart Plantenga: ''Yodel-ay-ee-oooo: The Secret History of Yodeling Around the World.'' Routledge, New York/London 2004. * Walter Senn: ''‚Jodeln’. Ein Beitrag zur Entstehung und Verbreitung des Wortes. Mundartliche Bezeichnungen.'' In: ''Jahrbuch des österreichischen Volksliedwerkes,'' Band 11, Wien 1962, S. 150–166. * Christoph Wagner: ''Jodelmania. Von den Alpen nach Amerika und darüber hinaus'', Verlag Antje Kunstmann, München 2019. * Simon Wascher: ''Das Wort Jodeln 1696–1796 in Belegstellen aus Digitalisaten.'' In: ''Jahrbuch des Österreichischen Volksliedwerkes,'' Band 56, Weitra 2016, S. 138–151. * Yannick Wey: [https://www.uibk.ac.at/iup/buch_pdfs/9783903187818.pdf ''Transkription wortloser Gesänge. Technik und Rückwirkungen der Verschriftlichung des Jodelns und verwandter Gesänge im deutschsprachigen Alpenraum.''] Innsbruck University Press, Innsbruck 2021. * Lutz Wille: [http://journal.lhbsa.de/cpt-articles/wie-alt-ist-das-jodeln-im-harz/#articlestart ''Wie alt ist das Jodeln im Harz?''] In: ''Sachsen-Anhalt-Journal.'' Heft 1, 2020, S. 25. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Yodeling|Jodeln}} {{Wiktionary|jodeln}} * {{DNB-Portal|4162753-2}} * {{Austriaforum|AEIOU/Jodler}} * [https://www.jodlerverband.ch/ Jodeln und Jodeltradition in der Schweiz] [[Kategorija:Petje]] [[Kategorija:Glasba po zvrsti]] [[Kategorija:Telegrafija]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]] l1c5eupmkwozebyenf8jrqr197c6ulx 0 604780 6710011 6709517 2026-07-12T08:22:06Z Octopus 13285 /* Daodzong (1055–1101) */ slike 6710011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Dinastija Song|Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in [[Šjao Novdžin]], ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== [[Slika:The Fugong Temple Wooden Pagoda.jpg|thumb|left|200px|[[Pagoda templja Fogong]], ki jo je zgradil cesar [[Daodzong]] leta 1056 na mestu družinske hiše njegove stare matere<ref name="steinhardt 1997 20">Steinhardt (1997), str. 20.</ref>]] [[Slika:契丹冠 09.jpg|thumb|200px|Feniksova krona dinastije Ljao]] [[Slika:Parure funéraire masculine. Liao (907 - 1125). Musée Cernuschi.jpg|thumb|right|200px|Posmrtna maska in krona iz dinastije Ljao]] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] fi88ycbjzflzd126kjfah8wqi236u14 0 604860 6709723 6705827 2026-07-11T14:29:53Z JozefD 5744 6709723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Colloredo-Wappen.png |200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne družine]] [[Gospodje Wallseejski|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[Goričane]] na Kranjskem * [[Slovenj Gradec]] in [[Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Moščenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] 2bnxdrq90vqublimb4oxz277b6vic1r 6709855 6709723 2026-07-11T18:24:09Z JozefD 5744 6709855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Colloredo-Wappen.png|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne družine]] [[Gospodje Wallseejski|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[Goričane]] na Kranjskem * [[Slovenj Gradec]] in [[Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Moščenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] 3r5jhlau6y2x5dxnpwjj4st5j7j9sl2 6709859 6709855 2026-07-11T18:27:54Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6709859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Colloredo-Wappen.png|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne družine]] [[Gospodje Wallseejski|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Slovenj Gradec]] in [[Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Moščenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] gd8t4d7fca5frbqj4pvpi9ef6jm0mvk 0 604935 6710029 6704658 2026-07-12T08:59:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6710029 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Center kulture in umetnosti Kungoni | native_name = | image = Carving center rand.jpg | image_size = | image_alt = | abbreviation = | predecessor = | merged_into = | successor = | formation = | founder = | extinction = | merger = | type = Neprofitna organizacija | tax_id = | registration_id = | status = | purpose = | headquarters = [[Malavi]] | location = | coordinates = {{coord|14|16|50|S|34|30|35|E|region:MW-DE_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | region_served = | services = | products = | methods = | fields = | membership = | language = | owner = | board_of_directors = | key_people = Claude Boucher Chisale | slogan = | mission = | website = https://www.kungoni.org/ | remarks = | former_name = | footnotes = }} '''Kungoni''' (tudi '''KuNgoni''') '''Center kulture in umetnosti'''<ref name="visit-dedza">{{cite web | url=http://www.visitdedza.com/KungoniCentre.aspx | title=Kungoni Centre of Culture and Art | website=www.visitdedza.com |publisher=Visit Dedza | accessdate=8 August 2014 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20140809151751/http://www.visitdedza.com/KungoniCentre.aspx | archivedate=9 August 2014 }}</ref> je neprofitna organizacija v Centralnem [[Malavi]]ju. Kungoni je v Mui, vasi v okrožju Dedza,<ref>{{cite web| url=https://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=en&geocode=&q=Malawi,+Mua&mrt=all&sll=-13.254308,34.301525&sspn=9.123417,19.709473&ie=UTF8&ll=-14.100617,34.524536&spn=0.568726,1.231842&z=10&iwloc=A | title=Map of Mua | publisher=Google Maps | accessdate=8 August 2014 }}</ref> približno 60 km od Salime. Kungoni je lahko dostopen, saj je približno dve uri vožnje po asfaltu iz [[Lilongwe]]ja in tri ure iz [[Blantyre]]ja. Kungoni leži nekoliko nad jezersko ravnino, s pogledom na jezero v eni smeri in na strmino [[Veliki tektonski jarek|Afriške riftne doline]] v drugi. Območje je urejeno in zasajeno kot [[botanični vrt]] z različnimi tropskimi drevesi in grmičevjem.<ref name="The Eye Malawi">{{Cite web|url = http://www.theeyemw.com/kungoni.php|title = The Eye Malawi|date = |accessdate = 17 December 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2025-01-26|archive-url = https://web.archive.org/web/20250126161012/http://www.theeyemw.com/kungoni.php|url-status = dead}}</ref> == Pregled == Center Kungoni je ustanovil Beli oče Claude Boucher Chisale<ref name="visit-dedza"/> z namenom, da bi lokalnim rezbarjem omogočil usposabljanje v različnih umetniških oblikah in s tem izboljšal lokalne dohodke. Poleg rezbarij je center Kungoni razvil tudi kulturni sektor, ki vključuje muzej Chamare, raziskovalni center, lokalno tradicionalno plesno skupino in kulturne tečaje. Center zaposluje več kot 120 rezbarjev in pravkar vzpostavlja nov projekt z imenom ''Kumbevu'' ('Seme'). Kumbevu bo ponujal usposabljanje za ženske in služil kot prostor za različne informativne seje, vključno z izobraževanjem o aidsu, diverzifikacijo kmetijstva, upravljanjem denarja in še več. == Misijon Mua == [[File:Mua mission malawi.jpg|thumb|upright|Misijon Mua]] Misijon Mua so ustanovili Beli očetje leta 1902,<ref name=triple>{{Cite web |date=2017-09-24 |title=Fr Boucher, Mua Mission in triple celebrations |url=https://mwnation.com/fr-boucher-mua-mission-triple-celebrations/ |access-date=2025-07-13 |website=Nation Online |language=en-US}}</ref> ko so bile zgrajene stavbe prve velike misijonske hiše, ki še danes stojijo. Prva cerkev je bila dokončana leta 1905 in odprta za božič. Cerkev, ki se uporablja danes, je bila zgrajena leta 1971 na istem zemljišču in veliko stvari iz stare cerkve je bilo prevzetih. Center Kungoni je leta 1976 ustanovil oče Claude Boucher Chisale,<ref name=sap>{{Cite web |title=Fr. Claude Boucher Chisale – Missionaries of Africa – Southern Africa Province (SAP) |url=https://mafrsaprovince.com/index.php/tag/fr-claude-boucher-chisale/ |access-date=2025-07-13 |website=Missionaries of Africa - Southern Africa Province (SAP) |language=en-US}}</ref> potem ko je oče Boucher že sodeloval z umetniki v Nsipeju. Prvotno je bil ustanovljen le kot projekt pomoči lokalnim umetnikom, vendar se je kulturni del razvil. == Center za rezbarjenje == Oče Boucher je ustanovil Center za rezbarjenje, da bi lokalne umetnike naučil novih tehnik. Center za rezbarjenje uporabljajo izkušeni rezbarji za učenje mladih umetnikov. Umetniška dela se prodajajo po pošteni ceni za rezbarje, da lahko preživljajo svoje družine. Leta 2009 je bila odprta umetniška galerija, da bi ponudila vpogled v zgodovino rezbarjenja.<ref>{{Cite web |title=Kungoni Centre of Culture and Art |url=https://momaa.org/directory/kungoni-centre-of-culture-and-art/ |access-date=2025-07-13 |website=MoMAA {{!}} Affordable Art Gallery & Lifestyle |language=en-GB}}</ref> Galerija dokumentira trideset let dela, opravljenega v skupnosti, ter napredek tem in izdelave del. Rezbarije Kungoni so tako priljubljene, da jih je mogoče najti celo v [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejih]] in [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]] ter v cerkvah in zasebnih zbirkah v Afriki, Evropi in Severni Ameriki. == Kulturna ponudba == === Muzej Chamare === Muzej Chamare obiskovalcem ponuja uvod v bogastvo kultur ljudstev Čeva, Ngoni in Jao v osrednjem in južnem Malaviju, pa tudi nekaj o ljudstvu Batva, prvotnih in zdaj izginulih prebivalcih Malavija. Muzej ima tri sobe s fotografijami, besedilnimi paneli in razstavami predmetov iz treh kultur. Pokrita je tudi zgodnja zgodovina misij na območju Mua.<ref name="theeyemw.com">{{Cite web|url = http://www.theeyemw.com/kungoni.php|title = The Eye Malawi|date = |accessdate = 17 December 2014|website = The Eye Malawi|publisher = |last = |first = |archive-date = 2025-01-26|archive-url = https://web.archive.org/web/20250126161012/http://www.theeyemw.com/kungoni.php|url-status = dead}}</ref> Muzej razstavlja tudi maske Njyau. Njau ali Gule Vamkulu je »veliki ples« tajnih društev Njau ljudstva Čeva. Gule vamkulu je UNESCO leta 2005 razglasil za »mojstrovino ustne in nematerialne dediščine človeštva«.<ref>{{Cite web|url = http://www.unesco.org/culture/ich/RL/00142|title = UNESCO|date = |accessdate = 17 December 2014|website = UNESCO|last = |first = }}</ref><ref>{{Cite web|url = http://www.unesco.org/culture/intangible-heritage/22afr_uk.htm|title = Gule wamkulu|date = |accessdate = 17 December 2014|website = Third proclamation of the masterpieces of the intangible heritage of humanity|publisher = UNESCO|last = |first = }}</ref> Kungoni je eno najboljših mest v Malaviju za spoznavanje nekaterih zgodb o Gule vamkulu. Muzej Chamare ponuja tudi podrobne informacije o obredih in pravicah prehoda za ljudstva Čeva, Ngoni in Jao. Prav tako kronološko opisuje zgodovino misijonarskega dela Belih očetov v Malaviju, ki sega v leto 1902. Zbirka vključuje dolgoletno terensko delo in zbiranje kulturnega gradiva ter je najobsežnejša razstava za razlago kulturne zgodovine treh glavnih plemenskih skupin Malavijcem in obiskovalcem. === Tečaji === Center ponuja kulturne tečaje. Ti tečaji združujejo znanje očeta Boucherja, ki je prebivalec Malavija že štirideset let, in njegov evropski pogled na stvari. Kulturni tečaj ponuja nevladnim organizacijam in verskim humanitarnim delavcem orientacijo in vpogled v malavijske prioritete in lokalne realnosti. Tečaj upa, da bo zunanje opazovalce osredotočil na občutljivo in učinkovito izvajanje njihovih programov. === Kafukufuku, raziskovalni center === Center Kungoni ima svoj raziskovalni center, ki arhivira ogromne količine informacij o plemenih, kot so fotografije, videoposnetki, knjige in obvestila.<ref name="The Eye Malawi"/> Do Kafukufukuja je splošen dostop.<ref>{{Cite web|title=KUNGONI Online {{!}} Kungoni Centre {{!}} Research and Publications|url=http://kungoni.org/page5.html|website=kungoni.org|access-date=2020-05-27}}</ref> === Plesi === Ena stvar, ki jo turisti v Malaviju težko vidijo, so tradicionalni plesi, čeprav so pomemben del kulture države. Center Kungoni te plese beleži, opisuje in izvaja, v njih pa je celo mogoče sodelovati. === Kumbevu === Projekt Kumbevu podpira lokalne ženske in jim pomaga pri pridobivanju finančne neodvisnosti. Izdelujejo okrasni nakit in uporabne dodatke iz naravnih materialov (semena, rastline), ki jih prodajajo v centru. Denar, ki ga zaslužijo, predstavlja pomemben dodaten dohodek za družino in vodi do izboljšanja življenjskih razmer. Poleg tega lokacija Kumbevu ponuja tečaje, ki se ukvarjajo s temami lokalnih skrbi (zdravje, hrana in kmetijstvo). Najpomembneje je, da je Kumbevu prostor za solidarnost in izmenjavo idej med ženskami. === Koče Namalikhate === Center ponuja majhne koče za popotnike in obiskovalce, ki jih zanima lokalna kultura. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{cite web|url=http://www.malawitourism.com/Pages/The%20Regions/Central/muamission.html|title=Malawi Tourism|publisher=malawitourism.com|accessdate=26 August 2014|url-status=dead| archiveurl=https://web.archive.org/web/20140827064248/http://www.malawitourism.com/Pages/The%20Regions/Central/muamission.html|archivedate=27 August 2014}} *{{cite web|url=http://www.chambografix.com/links.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20120303002742/http://www.chambografix.com/links.htm |archive-date=2012-03-03 |url-status=dead| title=chambografix.com| accessdate=26 August 2014}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kungoni Centre of Culture and Art}} * [http://www.kungoni.org/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1976]] [[Kategorija:Muzeji v Malaviju]] bmsy92asi2x27naqlqrckaz2zoe4kgd 2 605137 6709703 6709646 2026-07-11T13:56:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709703 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== --- Medtem ko je bil Pelegrin kompaktno in enotno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} gr3mtuufmup8b5k5getgdc4ji9g171z 6709831 6709703 2026-07-11T17:18:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709831 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} rhqscizm84yav34ishplxdfevapwwp5 6709838 6709831 2026-07-11T17:46:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709838 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} q14hg9siob0vgjw1qrdez8oizw3oz1c 6709867 6709838 2026-07-11T19:06:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709867 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd., ki pa se niso uresničili. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |prostori |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} f6u7h8q8rmzx9jzlwrom5bypy5w0euf 6709868 6709867 2026-07-11T19:07:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709868 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd., ki pa se niso uresničili. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} nvzk2efszzikrrv5a500vrgg1g428i2 6709869 6709868 2026-07-11T19:09:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709869 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd., ki pa se niso uresničili.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} rpjaec74wubegc3vyrn2tpd3jwbhpup 6709876 6709869 2026-07-11T19:31:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709876 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} 2ternyq71gn0rrfmvhy65w4oq69i5b0 6709918 6709876 2026-07-11T21:08:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709918 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev1.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} 0r1jzdpqdv0uhaetpzzqzsyrxpv6mdt 6709936 6709918 2026-07-11T21:57:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709936 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Naselje Zlatorog je stalo na svoji lokaciji predenj so zgradili Pelegrin. Imel je menzo, +. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Načrti ==== Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev1.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} j82tanw7ibhgqdsguit0cjubksevnhp 6709953 6709936 2026-07-11T23:37:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709953 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == ==== Zlatorog ==== Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Ozadje ==== Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini [[Seget]], bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Pelegrin je bil takrat del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Špina je nastala le nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Načrti ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]], direktor gradbene montaže pa je bil inž. [[Zvonko Lengar]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev1.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} k01ju220pzr84cro76bbczwkhum2gs3 6710088 6709953 2026-07-12T11:34:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6710088 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |founder=[[Edilit]]|named_for=[[Sv. Pelegrin]]}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == ==== Zlatorog ==== Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B/6c770f6a-1154-4c9c-ac37-b15e8b121388/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Danes je kompleks Zlatorog opuščen. ==== Ozadje ==== Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini [[Seget]], bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Pelegrin je bil takrat del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Špina je nastala le nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Načrti ==== [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL/eb13d112-8c64-43e1-866a-6cdea9b45450/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> ki pa se niso uresničili. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]], direktor gradbene montaže pa je bil inž. [[Zvonko Lengar]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |'''Tip''' |'''Površina (neto)''' |'''Spremembe m² kasneje''' |'''Prostori''' |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa |- |PA-3 |73 m² |/ |dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi |- |1920 |37 m² |za 11 m² |dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa |} Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. ==== Povezanost z domovino ==== V Pelegrinu so bili močno povezani s Slovenijo, že takrat so bili na voljo slovenski časopisi,<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Z vami tudi na počitnice|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PWPMR95/9282f4d1-83ea-40e5-816d-8592a540823c/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> == Cerkev sv. Pelegrina == [[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev1.jpg|sličica]] Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} 3egj3bc3cvxeobbwew6168d5oyyydzt 0 605142 6709706 6707057 2026-07-11T14:00:40Z XJaM 3 m/dp/pnp 6709706 wikitext text/x-wiki {{short description|Izračuna integral po premici skozi gradientno polje z rabo izvirnega skalarnega polja.}} {{infinitezimalni račun | vektor }} '''Izrek o gradientu''', znan tudi kot '''osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale''', pravi, da se lahko [[krivuljni integral]] skozi [[konservativno vektorsko polje|gradientno polje]] izračuna z vrednotenjem prvotnega [[skalarno polje|skalarnega polja]] na končnih [[točka (geometrija)|točkah]] [[krivulja|krivulje]]. Izrek je posplošitev [[osnovni izrek infinitezimalnega računa|drugega osnovnega izreka infinitezimalnega računa]] na poljubno krivuljo v [[ravnina|ravnini]] ali [[prostor]]u (običajno <math> n \!\, </math>-[[razsežnost|razsežnem]]) in ne le na [[številska premica|realno premico]]. Če je <math> \varphi \colon U \subseteq \R^{n} \to \R^{n} \!\, </math> [[odvedljiva funkcija]] in <math> \gamma \!\, </math> odvedljiva krivulja v <math> U \!\, </math>, ki se začne v točki <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in konča v <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math>, potem velja:{{r|spl00}} : <math> \int_{\gamma} \mathbf\vec{\nabla} \varphi( \mathbf\vec{r}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} = \varphi \left( \mathbf\vec{q} \right) - \varphi \left( \mathbf\vec{p} \right) \!\, , </math> kjer <math> \mathbf\vec{\nabla} \varphi \!\, </math> označuje [[gradient]] vektorskega polja <math> \varphi \!\, </math>. Izrek o gradientu pomeni, da so krivuljni integrali skozi gradientna polja [[konservativno vektorsko polje|neodvisni od poti]]. V [[fizika|fiziki]] je ta izrek eden od načinov za definiranje [[konservativna sila|''konservativne'' sile]]. Če se <math> \varphi \!\, </math> postavi kot [[potencial]], je <math> \mathbf\vec{\nabla} \varphi \!\, </math> [[konservativno vektorsko polje|konzervativno polje]]. [[delo (fizika)|Delo]] konservativnih sil ni odvisno od poti, ki ji sledi [[telo (fizika)|telo]], temveč le od končnih točk, kot kaže zgornja enačba. Izrek o gradientu ima tudi zanimiv obrat: vsako vektorsko polje, neodvisno od poti, se lahko izrazi kot gradient skalarnega polja. Tako kot izrek o gradientu sam ima tudi ta obrat mnoge presenetljive posledice in rabe tako v [[čista matematika|čisti]] kot v [[uporabna matematika|uporabni matematiki]]. == Dokaz == Če je <math> \varphi \!\, </math> odvedljiva funkcija iz neke [[odprta podmnožica|odprte podmnožice]] <math> U \subseteq \R^{n} \to \R \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> odvedljiva funkcija iz nekega zaprtega intervala <math> [ a, b ] \in U \!\, </math> (upoštevati je treba, da je <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> odvedljiva na končnih točkah intervala <math> a \!\, </math> in <math> b \!\, </math>. Da bi se to doseglo, je <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> definirana na intervalu, ki je večji od in vključuje interval <math> [ a, b ] \!\, </math>.), potem je po [[odvod kompozituma|verižnem pravilu za več spremenljivk]] [[kompozitum funkcij|kompozitum funkcije]] <math> \varphi \circ \mathbf\vec{r} \!\, </math> [[odvod|odvedljiv]] na <math> [ a, b ] \!\, </math>: : <math> \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} t}(\varphi \circ \mathbf\vec{r})(t) = \mathbf\vec{\nabla} \varphi(\mathbf\vec{r}(t)) \cdot \mathbf\vec{r}'(t) \!\, </math> za vse <math> t \in [ a, b] \!\, </math>. Tu <math> \cdot \!\, </math> označuje [[skalarni produkt]]. Če se predpostavi, da domena <math> U \!\, </math> funkcije <math> \varphi \!\, </math> vsebuje odvedljivo krivuljo <math> \gamma \!\, </math> s končnima točkama <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math>. (Ta je [[usmerjenost (vektorski prostor)|usmerjena]] v smeri od <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> do <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math>). Če <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> [[parametrizacija (geometrija)|parametrizira]] <math> \gamma \!\, </math> za <math> t \in [ a, b ] \!\, </math> (to je <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> predstavlja <math> \gamma \!\, </math> kot funkcijo <math> t \!\, </math>), potem velja: : <math> \begin{align} \int_{\gamma} \mathbf\vec{\nabla} \varphi(\mathbf\vec{r}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} &= \int_{a}^{b} \mathbf\vec{\nabla} \varphi(\mathbf\vec{r}(t)) \cdot \mathbf\vec{r}'(t) \, \operatorname{d} t \\ &= \int_{a}^{b} \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} t}\varphi (\mathbf\vec{r}(t)) \, \operatorname{d} t = \varphi(\mathbf\vec{r}(b)) - \varphi(\mathbf\vec{r}(a)) = \varphi \left( \mathbf\vec{q} \right) - \varphi \left( \mathbf\vec{p} \right) \!\, , \end{align} </math> kjer se v prvi enačbi rabi [[krivuljni integral#Krivuljni integral vektorskega polja|definicija krivuljnega integrala]], v drugi enačbi zgornja enačba, v tretji enačbi pa [[osnovni izrek infinitezimalnega računa|drugi osnovni izrek infinitezimalnega računa]].{{r|will-2004}}{{rp|374}} Čeprav je bil izrek o gradientu (imenovan tudi ''osnovni izrek infinitezimalnega računa za krivuljne integrale'') do sedaj dokazan za odvedljivo (torej gladko) krivuljo, je izrek dokazan tudi za po delih gladko krivuljo, saj je ta krivulja narejena z združitvijo več odvedljivih krivulj, zato je dokaz zanjo narejen z dokazom za vsako komponento odvedljive krivulje.{{r|stew-2012}} == Zgledi == === Zgled 1 === Naj je <math> \gamma \subset \R^{2} \!\, </math> krožni lok usmerjen v nasprotni smeri urinega kazalca iz točke <math> (5, 0) \!\, </math> v točko <math> (-4, 3) \!\, </math>. S pomočjo [[krivuljni integral#Krivuljni integral vektorskega polja|definicije krivuljnega integrala]] sledi: : <math>\begin{align} \int_{\gamma} y \, \operatorname{d} x + x \, \operatorname{d} y &= \int_{0}^{\pi - \operatorname{tg}^{-1} \! \left( \frac{3}{4} \right)} ((5\sin t)(-5 \sin t) + (5 \cos t)(5 \cos t)) \, \operatorname{d} t \\ &= \int_{0}^{\pi - \operatorname{tg}^{-1} \! \left( \frac{3}{4} \right)} 25 \left( -\sin^{2} t + \cos^{2} t \right) \operatorname{d} t \\ &= \int_{0}^{\pi - \operatorname{tg}^{-1} \! \left( \frac{3}{4} \right)} 25 \cos(2t) \operatorname{d} t \ = \ \left. \tfrac{25}{2}\sin(2t) \right|_{0}^{\pi - \operatorname{tg}^{-1} \! \left( \tfrac{3}{4} \right)} \\ [.5em] &= \tfrac{25}{2}\sin \left( 2\pi - 2\operatorname{tg}^{-1} \!\! \left( \tfrac{3}{4} \right) \right) \\ [.5em] &= -\tfrac{25}{2}\sin \left( 2\operatorname{tg}^{-1} \!\! \left( \tfrac{3}{4} \right) \right) \ = \ -\frac{25(3/4)}{(3/4)^{2} + 1} = -12 \!\, . \end{align}</math> Ta rezultat se lahko dobi veliko preprosteje, če se vzame, da ima funkcija <math> f(x, y) = xy \!\, </math> gradient <math> \mathbf\vec{\nabla} f(x,y) = (y,x) \!\, </math>, zato je po izreku o gradientu: : <math> \int_{\gamma} y \, \operatorname{d} x + x \, \operatorname{d} y = \int_{\gamma} \mathbf\vec{\nabla} (xy) \cdot (\operatorname{d} x, \operatorname{d} y) \ = \ \left. xy \, \right|_{(5,0)}^{(-4,3)} = -4 \cdot 3 - 5 \cdot 0 = -12 \!\, . </math> === Zgled 2 === Za abstraktnejši zgled naj ima <math> \gamma \subset \R^{n} \!\, </math> končni točki <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math> z usmerjenostjo od <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> do <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math>. Za <math> \mathbf\vec{u} \in \R^{n} \!\, </math> naj <math> \left| \mathbf\vec{u} \right| \!\, </math> označuje [[evklidska norma|evklidsko normo]] <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math>. Če je <math> \alpha \ge 1 \!\, </math> realno število, potem je: : <math> \begin{align} \int_{\gamma} |\mathbf\vec{x}|^{\alpha - 1} \mathbf\vec{x} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{x} &= \frac{1}{\alpha + 1} \int_{\gamma} (\alpha + 1) \left| \mathbf\vec{x} \right|^{(\alpha + 1) - 2} \mathbf\vec{x} \cdot \operatorname{d}\mathbf\vec{x} \\ &= \frac{1}{\alpha + 1} \int_{\gamma} \mathbf\vec{\nabla} \left| \mathbf\vec{x} \right|^{\alpha + 1} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{x} = \frac{|\mathbf\vec{q}|^{\alpha + 1} - |\mathbf\vec{p}|^{\alpha + 1}}{\alpha + 1} \!\, . \end{align}</math> Tukaj končna enakost sledi iz izreka o gradientu, ker je funkcija <math> f(\mathbf\vec{x}) = \left| \mathbf\vec{x} \right|^{\alpha + 1} \!\, </math> odvedljiva na <math> \R^{n} \!\, </math> pri <math> \alpha \ge 1 \!\, </math>. Če je <math> \alpha < 1 \!\, </math>, bo ta enakost v večini primerov še vedno veljala, vendar je potrebna previdnost, če <math> \gamma \!\, </math> poteka skozi ali obdaja izhodišče, ker vektorsko polje integranda <math> \left| \mathbf\vec{x} \right|^{\alpha - 1 } \mathbf\vec{x} \!\, </math> tam ne bo definirano. Vendar pa je primer <math> \alpha = -1 \!\, </math> nekoliko drugačen. V tem primeru integrand postane <math> \left| \mathbf\vec{x} \right|^{-2 } \mathbf\vec{x} = \mathbf\vec{\nabla} \left( \log (\left| \mathbf\vec{x} \right| \right) \!\, </math>, tako da končna enakost postane <math> \log \left| \mathbf\vec{q} \right| - \log \left| \mathbf\vec{p} \right| \!\, </math>. Upošteva se, da če je <math> n = 1 \!\, </math>, je ta primer preprosto rahla različica znanega [[potenčno pravilo|potenčnega pravila]] iz infinitezimskega računa ene spremenljivke. === Zgled 3 === Naj je v trirazsežnem prostoru razporejenih <math> n \!\, </math> [[točkasti naboj|točkastih nabojev]], <math> i \!\, </math>-ti točkasti naboj pa ima [[električni naboj]] <math> Q_{i} \!\, </math> in se nahaja v legi <math> \mathbf\vec{p}_{i} \!\, </math> v <math> \R^{3} \!\, </math>. Izračuna naj se [[delo (fizika)|delo]], ki ga opravi točkasto telo z električnim nabojem <math> q \!\, </math>, ko se giblje od točke <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> do točke <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math> v <math> \R^{3} \!\, </math>. Z rabo [[Coulombov zakon|Coulombovega zakona]] se lahko enostavno določi, da bo [[sila]] na točkasto telo v legi <math> \mathbf\vec{r} \!\, </math> enaka: : <math> \mathbf\vec{F}(\mathbf{r}) = kq \sum_{i = 1}^{n} \frac{Q_i(\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i})}{\left| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|^{3}} \!\, . </math> Tukaj <math> \left| \mathbf\vec{u} \right| \!\, </math> označuje evklidsko normo vektorja <math> \mathbf\vec{u} \in \R^{3} \!\, </math> in <math> k = 1/(4\pi\varepsilon_{0}) \!\, </math>. kjer je <math> \varepsilon_{0} \!\, </math> [[influenčna konstanta]]. Naj je <math> \gamma \subset \R^{3} - \left\{ \mathbf\vec{p}_{1}, \ldots , \mathbf\vec{p}_{n} \right\} \!\, </math> poljubna odvedljiva krivulja iz točke <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> v točko <math> \mathbf\vec{b} \!\, </math>. Potem je delo, ki ga opravi točkasto telo, enako: : <math> W = \int_{\gamma} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{r}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} = \int_{\gamma} \left( kq \sum_{i = 1}^{n} \frac{Q_i(\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i})}{ \left| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|^{3}} \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} = kq \sum_{i = 1}^{n} \left( Q_{i} \int_{\gamma} \frac{\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i}}{\left| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|^{3}} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} \right) \!\, . </math> Sedaj za vsak <math> i \!\, </math> neposredni izračun pokaže da je: : <math> \frac{\mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_i}{\left| \mathbf{r} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|^{3}} = -\mathbf\vec{\nabla} \frac{1}{\left| \mathbf\vec{r} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|} \!\, . </math> Tako, če se nadaljuje od zgoraj in rabi izrek o gradientu: : <math> W = -kq \sum_{i = 1}^{n} \left( Q_{i} \int_{\gamma} \mathbf\vec{\nabla} \frac{1}{\left| \mathbf\vec{r} - \mathbf{p}_{i} \right| } \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{r} \right) = kq \sum_{i = 1}^{n} Q_{i} \left( \frac{1}{\left| \mathbf\vec{a} - \mathbf\vec{p}_i \right|} - \frac{1}{\left| \mathbf\vec{b} - \mathbf\vec{p}_{i} \right|} \right) \!\, . </math> To je konec računa. Seveda bi se ta izračun lahko zlahka zaključilo z rabo zmogljivega jezika [[elektrostatični potencial|elektrostatičnega potenciala]] ali [[elektrostatična potencialna energija|elektrostatične potencialne energije]] (z znanimi formulami <math> W = -\mathbf\vec{\nabla}U = -q \mathbf\vec{\nabla} V \!\, </math>). Vendar pa se potencial ali [[električna potencialna energija|potencialna energija]] še nista definirala, ker je za dokaz, da gre za dobro definirane, odvedljive funkcije in da te formule veljajo ([[izrek o gradientu#Zgled načela obrata|glej spodaj]]). Tako se je ta problem rešil le z rabo Coulombovega zakona, definicije dela in izreka o gradientu. == Obrat izreka o gradientu == Izrek o gradientu pravi, da če je vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> gradient neke funkcije s [[skalr]]no vrednostjo (to je, če je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> [[konservativno vektorsko polje|konservativno]]), potem je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> od poti neodvisno vektorsko polje (to je integral <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> po neki po delih odvedljivi krivulji je odvisen le od končnih točk). Ta izrek ima močan obrat: {{math theorem|name=Obrat izreka o gradientu|Če je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> od poti neodvisno vektorsko polje, potem je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> gradient neke funkcije s skalarno vrednostjo.{{r|will-2004}}{{rp|410}}}} Preprosto je pokazati, da je vektorsko polje neodvisno od poti, [[če in samo če]] je integral vektorskega polja po vsaki zaprti zanki v njegovi domeni enak nič. Obratno se lahko torej alternativno napiše takole: Če je integral <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> po vsaki zaprti zanki v domeni <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> enak nič, potem je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> gradient neke funkcije s skalarno vrednostjo. === Dokaz obrata === Naj je <math> U \!\, </math> [[odprta množica|odprta]] [[povezanost#Povezanost s potmi|s potmi povezana]] [[podmnožica]] <math> \R^{n} \!\, </math> in <math> \mathbf\vec{F} \colon U \to \R^{n} \!\, </math> [[zvezna funkcija|zvezno]] in od poti neodvisno vektorsko polje. Naj bo nek element <math> \mathbf\vec{a} \in U \!\, </math> fiksen in naj bo definirana funkcija <math> f \colon U \to \R \!\, </math> kot: : <math> f(\mathbf\vec{x}) := \int_{\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{x}]} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u} \!\, . </math> Tukaj je <math>\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{x}] \!\, </math> poljubna (odvedljiva) funkcija v <math> U \!\, </math>, ki se začne v točki <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> in konča v točki <math> \mathbf\vec{x} \!\, </math>. Ve se, da je <math> f \!\, </math> [[dobro definirani izraz|dobro definirana]], ker je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> neodvisno od poti. Naj je <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> poljubni neničelni vektor v <math> \R^{n} \!\, </math>. Po definiciji [[smerni odvod|smernega odvoda]]: : <math> \begin{align} \frac{\partial f(\mathbf\vec{x})}{\partial \mathbf\vec{v}} &= \lim_{t \to 0} \frac{f(\mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v}) - f(\mathbf\vec{x})}{t} \\ &= \lim_{t \to 0} \frac{\int_{\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v}]} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u} - \int_{\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{x}]} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u}}{t} \\ &= \lim_{t \to 0} \frac{1}{t} \int_{\gamma[\mathbf\vec{x}, \mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v}]} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u} \end{align} \!\, . </math> Za izračun integrala znotraj končne limite je treba parametrizirati funkcijo <math> \gamma[\mathbf\vec{x}, \mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v}] \!\, </math>. Ker je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> neodvisno od poti, <math> U \!\, </math> je odprta in se <math> t \!\, </math> približuje ničli, se lahko predpostavi, da je ta pot premica, in se jo parametrizira kot <math> \mathbf\vec{u} (s) = \mathbf\vec{x} + s\mathbf\vec{v} \!\, </math> za <math> 0 < s < t \!\, </math>. Ker je <math> \mathbf\vec{u}' (s) = \mathbf\vec{v} \!\, </math>, limita postane: : <math> \lim_{t \to 0} \frac{1}{t} \int_{0}^{t} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}(s)) \cdot \mathbf\vec{u}'(s)\, \operatorname{d} s = \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} t} \int_{0}^{t} \mathbf\vec{F}(\mathbf{x} + s\mathbf\vec{v}) \cdot \mathbf\vec{v} \, \operatorname{d} s \bigg|_{t = 0} = \mathbf\vec{F}(\mathbf{x}) \cdot \mathbf\vec{v} \!\, , </math> kjer prva enakost izhaja iz [[odvod#Definicija z diferenčnim količnikom|definicije odvoda]] z dejstvom, da je integral enak 0 pri <math> t = 0 \!\, </math>, druga enakost pa izhaja iz [[osnovni izrek infinitezimalnega računa|prvega osnovnega izreka infinitazimalnega računa]]. Tako obstaja formula za <math> \partial_{\mathbf\vec{v}} f \!\, </math> (eden od načinov za predstavitev smernega odvoda), kjer je <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> poljuben. Za <math> f(\mathbf\vec{x}) := \int_{\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{x}]} \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u} \!\, </math> (glej njegovo polno definicijo zgoraj), je njegov smerni odvod glede na <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>: : <math> \frac{\partial f(\mathbf\vec{x})}{\partial \mathbf\vec{v}} = \partial_{\mathbf\vec{v}} f(\mathbf\vec{x}) = D_{\mathbf\vec{v}}f(\mathbf\vec{x}) = \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v} \!\, , </math> kjer prvi dve enakosti kažeta le različni predstavitvi smernega odvoda. Glede na definicijo [[gradient]]a skalarne funkcije <math> f \!\, </math>, <math> \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) = \mathbf\vec{F}(\mathbf\vec{x}) \!\, </math>, se je torej našlo funkcijo <math> f \!\, </math> s skalarno vrednostjo, katere gradient je vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math>, neodvisno od poti (to je <math> \mathbf\vec{F} \!\, </math> je konservativno vektorsko polje), kot se je želelo.{{r|will-2004}}{{rp|410}} === Zgled načela obrata === {{glavni | električna potencialna energija}} Za ponazoritev moči tega načela obrata se navaja zgled, ki ima pomembne fizikalne posledice. V [[klasični elektromagnetizem|klasičnem elektromagnetizmu]] je [[električna sila]] sila, neodvisna od poti{{snd}} [[delo (fizika)|delo]], opravljeno na telesu, ki se je vrnilo v prvotno lego znotraj [[električno polje|električnega polja]], je enako nič (ob predpostavki, da ni prisotnih spreminjajočih se [[magnetno polje|magnetnih polj]]). Zato zgornji izrek implicira, da je električno [[polje sil (fizika)|polje sile]] <math> \mathbf\vec{F}_{e} \colon S \to R^{3} \!\, </math> konservativno (tukaj je <math> S \!\, </math> neka odprta, s potjo povezana podmnožica <math> R^{3} \!\, </math>, ki vsebuje porazdelitev električnega naboja). Če se sledi zamislim zgornjega dokaza, se lahko v <math> S \!\, </math> postavi neko referenčno točko <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> in definira funkcijo <math> U_{e} \colon S \to R \!\, </math> kot: : <math> U_{e}(\mathbf\vec{r}) := -\int_{\gamma[\mathbf\vec{a}, \mathbf\vec{r}]} \mathbf\vec{F}_{e}(\mathbf\vec{u}) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{u} \!\, . </math> Z zgornjim dokazom se ve, da je <math> U_{e} \!\, </math> dobro definirana in odvedljiva in <math> \mathbf\vec{F}_{e} = -\mathbf\vec{\nabla} U_{e} \!\, </math> (iz te formule se lahko z izrekom o gradientu enostavno izpelje dobro znano formulo za izračun dela, ki ga opravijo konservativne sile: <math> W = -\mathbf\vec{\nabla} U \!\, </math>). Ta funkcija <math> U_{e} \!\, </math> se pogosto imenuje [[elektrostatična potencialna energija]] sistema električnih nabojev v <math> S \!\, </math> (glede na ničelno točko potenciala <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math>). V mnogih primerih se predpostavlja, da je domena <math> S \!\, </math> [[omejena množica|neomejena]], referenčna točka <math> \mathbf\vec{a} \!\, </math> pa je »[[neskončnost]]«, kar je mogoče doseči [[strogost|strogo]] z rabo tehnik limit. Ta funkcija <math> U_{e} \!\, </math> je nepogrešljivo orodje, ki se rabi pri analizi mnogih fizikalnih sistemov. == Posplošitve == {{glavni | Stokesov izrek | zaprte in eksaktne diferencialne forme}} Mnogi kritični izreki vektorskega računa se elegantno posplošijo na izjave o [[diferencialna foma|integranju diferencialnih form]] na [[odvedljiva mnogoterost|mnogoterostih]]. V jeziku [[diferencialna forma|diferencialnih form]] in [[zunanji odvod|zunanjih odvodov]] izrek o gradientu pravi, da je: : <math> \int_{\partial \gamma} \phi = \int_{\gamma} \operatorname{d} \phi \!\, </math> za poljubno [[diferencialna forma|0-formo]] <math> \phi \!\, </math>, definirano na neki odvedljivi krivulji <math> \gamma \subset \R^{n} \!\, </math> (tukaj se integral <math> \phi \!\, </math> čez mejo <math> \gamma \!\, </math> razume kot vrednotenje <math> \phi \!\, </math> v končnih točkah <math> \gamma \!\, </math>). Treba je biti pozoren na presenetljivo podobnost med to izjavo in [[posplošeni Stokesov izrek|posplošenim Stokesovim izrekom]], ki pravi, da je integral poljubne [[kompaktni nosilec|kompaktno podprte]] diferencialne forme <math> \omega \!\, </math> nad [[meja (topologija)|mejo]] neke [[usmerjenost (vektorski prostor)|usmerjene]] mnogoterosti <math> \Omega \!\, </math> enak integralu njenega zunanjega odvoda <math> \operatorname{d} \omega \!\, </math> nad celotno <math> \Omega \!\, </math>, to je: : <math> \int_{\partial \Omega}\omega = \int_{\Omega} \operatorname{d} \omega \!\, . </math> Ta močna izjava je posplošitev izreka o gradientu iz 1-form, definiranih na [[enorazsežni prostor|enorazsežnih]] mnogoterostih, v diferencialne forme, definirane na mnogoterostih poljubne razsežnosti. Obratna izjava izreka o gradientu ima tudi močno posplošitev v smislu diferencialnih form na mnogoterostih. Predvsem se predpostavi, da je <math> \omega \!\, </math> forma, definirana na [[skrčljivi prostor|skrčljivi domeni]], in da je integral <math> \omega \!\, </math> nad poljubno zaprto mnogoterostjo enak nič. Potem obstaja takšna forma <math> \psi \!\, </math>, da je <math> \omega = \operatorname{d} \psi \!\, </math>. Torej je na skrčljivi domeni vsaka [[zaprte in eksaktne diferencialne forme|zaprta]] forma [[zaprte in eksaktne diferencialne forme|eksaktna]]. Ta rezultat povzema [[Poincaréjeva lema]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|funkcija stanja|en|state function}} * [[skalarni potencial]] * {{medjezikovna povezava|Jordanov krivuljni izrek|en|Jordan curve theorem}} * {{medjezikovna povezava|diferencial funkcije|en|differential of a function}} * [[klasična mehanika]] * {{section link|krivuljni inegral|Neodvisnost od poti}} * {{medjezikovna povezava|konservativno vektorsko polje#Neodvisnost od poti|lt= konservativno vektorsko polje § Neodvisnost od poti|en|conservative vector field#Path independence}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="stew-2012">[[#SKL-stew-2012|Stewart; Clegg; Watson (2021)]].</ref> <ref name="will-2004">[[#SKL-will-2004|Williamson; Trotter (2004)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= 16.3 The Fundamental Theorem of Line Integrals | website= whitman.edu | lang= en | url= https://www.whitman.edu/mathematics/calculus_online/section16.03.html | accessdate= 2026-07-02 }}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Stewart | first1= James Drewry | authorlink1= James Drewry Stewart | last2= Clegg | first2= Daniel K. | last3= Watson | first3= Saleem | title= Calculus | date= 2021 | publisher= [[Cengage Group|Cengage]] | edition= 9. | location= Avstralija ; Boston, MA, ZDA | pages= 1182&ndash;1185 | chapter= 16.3 The Fundamental Theorem for Line Integrals | isbn= 978-1-337-62418-3 | cobiss= <!--0-->| ol= 29829771M | ref= SKL-stew-2012}} * {{citat | last1= Stöcker | first1= Horst | authorlink1= Horst Stöcker | title= Matematični priročnik z osnovami računalništva | date= 2006 | publisher= [[Tehniška založba Slovenije]] | location= Ljubljana | isbn= 86-365-0587-9 | cobiss= 229576192 | ref= SKL-stoc-2006}} * {{citat | last1= Williamson | first1= Richard E. | last2= Trotter | first2= Hale Freeman | authorlink2= Hale Trotter | title= Multivariable mathematics | date= 2004 | edition= 4. | publisher= [[Pearson Prentice Hall]] |series= (= [[Pearson Education International]]) | location= Upper Saddle River, N.J | isbn= 978-0-13-067276-6 | cobiss= <!--0-->| ref= SKL-will-2004}} {{refend}} {{teme infinitezimalnega računa}} [[Kategorija:Infinitezimalni račun]] [[Kategorija:Izreki v infinitezimalnem računu]] tgzy81nl4ej7lk0z0s523aw08gmvy9o 0 605322 6710014 6708516 2026-07-12T08:28:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6710014 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kromanjonsko skalno zavetje | native_name = Abri de Cro-Magnon | other_name = | image = Abri de Cro-Magnon - Les Eyzies de Tayac - 20090925.jpg | image_size = | caption = Kromanjonsko skalno zavetje; spominska marmorna plošča desno od zgornjega središča podobe se glasi: ''Abri de Cro-Magnon: ici étaient découverts en 1868 les hommes de Cro-Magnon par François Berthoumeyrou'' ('Zavetje kromanjonca: tukaj je leta 1868 François Berthoumeyrou odkril kromanjonce') | image_map = | locmapin = Francija | map_caption = Lega v Franciji | elevation = 73,0 m<ref>[https://www.freemaptools.com/elevation-finder.htm Google Maps Elevation Finder]</ref> | map_relief = 1 | coordinates = {{coord|44|56|25|N|01|00|35|E|type:landmark_region:FR-NAQ|display=inline,title}} | map_dot_label = | location = [[Les Eyzies]], [[Dordogne (departma)|Dordogne]], [[Nova Akvitanija]], {{FRA}} | region = | type = Skalno zavetišče | part_of = Evropska najdišča zgodnje moderne dobe | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = | material = Človeški ostanki, živalske kosti, kremenovo orodje | built = ~27,680 ± 270 pred sedanjostjo | abandoned = | epochs = [[Aurignacian]] | cultures = | dependency_of = | occupants = [[kromanjonec]] | events = | excavations = 1868+ | archaeologists = [[Louis Lartet]] | condition = | owner = | management = |public_access = da | website = {{URL|https://www.abri-cromagnon.com/|Official website}} | architecture = | notes = | designation1 = World Heritage Site | designation1_partof = Prehistoric Sites and Decorated Caves of the Vézère Valley<br/ >[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]] | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = i, iii | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/85 85] }} '''Kromanjonsko skalno zavetje''' ({{langx|fr|abri de Cro-Magnon}} {{IPA|fr|abʁi d(ə) kʁomaɲɔ̃|}}; {{langx|oc|abric de Cròsmanhon}}){{refn|name=Note1|group=note|French {{lang|fr|abri}} means 'rock shelter', Occitan {{lang|oc|cròs}}, means 'hole' (standard French {{lang|fr|creux}}), and ''Magnon'' is the surname of the land owner at the time.<ref>{{cite web|url=https://www.etymologie-occitane.fr/2011/07/cros/ |title=Cros |access-date=2014-08-15}}</ref><ref>{{cite web|url=https://donsmaps.com/cromagnon.html |title=The Cro-Magnon Shelter |access-date=2014-08-15}}</ref>}} je aurignacijensko (zgornje paleolitsko) najdišče v skalnem zavetju v občini Les Eyzies, [[Dordogne (departma)|Dordogne]], jugozahodna [[Francija]].<ref name="wikiwix">{{in lang|fr}} [http://wikiwix.com/cache/?url=http://prehisto.ifrance.com/viesup.htm&title=Mode%20de%20vie%20au%20pal%C3%A9olithique%20sup%C3%A9rieur Prehisto-France]{{dead link|date=August 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najbolj opazno je, da je to kraj odkritja anatomsko sodobnih človeških ostankov, očitno pokopanih na tem najdišču, datiranih v obdobje pred približno 28.000 leti.<ref name="pbs">Cro-Magnon 1: 27,680 ± 270 BP {{cite web|url=https://www.pbs.org/wgbh/evolution/humans/humankind/o.html |title=Evolution: Humans: Origins of Humankind |publisher=Pbs.org |access-date=2011-10-05}}</ref> Najdba se po imenu skalnega zavetja imenuje tudi kromanjonec. Zaradi svojega arheološkega pomena je bil Abri de Cro-Magnon vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del območja [[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]].<ref name="unesco">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/85/ |title=Prehistoric Sites and Decorated Caves of the Vézère Valley |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date=9 October 2021}}</ref> == Človeški ostanki == [[File:Cro-Magnon.jpg|thumb|upright|left|Kromanjonec 1 (Musée de l'Homme, Pariz)]] [[File:Plate V; Female Cro-Magnon skull in two views. Wellcome L0073384.jpg|thumb|upright|left|Dva pogleda na Kromanjonca 2 (1875)<ref>Edouard Lartet and Henry Christy; edited by Thomas Rupert Jones. ''Reliquiæ aquitanicæ : being contributions to the archæology and palæontology of Périgord and the adjoining provinces of southern France'' (1875), Plate V: Female Cro-Magnon skull in two views.</ref>]] Leta 1868 so delavci v skalnem zavetju našli živalske kosti, kremenčevo orodje in človeške lobanje. Francoski geolog Louis Lartet je bil poklican na izkopavanja in je našel delna okostja štirih prazgodovinskih odraslih in enega dojenčka, skupaj s perforiranimi lupinami, ki so bile uporabljene kot okraski, predmetom iz slonovine in obdelanim rogovjem severnega jelena. Ti ''[[kromanjonec|kromanjonci]]'' so bili identificirani kot prazgodovinska človeška vrsta Evrope, za razliko od [[neandertalec|neandertalca]], ki ga je nekaj let prej opisal William King na podlagi fosila neandertalca 1, odkritega v Nemčiji leta 1856. Lartet je leta 1869 predlagal ime podvrste ''Homo sapiens fossilis''. Izraz ''kromanjonec'' se je kmalu začel uporabljati v splošnem smislu za opis najstarejših sodobnih ljudi v Evropi. Do 1970-ih se je izraz uporabljal za vse zgodnje moderne ljudi, kjer koli so jih našli, tako kot pri oddaljenih ostankih Jebel Qafzeh v Izraelu in različnih paleo-Indijancev v Amerikah.<ref name="Brace">{{cite journal|last=Brace |first=C. Loring |editor1-first=Alice M. |editor1-last=Haeussler |editor2-first=Shara E. |editor2-last=Bailey |year=1996 |title=Cro-Magnon and Qafzeh—vive la Difference |journal=Dental Anthropology Newsletter|volume=10 |issue=3 |pages=2–9 |publisher=Laboratory of Dental Anthropology, Department of Anthropology, Arizona State University |location=Tempe, AZ |issn=1096-9411 |oclc=34148636 |doi=10.26575/daj.v10i3.225 |doi-access=free }}</ref> '''Kromanjonec 1''' je sestavljen iz lobanje in delnih skeletnih ostankov moškega posameznika, starega približno 40 let.<ref name=HominidesCroMagnon>{{in lang|fr}} [https://www.hominides.com/html/lieux/cro-magnon-abri.php Abri Cro-Magnon] - Hominidés.com</ref> Datira v obdobje 27.680 ± 270 let pred sedanjostjo. Lobanjska votlina meri 1600 kubičnih centimetrov.<ref name=si>{{cite web|title=Cro-Magnon 1 |url=http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |access-date=14 July 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060707133653/http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |archive-date=July 7, 2006}}</ref> Prostornina lobanjske votline sodobnega odraslega anatomsko sodobnega človeka je od 1200 do 1700 kubičnih centimetrov.<ref>Turchin VF. ''The Phenomenon of Science''. [http://pcp.vub.ac.be/POS/Turchap5.html Chapter 5] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161104223702/http://pcp.vub.ac.be/POS/Turchap5.html |date=2016-11-04 }}. Retrieved April 17, 2011.</ref> '''Kromanjonec 2''' je delno ohranjena ženska lobanja z izrazitimi podobnostmi obraza fosila iz Mladeč 2.<ref>[https://books.google.com/books?id=-8-aYbmn5xIC&pg=PA318 Maria Teschler-Nicola, ''Early Modern Humans at the Moravian Gate: The Mladec Caves and their Remains'' (2007), p.318].</ref> '''Kromanjonec 3''' je delna lobanja odraslega moškega. Domneva se, da ostanki predstavljajo odrasle osebe, ki so umrle v visoki starosti in so bile na najdišču skupaj s koščki školjk in živalskimi zobmi položene v nekaj, kar je videti kot obeski ali ogrlice, v očitno namernem pokopu. Prisotnost ogrlic in orodja nakazuje na koncept [[Grobni pridatek|grobnih pridatkov]].<ref name="mnh">{{cite web|url=http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |title=Human Evolution by The Smithsonian Institution's Human Origins Program |publisher=Museum of Natural History |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060707133653/http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |archive-date=July 7, 2006 }}</ref> Analiza [[patologija|patologije]] [[okostje|okostij]] kaže, da so ljudje v tem obdobju živeli fizično težko življenje. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna [[vretence|vretenca]], kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla ženska, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomom lobanje. Ker bi bile te poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli za poškodbe drug drugega. Poleg tega je ''kromanjonec 1'' trpel za genetsko boleznijo, imenovano nevrofibromatoza tipa I, zaradi katere je imel na obrazu velike ciste ali tumorje, kar je očitno v vdolbini v [[čelnica|čelnici]] ter vdolbinah obrvi in ​​[[ličnica|ličnic]].<ref>{{cite journal |last1=Charlier |first1=P. |last2=Benmoussa |first2=N. |last3=Froesch |first3=P. |last4=Huynh-Charlier|first4=I.|last5=Balzeau|first5=A.|title=Did Cro-Magnon 1 have neurofibromatosis type 1?|journal=The Lancet|date=March 2018 |volume=391 |issue=10127 |pages=1259 |doi=10.1016/S0140-6736(18)30495-1 |pmid=29619955 |doi-access=free}}</ref> V primerjavi z neandertalci so okostja kazala enako visoko čelo, pokončno držo in vitko (gravirano) okostje kot sodobni ljudje. Drugi primerki z najdišča so ostanki ženske, kromanjonke 2, in moškega, kromanjonke 3. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cro-Magnon site}} * [https://humanorigins.si.edu/evidence/human-fossils/fossils/cro-magnon-1 Cro-Magnon 1]: Smithsonian Institution – The Human Origins Program [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Franciji]] [[Kategorija:1868 v znanosti]] 118om2n1uvb6oxh3ntnd6fzlekpd9rt 1 605359 6709981 6709627 2026-07-12T06:49:33Z Octopus 13285 odgovor 6709981 wikitext text/x-wiki == Malo zmede == Kaj je prav? Obdobje petih dinastij in desetih držav ali Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev. V člankih najdeš oboje. Potrebno je uskladiti, tisti ki se na to spozna! [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:28, 9. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] bi morda ti znal pomagat? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 11. julij 2026 (CEST) Članki s to vsebino imajo naslove 'Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev' ali 'Pet dinastij in deset kraljestev'. Po mojem mnenju je bolj primeren prvi naslov, vendar pri tem ne vztrajam. Čakam na vajino mnenje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 12. julij 2026 (CEST) grf7pu3thdjl37124xhrmuc7s5tqwsc 6710065 6709981 2026-07-12T10:54:11Z Ljuba24b 92351 6710065 wikitext text/x-wiki == Malo zmede == Kaj je prav? Obdobje petih dinastij in desetih držav ali Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev. V člankih najdeš oboje. Potrebno je uskladiti, tisti ki se na to spozna! [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:28, 9. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] bi morda ti znal pomagat? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 11. julij 2026 (CEST) Članki s to vsebino imajo naslove 'Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev' ali 'Pet dinastij in deset kraljestev'. Po mojem mnenju je bolj primeren prvi naslov, vendar pri tem ne vztrajam. Čakam na vajino mnenje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 12. julij 2026 (CEST) :: V knjigi ''Zgodovina Kitajske'', 2015, avtor [[Mitja Saje]] uporablja izraz ''Pet dinastij in deset držav''. Najbrž je kar referenca.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:54, 12. julij 2026 (CEST) rju6w2373avp5q7i5pa4e0kwr9lk0h8 0 605422 6709676 6709568 2026-07-11T13:00:28Z Stebunik 55592 /* Urednik */ 6709676 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopis Beograjsko-karlovške nadškofije" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma, med drugim tudi velesrbskega. „Memorandum SANU“ iz leta 1986 je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod in od vseh najbolj ogrožen.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/memorandum_sanu|title= Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|author=SANU|place=Beograd|language=sr|date=1986|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše krvavo dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo dati svoj prispevek tudi uredništvo Pravoslavja ter pisati o domnevnem „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je objavo prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5so3diyb9hbug96aau76x6il31vkl6y 6709686 6709676 2026-07-11T13:14:12Z Stebunik 55592 /* Urednik */ 6709686 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopis Beograjsko-karlovške nadškofije" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma, tudi velesrbskega. „Memorandum SANU“ iz leta 1986 je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod in od vseh najbolj ogrožen, in da bi mu najbolj ustrezala "Velika Srbija", ki bi zajemala vsa področja, kjer živijo.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/memorandum_sanu|title= Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|author=SANU|place=Beograd|language=sr|date=1986|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše krvavo dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo dati svoj prispevek tudi uredništvo Pravoslavja ter pisati o domnevnem „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je objavo prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 2ncqpiutw8irq2qyfuwerkwfdwc4rp6 6709689 6709686 2026-07-11T13:26:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709689 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090508165458/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=2009-05-08 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopis Beograjsko-karlovške nadškofije" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma, tudi velesrbskega. „Memorandum SANU“ iz leta 1986 je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod in od vseh najbolj ogrožen, in da bi mu najbolj ustrezala "Velika Srbija", ki bi zajemala vsa področja, kjer živijo.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/memorandum_sanu|title= Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|author=SANU|place=Beograd|language=sr|date=1986|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše krvavo dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo dati svoj prispevek tudi uredništvo Pravoslavja ter pisati o domnevnem „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je objavo prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] bh3b121dquy3xyjv70jd1p4pse2q0ne 0 605425 6709979 6709554 2026-07-12T06:29:34Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]].{{sfn|Stegenšek|1909|p=152}} Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med letoma 1709 in 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760–1770 pripisujejo [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|230px|thumb|desno|Nove orgle in pevski kor po prenovi]] Nove cerkvene [[orgle]], delujoče po po mehanskem principu, ki imajo 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 14. junija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] qll923f0481aeec08f4m91sptfgob2x 4 605437 6709715 6709551 2026-07-11T14:08:50Z Upwinxp 126544 skromno osebno videnje 6709715 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto [[Florian Lipowitz]], 2. mesto Giulio Pellizzari, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) * {{Proti}}. Jaz na sliki vidim predvsem goro sponzorjev. Če športni navdušenci gledate nanjo z drugačnimi očmi, pa me kar preglasujte. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:08, 11. julij 2026 (CEST) lh68v1ade2goy7k2b2wmwii8uf0btgb 6709841 6709715 2026-07-11T17:53:47Z Janezdrilc 3152 /* Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg */ za 6709841 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto {{Tuj|Florian Lipowitz}}, 2. mesto {{Tuj|Giulio Pellizzari}}, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) * {{Proti}}. Jaz na sliki vidim predvsem goro sponzorjev. Če športni navdušenci gledate nanjo z drugačnimi očmi, pa me kar preglasujte. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:08, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}}. Posrečena slika. Od sponzorjev pa zmago slavijo Slovenske železnice. To, da Slovenske železnice sponzorirajo kakršnokoli dirko, je res smešno. Nekdo v podjetju ima očitno smisel za šaljenje na lasten račun. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:53, 11. julij 2026 (CEST) hl7kgyayjxr1gx9cc32er2mp2ecwjkp 6709914 6709841 2026-07-11T20:21:16Z Upwinxp 126544 6709914 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto {{Tuj|Florian Lipowitz}}, 2. mesto {{Tuj|Giulio Pellizzari}}, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) * {{Proti}}. Jaz na sliki vidim predvsem goro sponzorjev. Če športni navdušenci gledate nanjo z drugačnimi očmi, pa me kar preglasujte. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:08, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}}. Posrečena slika. Od sponzorjev pa zmago slavijo Slovenske železnice. To, da Slovenske železnice sponzorirajo kakršnokoli dirko, je res smešno. Nekdo v podjetju ima očitno smisel za šaljenje na lasten račun. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:53, 11. julij 2026 (CEST) *: :D —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:20, 11. julij 2026 (CEST) nzap68qyju900ibib8sa7iybrnxzvj7 6709998 6709914 2026-07-12T07:53:57Z Sporti 5955 za 6709998 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto {{Tuj|Florian Lipowitz}}, 2. mesto {{Tuj|Giulio Pellizzari}}, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) * {{Proti}}. Jaz na sliki vidim predvsem goro sponzorjev. Če športni navdušenci gledate nanjo z drugačnimi očmi, pa me kar preglasujte. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:08, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}}. Posrečena slika. Od sponzorjev pa zmago slavijo Slovenske železnice. To, da Slovenske železnice sponzorirajo kakršnokoli dirko, je res smešno. Nekdo v podjetju ima očitno smisel za šaljenje na lasten račun. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:53, 11. julij 2026 (CEST) *: :D —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:20, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:53, 12. julij 2026 (CEST) lagk7512bevmvtatsvndeoex92za3ze 0 605438 6710000 6709548 2026-07-12T08:00:54Z Octopus 13285 zgodovina 6710000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Janjan |title=Cesarica vdova dinastije Ljao |succession =Regentka dinastije Ljao |reign = 13. oktober 982 – 23. december 1009 |reign_type=Regentstvo |regent=cesar [[Šengdzong]] (sin) |reg_type=Monarh |image = Empress Dowager Xiao 1892.jpg |image_size = 250px |caption = Cesarica Šjao Janjan; ilustracija v romanu ''Legende o generalih iz družine Jang'' iz leta 1892 |birth_date = [[953]] |birth_place= |death_date = [[29. december]] [[1009]] (stara 55-56 let) |death_place= |burial_place= |full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br />Kitansko ime: Janjan ({{linktext|燕}}燕)<br />Kitajsko ime: Šjao Čuo ({{linktext|蕭|綽}}) |regnal_name = Cesarica vdova Ruide Šenlue Jingjun Čihua Čengtjan ({{linktext|睿|德|神|略|應|運|啟|化|承|天|皇太后}}) |posthumous_name= Cesarica Šengšen Šuanšjan ({{linktext|聖|神|宣|獻|皇后}})<br />Cesarica Ruidži ({{linktext|睿|智|皇后}}) |spouse=Jalu Šjan (cesar [[Džingdzong]]) |issue={{Unbulleted list|Jelu Longšu (cesar [[Šengdzong]]), sin|Jelu Longčing (耶律隆慶), sin|Jelu Longjov (耶律隆祐), sin|Jelu Guanjinnu (耶律觀音女), hči|Jelu Čangšovnu (耶律長壽女), hči|Jelu Janšovnu (耶律延壽女), hči}} |father=Šjao Siven |mother= Jelu Lubgu }} '''Šjao Čuo''', z vzdevkom '''Janjan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭燕燕,<ref>(景宗睿智皇后萧氏，讳绰，小字燕燕，...) ''Liao Shi'', vol. 71</ref> [[pinjin]]: Xiāoyànyàn), znana tudi kot cesarica vdova '''Čengtjan''' (kitajsko: 承天皇太后, pinjin: Chéng tiānhuáng tàihòu) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica soproga in vojaška voditeljica [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]]<ref name=":1">{{Cite book |last=Snodgrass |first=Mary Ellen |url=https://books.google.com/books?id=8hntEAAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan+khitan&pg=PA68 |title=Women Warriors in History: 1,622 Biographies Worldwide from the Bronze Age to the Present |date=2023-12-20 |publisher=McFarland |isbn=978-1-4766-5032-6 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last1=Lee |first1=Lily Xiao Hong |url=https://books.google.com/books?id=xqNsBgAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan&pg=PA484 |title=Biographical Dictionary of Chinese Women, Volume II: Tang Through Ming 618 - 1644 |last2=Wiles |first2=Sue |date=2015-01-28 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-51562-3 |language=en}}</ref> in od leta 982 regentka v imenu svojega sina, cesarja [[Džingdzong]]a,<ref name=":1" /> * [[953]], † [[29. december]] [[1009]].<ref>([统和二十七年十二月]辛卯，皇太后崩于行宫.) ''Liao Shi'', vol. 14</ref> ==Zgodovina== Šjao Janjan je bila tretji otrok Šjao Sivena, kanclerja dinastije Ljao.<ref name=":2">{{Cite book |last1=Shang |first1=Xizhi |url=https://books.google.com/books?id=PvkSAQAAIAAJ&q=Xiao+Yanyan+siwen |title=Tales of Empresses and Imperial Consorts in China |last2=Liang |first2=Liangxing |date=1994 |publisher=Hai Feng Publishing Company |isbn=978-962-238-218-3 |language=en}}</ref> Imenovali so jo tudi Šjao Čuo, čeprav je bilo prvotno kitansko družinsko ime družine Šjao Bali.<ref>遼史.卷七十一.后妃傳:"後族唯乙室、拔裏氏，而世任其國事。太祖慕漢高皇帝，故耶律兼稱劉氏；以乙室、拔裏比蕭相國，遂為蕭氏。...景宗睿智皇后蕭氏，諱綽，小字燕燕，北府宰相思溫女。"</ref> Bila je najmlajša od treh sester. Starejši od nje sta bili Šjao Hunjan in Gospa Šjao. <ref name=":1" /> Janjan se je poročila s cesarjem [[Džingdzong]]om iz Ljao in rodila prestolonaslednika Jeluja Longšuja, ki je vladal kot cesar [[Šengdzong]].<ref name=":3">{{Cite book |last1=Zhu |first1=Ruixi |url=https://books.google.com/books?id=40elDQAAQBAJ&dq=Emperor+jingzong+xiao&pg=PA206 |title=A Social History of Medieval China |last2=Zhang |first2=Bangwei |last3=Liu |first3=Fusheng |last4=Cai |first4=Chongbang |last5=Wang |first5=Zengyu |date=2016-12-22 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-16786-5 |language=en}}</ref><ref name=":2" /> Med moževo vladavino je bila zelo vplivna oseba.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=T3CxAAAAIAAJ&q=Emperor+jingzong+xiao |title=The Chalice and the Blade in Chinese Culture: Gender Relations and Social Models |date=1995 |publisher=China Social Sciences Publishing House |isbn=978-7-5004-1741-5 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Po smrti cesarja Šengdzonga leta 982 je postala regentka za njunega sina, ki je pri dvanajstih letih nasledil očetov prestol.<ref name=":0" /><ref>{{Cite book |last=SK |first=Lim |url=https://books.google.com/books?id=JB15DwAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA107 |title=Chinese Imperial Women (2010 Edition - EPUB) |date=2018-11-12 |publisher=Asiapac Books Pte Ltd |isbn=978-981-229-994-9 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Zhang |first=Shiwei |url=https://books.google.com/books?id=ZzNPEAAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA467 |title=The Logical Deduction of Chinese Traditional Political Philosophy |date=2021-11-16 |publisher=Springer Nature |isbn=978-981-16-4376-7 |language=en}}</ref> Kitanska kultura je ženskam dovoljevala sodelovanje v vojaških operacijah in biti vojaške poveljnice. Šjao Janjan je bila zelo slavna vojaška poveljnica.<ref>{{Cite book |last=Hinsch |first=Bret |url=https://books.google.com/books?id=1aIQEAAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA50 |title=Women in Song and Yuan China |date=2020-12-16 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-1-5381-4492-3 |language=en}}</ref> 986 je [[Dinastija Song|dinastija Song]] pod vodstvom cesarja [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzonga]] z juga napadla dinastijo Ljao. Vojska Ljaa pod cesaričinim poveljstvom je premagala napadalce. Sama je na prvi bojni črti poveljevala svojim vojakom.<ref name=":3" /> Vojska Ljaa je ujela več tisoč vojakov Songa, ki jih je Janjan pomilostila, ker je zmagala na svoj rojstni dan.<ref name=":0" /> Vojska Ljaa je premagala napadalce tudi leta 989 in ubila njihovega generala Jang Jeja. V zasebnem življenju je imela cesarica vdova Janjan sprejemljiv zakonski odnos s Hanom Derangom, svojim svetovalcem in poveljnikom severnega kanclerstva.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=EUC9DgAAQBAJ&q=empress+dowager+%22chengtian%221&pg=PA49 |title=Wanton Women in Late-Imperial Chinese Literature: Models, Genres, Subversions and Traditions |date=2017-04-18 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-34062-6 |language=en}}</ref><ref name=":4"/> Lu Džen, veleposlanik dinastije Song, je cesarico vdovo opisal kot gospo, ki je videti stara okoli petdeset let, in nosi kapo iz perja [[Vodomec|vodomca]] in uhane iz [[žad]]a. Zanjo je skrbelo približno ducat kitanskih služabnic. Lu je videl tudi fanta, starega približno 10 let, ki se je igral pred njo in bil podoben Hanu Derangu. Lu Džen je domneval, da je to njun sin. Zgodovina Kitanskega cesarstva navaja, da je Janjan med svojim regentstvom nagovarjala Hana Deranga, naj nadaljuje njuno razmerje, zastrupila Hanovo ženo in rodila sina.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Šjao Janjan je ohranila svoj vpliv vse do svoje smrti v starosti 57 let leta 1009.<ref>[https://www.guide2womenleaders.com/womeninpower/Womeninpower03.htm " Women in power 750-1000"] from Guide2womenleaders.com, last accessed January 13, 2007</ref><ref name=":0" /> Kitajske kronike, kot je ''[[Zgodovina dinastije Ljao]]'', večino uspehov cesarja Šengdzonga pripisujejo zaslugam njegove matere.<ref name=":4">{{Cite book |last=McMahon |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=gc_3IXkwG3QC&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA260 |title=Women Shall Not Rule: Imperial Wives and Concubines in China from Han to Liao |date=2013-06-06 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-2290-8 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Kuhn |first=Dieter |url=https://books.google.com/books?id=krK8DwAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PT29 |title=The Age of Confucian Rule |date=2011-10-15 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-24434-4 |language=en}}</ref> Imela je ključno vlogo pri urejanju poroke svojega sina z dvorno damo [[Šjao Novdžin]]. Z dvema starejšima sestrama je imela slab odnos in je obe zastrupila ali umorila. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 953]] [[Kategorija:Umrli leta 1009]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Cesarice]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] bu8d1j5bhxelk16112h5sc6e7dd05sf 6710001 6710000 2026-07-12T08:02:51Z Octopus 13285 /* Sklici */ viri 6710001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Janjan |title=Cesarica vdova dinastije Ljao |succession =Regentka dinastije Ljao |reign = 13. oktober 982 – 23. december 1009 |reign_type=Regentstvo |regent=cesar [[Šengdzong]] (sin) |reg_type=Monarh |image = Empress Dowager Xiao 1892.jpg |image_size = 250px |caption = Cesarica Šjao Janjan; ilustracija v romanu ''Legende o generalih iz družine Jang'' iz leta 1892 |birth_date = [[953]] |birth_place= |death_date = [[29. december]] [[1009]] (stara 55-56 let) |death_place= |burial_place= |full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br />Kitansko ime: Janjan ({{linktext|燕}}燕)<br />Kitajsko ime: Šjao Čuo ({{linktext|蕭|綽}}) |regnal_name = Cesarica vdova Ruide Šenlue Jingjun Čihua Čengtjan ({{linktext|睿|德|神|略|應|運|啟|化|承|天|皇太后}}) |posthumous_name= Cesarica Šengšen Šuanšjan ({{linktext|聖|神|宣|獻|皇后}})<br />Cesarica Ruidži ({{linktext|睿|智|皇后}}) |spouse=Jalu Šjan (cesar [[Džingdzong]]) |issue={{Unbulleted list|Jelu Longšu (cesar [[Šengdzong]]), sin|Jelu Longčing (耶律隆慶), sin|Jelu Longjov (耶律隆祐), sin|Jelu Guanjinnu (耶律觀音女), hči|Jelu Čangšovnu (耶律長壽女), hči|Jelu Janšovnu (耶律延壽女), hči}} |father=Šjao Siven |mother= Jelu Lubgu }} '''Šjao Čuo''', z vzdevkom '''Janjan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭燕燕,<ref>(景宗睿智皇后萧氏，讳绰，小字燕燕，...) ''Liao Shi'', vol. 71</ref> [[pinjin]]: Xiāoyànyàn), znana tudi kot cesarica vdova '''Čengtjan''' (kitajsko: 承天皇太后, pinjin: Chéng tiānhuáng tàihòu) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica soproga in vojaška voditeljica [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]]<ref name=":1">{{Cite book |last=Snodgrass |first=Mary Ellen |url=https://books.google.com/books?id=8hntEAAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan+khitan&pg=PA68 |title=Women Warriors in History: 1,622 Biographies Worldwide from the Bronze Age to the Present |date=2023-12-20 |publisher=McFarland |isbn=978-1-4766-5032-6 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last1=Lee |first1=Lily Xiao Hong |url=https://books.google.com/books?id=xqNsBgAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan&pg=PA484 |title=Biographical Dictionary of Chinese Women, Volume II: Tang Through Ming 618 - 1644 |last2=Wiles |first2=Sue |date=2015-01-28 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-51562-3 |language=en}}</ref> in od leta 982 regentka v imenu svojega sina, cesarja [[Džingdzong]]a,<ref name=":1" /> * [[953]], † [[29. december]] [[1009]].<ref>([统和二十七年十二月]辛卯，皇太后崩于行宫.) ''Liao Shi'', vol. 14</ref> ==Zgodovina== Šjao Janjan je bila tretji otrok Šjao Sivena, kanclerja dinastije Ljao.<ref name=":2">{{Cite book |last1=Shang |first1=Xizhi |url=https://books.google.com/books?id=PvkSAQAAIAAJ&q=Xiao+Yanyan+siwen |title=Tales of Empresses and Imperial Consorts in China |last2=Liang |first2=Liangxing |date=1994 |publisher=Hai Feng Publishing Company |isbn=978-962-238-218-3 |language=en}}</ref> Imenovali so jo tudi Šjao Čuo, čeprav je bilo prvotno kitansko družinsko ime družine Šjao Bali.<ref>遼史.卷七十一.后妃傳:"後族唯乙室、拔裏氏，而世任其國事。太祖慕漢高皇帝，故耶律兼稱劉氏；以乙室、拔裏比蕭相國，遂為蕭氏。...景宗睿智皇后蕭氏，諱綽，小字燕燕，北府宰相思溫女。"</ref> Bila je najmlajša od treh sester. Starejši od nje sta bili Šjao Hunjan in Gospa Šjao. <ref name=":1" /> Janjan se je poročila s cesarjem [[Džingdzong]]om iz Ljao in rodila prestolonaslednika Jeluja Longšuja, ki je vladal kot cesar [[Šengdzong]].<ref name=":3">{{Cite book |last1=Zhu |first1=Ruixi |url=https://books.google.com/books?id=40elDQAAQBAJ&dq=Emperor+jingzong+xiao&pg=PA206 |title=A Social History of Medieval China |last2=Zhang |first2=Bangwei |last3=Liu |first3=Fusheng |last4=Cai |first4=Chongbang |last5=Wang |first5=Zengyu |date=2016-12-22 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-16786-5 |language=en}}</ref><ref name=":2" /> Med moževo vladavino je bila zelo vplivna oseba.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=T3CxAAAAIAAJ&q=Emperor+jingzong+xiao |title=The Chalice and the Blade in Chinese Culture: Gender Relations and Social Models |date=1995 |publisher=China Social Sciences Publishing House |isbn=978-7-5004-1741-5 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Po smrti cesarja Šengdzonga leta 982 je postala regentka za njunega sina, ki je pri dvanajstih letih nasledil očetov prestol.<ref name=":0" /><ref>{{Cite book |last=SK |first=Lim |url=https://books.google.com/books?id=JB15DwAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA107 |title=Chinese Imperial Women (2010 Edition - EPUB) |date=2018-11-12 |publisher=Asiapac Books Pte Ltd |isbn=978-981-229-994-9 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Zhang |first=Shiwei |url=https://books.google.com/books?id=ZzNPEAAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA467 |title=The Logical Deduction of Chinese Traditional Political Philosophy |date=2021-11-16 |publisher=Springer Nature |isbn=978-981-16-4376-7 |language=en}}</ref> Kitanska kultura je ženskam dovoljevala sodelovanje v vojaških operacijah in biti vojaške poveljnice. Šjao Janjan je bila zelo slavna vojaška poveljnica.<ref>{{Cite book |last=Hinsch |first=Bret |url=https://books.google.com/books?id=1aIQEAAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA50 |title=Women in Song and Yuan China |date=2020-12-16 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-1-5381-4492-3 |language=en}}</ref> 986 je [[Dinastija Song|dinastija Song]] pod vodstvom cesarja [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzonga]] z juga napadla dinastijo Ljao. Vojska Ljaa pod cesaričinim poveljstvom je premagala napadalce. Sama je na prvi bojni črti poveljevala svojim vojakom.<ref name=":3" /> Vojska Ljaa je ujela več tisoč vojakov Songa, ki jih je Janjan pomilostila, ker je zmagala na svoj rojstni dan.<ref name=":0" /> Vojska Ljaa je premagala napadalce tudi leta 989 in ubila njihovega generala Jang Jeja. V zasebnem življenju je imela cesarica vdova Janjan sprejemljiv zakonski odnos s Hanom Derangom, svojim svetovalcem in poveljnikom severnega kanclerstva.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=EUC9DgAAQBAJ&q=empress+dowager+%22chengtian%221&pg=PA49 |title=Wanton Women in Late-Imperial Chinese Literature: Models, Genres, Subversions and Traditions |date=2017-04-18 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-34062-6 |language=en}}</ref><ref name=":4"/> Lu Džen, veleposlanik dinastije Song, je cesarico vdovo opisal kot gospo, ki je videti stara okoli petdeset let, in nosi kapo iz perja [[Vodomec|vodomca]] in uhane iz [[žad]]a. Zanjo je skrbelo približno ducat kitanskih služabnic. Lu je videl tudi fanta, starega približno 10 let, ki se je igral pred njo in bil podoben Hanu Derangu. Lu Džen je domneval, da je to njun sin. Zgodovina Kitanskega cesarstva navaja, da je Janjan med svojim regentstvom nagovarjala Hana Deranga, naj nadaljuje njuno razmerje, zastrupila Hanovo ženo in rodila sina.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Šjao Janjan je ohranila svoj vpliv vse do svoje smrti v starosti 57 let leta 1009.<ref>[https://www.guide2womenleaders.com/womeninpower/Womeninpower03.htm " Women in power 750-1000"] from Guide2womenleaders.com, last accessed January 13, 2007</ref><ref name=":0" /> Kitajske kronike, kot je ''[[Zgodovina dinastije Ljao]]'', večino uspehov cesarja Šengdzonga pripisujejo zaslugam njegove matere.<ref name=":4">{{Cite book |last=McMahon |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=gc_3IXkwG3QC&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA260 |title=Women Shall Not Rule: Imperial Wives and Concubines in China from Han to Liao |date=2013-06-06 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-2290-8 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Kuhn |first=Dieter |url=https://books.google.com/books?id=krK8DwAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PT29 |title=The Age of Confucian Rule |date=2011-10-15 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-24434-4 |language=en}}</ref> Imela je ključno vlogo pri urejanju poroke svojega sina z dvorno damo [[Šjao Novdžin]]. Z dvema starejšima sestrama je imela slab odnos in je obe zastrupila ali umorila. == Sklici == {{sklici|20em}} === Viri === {{refbegin|20em}} * {{cite book |author1 = Toqto'a |author1-link = |display-authors = etal |year = 1344 |script-title = zh:遼史 |language = lzh |title = Liao Shi |trans-title = History of Liao |title-link = }} * {{cite journal |year = 2002 |title = Biographical Sketches |journal = Chinese Studies in History |volume = 35 |issue = 2 |pages = 11–93 |doi = 10.2753/CSH0009-4633350211 |last = Hao |first = Fu |s2cid = 219308181 }} * [https://www.guide2womenleaders.com/womeninpower/Womeninpower03.htm" Women in power 750-1000" from Guide2womenleaders.com, last accessed January 13, 2007] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 953]] [[Kategorija:Umrli leta 1009]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Cesarice]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] 88hoszbwdrxx8pphe4xxd11v5yr574i 6710003 6710001 2026-07-12T08:03:12Z Octopus 13285 /* Viri */ slog 6710003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Janjan |title=Cesarica vdova dinastije Ljao |succession =Regentka dinastije Ljao |reign = 13. oktober 982 – 23. december 1009 |reign_type=Regentstvo |regent=cesar [[Šengdzong]] (sin) |reg_type=Monarh |image = Empress Dowager Xiao 1892.jpg |image_size = 250px |caption = Cesarica Šjao Janjan; ilustracija v romanu ''Legende o generalih iz družine Jang'' iz leta 1892 |birth_date = [[953]] |birth_place= |death_date = [[29. december]] [[1009]] (stara 55-56 let) |death_place= |burial_place= |full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br />Kitansko ime: Janjan ({{linktext|燕}}燕)<br />Kitajsko ime: Šjao Čuo ({{linktext|蕭|綽}}) |regnal_name = Cesarica vdova Ruide Šenlue Jingjun Čihua Čengtjan ({{linktext|睿|德|神|略|應|運|啟|化|承|天|皇太后}}) |posthumous_name= Cesarica Šengšen Šuanšjan ({{linktext|聖|神|宣|獻|皇后}})<br />Cesarica Ruidži ({{linktext|睿|智|皇后}}) |spouse=Jalu Šjan (cesar [[Džingdzong]]) |issue={{Unbulleted list|Jelu Longšu (cesar [[Šengdzong]]), sin|Jelu Longčing (耶律隆慶), sin|Jelu Longjov (耶律隆祐), sin|Jelu Guanjinnu (耶律觀音女), hči|Jelu Čangšovnu (耶律長壽女), hči|Jelu Janšovnu (耶律延壽女), hči}} |father=Šjao Siven |mother= Jelu Lubgu }} '''Šjao Čuo''', z vzdevkom '''Janjan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭燕燕,<ref>(景宗睿智皇后萧氏，讳绰，小字燕燕，...) ''Liao Shi'', vol. 71</ref> [[pinjin]]: Xiāoyànyàn), znana tudi kot cesarica vdova '''Čengtjan''' (kitajsko: 承天皇太后, pinjin: Chéng tiānhuáng tàihòu) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica soproga in vojaška voditeljica [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]]<ref name=":1">{{Cite book |last=Snodgrass |first=Mary Ellen |url=https://books.google.com/books?id=8hntEAAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan+khitan&pg=PA68 |title=Women Warriors in History: 1,622 Biographies Worldwide from the Bronze Age to the Present |date=2023-12-20 |publisher=McFarland |isbn=978-1-4766-5032-6 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last1=Lee |first1=Lily Xiao Hong |url=https://books.google.com/books?id=xqNsBgAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan&pg=PA484 |title=Biographical Dictionary of Chinese Women, Volume II: Tang Through Ming 618 - 1644 |last2=Wiles |first2=Sue |date=2015-01-28 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-51562-3 |language=en}}</ref> in od leta 982 regentka v imenu svojega sina, cesarja [[Džingdzong]]a,<ref name=":1" /> * [[953]], † [[29. december]] [[1009]].<ref>([统和二十七年十二月]辛卯，皇太后崩于行宫.) ''Liao Shi'', vol. 14</ref> ==Zgodovina== Šjao Janjan je bila tretji otrok Šjao Sivena, kanclerja dinastije Ljao.<ref name=":2">{{Cite book |last1=Shang |first1=Xizhi |url=https://books.google.com/books?id=PvkSAQAAIAAJ&q=Xiao+Yanyan+siwen |title=Tales of Empresses and Imperial Consorts in China |last2=Liang |first2=Liangxing |date=1994 |publisher=Hai Feng Publishing Company |isbn=978-962-238-218-3 |language=en}}</ref> Imenovali so jo tudi Šjao Čuo, čeprav je bilo prvotno kitansko družinsko ime družine Šjao Bali.<ref>遼史.卷七十一.后妃傳:"後族唯乙室、拔裏氏，而世任其國事。太祖慕漢高皇帝，故耶律兼稱劉氏；以乙室、拔裏比蕭相國，遂為蕭氏。...景宗睿智皇后蕭氏，諱綽，小字燕燕，北府宰相思溫女。"</ref> Bila je najmlajša od treh sester. Starejši od nje sta bili Šjao Hunjan in Gospa Šjao. <ref name=":1" /> Janjan se je poročila s cesarjem [[Džingdzong]]om iz Ljao in rodila prestolonaslednika Jeluja Longšuja, ki je vladal kot cesar [[Šengdzong]].<ref name=":3">{{Cite book |last1=Zhu |first1=Ruixi |url=https://books.google.com/books?id=40elDQAAQBAJ&dq=Emperor+jingzong+xiao&pg=PA206 |title=A Social History of Medieval China |last2=Zhang |first2=Bangwei |last3=Liu |first3=Fusheng |last4=Cai |first4=Chongbang |last5=Wang |first5=Zengyu |date=2016-12-22 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-16786-5 |language=en}}</ref><ref name=":2" /> Med moževo vladavino je bila zelo vplivna oseba.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=T3CxAAAAIAAJ&q=Emperor+jingzong+xiao |title=The Chalice and the Blade in Chinese Culture: Gender Relations and Social Models |date=1995 |publisher=China Social Sciences Publishing House |isbn=978-7-5004-1741-5 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Po smrti cesarja Šengdzonga leta 982 je postala regentka za njunega sina, ki je pri dvanajstih letih nasledil očetov prestol.<ref name=":0" /><ref>{{Cite book |last=SK |first=Lim |url=https://books.google.com/books?id=JB15DwAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA107 |title=Chinese Imperial Women (2010 Edition - EPUB) |date=2018-11-12 |publisher=Asiapac Books Pte Ltd |isbn=978-981-229-994-9 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Zhang |first=Shiwei |url=https://books.google.com/books?id=ZzNPEAAAQBAJ&dq=Xiao+chuo+regent&pg=PA467 |title=The Logical Deduction of Chinese Traditional Political Philosophy |date=2021-11-16 |publisher=Springer Nature |isbn=978-981-16-4376-7 |language=en}}</ref> Kitanska kultura je ženskam dovoljevala sodelovanje v vojaških operacijah in biti vojaške poveljnice. Šjao Janjan je bila zelo slavna vojaška poveljnica.<ref>{{Cite book |last=Hinsch |first=Bret |url=https://books.google.com/books?id=1aIQEAAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA50 |title=Women in Song and Yuan China |date=2020-12-16 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-1-5381-4492-3 |language=en}}</ref> 986 je [[Dinastija Song|dinastija Song]] pod vodstvom cesarja [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzonga]] z juga napadla dinastijo Ljao. Vojska Ljaa pod cesaričinim poveljstvom je premagala napadalce. Sama je na prvi bojni črti poveljevala svojim vojakom.<ref name=":3" /> Vojska Ljaa je ujela več tisoč vojakov Songa, ki jih je Janjan pomilostila, ker je zmagala na svoj rojstni dan.<ref name=":0" /> Vojska Ljaa je premagala napadalce tudi leta 989 in ubila njihovega generala Jang Jeja. V zasebnem življenju je imela cesarica vdova Janjan sprejemljiv zakonski odnos s Hanom Derangom, svojim svetovalcem in poveljnikom severnega kanclerstva.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=EUC9DgAAQBAJ&q=empress+dowager+%22chengtian%221&pg=PA49 |title=Wanton Women in Late-Imperial Chinese Literature: Models, Genres, Subversions and Traditions |date=2017-04-18 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-34062-6 |language=en}}</ref><ref name=":4"/> Lu Džen, veleposlanik dinastije Song, je cesarico vdovo opisal kot gospo, ki je videti stara okoli petdeset let, in nosi kapo iz perja [[Vodomec|vodomca]] in uhane iz [[žad]]a. Zanjo je skrbelo približno ducat kitanskih služabnic. Lu je videl tudi fanta, starega približno 10 let, ki se je igral pred njo in bil podoben Hanu Derangu. Lu Džen je domneval, da je to njun sin. Zgodovina Kitanskega cesarstva navaja, da je Janjan med svojim regentstvom nagovarjala Hana Deranga, naj nadaljuje njuno razmerje, zastrupila Hanovo ženo in rodila sina.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Šjao Janjan je ohranila svoj vpliv vse do svoje smrti v starosti 57 let leta 1009.<ref>[https://www.guide2womenleaders.com/womeninpower/Womeninpower03.htm " Women in power 750-1000"] from Guide2womenleaders.com, last accessed January 13, 2007</ref><ref name=":0" /> Kitajske kronike, kot je ''[[Zgodovina dinastije Ljao]]'', večino uspehov cesarja Šengdzonga pripisujejo zaslugam njegove matere.<ref name=":4">{{Cite book |last=McMahon |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=gc_3IXkwG3QC&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PA260 |title=Women Shall Not Rule: Imperial Wives and Concubines in China from Han to Liao |date=2013-06-06 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-2290-8 |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |last=Kuhn |first=Dieter |url=https://books.google.com/books?id=krK8DwAAQBAJ&dq=empress+dowager+%22chengtian%22&pg=PT29 |title=The Age of Confucian Rule |date=2011-10-15 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-24434-4 |language=en}}</ref> Imela je ključno vlogo pri urejanju poroke svojega sina z dvorno damo [[Šjao Novdžin]]. Z dvema starejšima sestrama je imela slab odnos in je obe zastrupila ali umorila. == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin|20em}} * {{cite book |author1 = Toqto'a |author1-link = |display-authors = etal |year = 1344 |script-title = zh:遼史 |language = lzh |title = Liao Shi |trans-title = History of Liao |title-link = }} * {{cite journal |year = 2002 |title = Biographical Sketches |journal = Chinese Studies in History |volume = 35 |issue = 2 |pages = 11–93 |doi = 10.2753/CSH0009-4633350211 |last = Hao |first = Fu |s2cid = 219308181 }} * [https://www.guide2womenleaders.com/womeninpower/Womeninpower03.htm" Women in power 750-1000" from Guide2womenleaders.com, last accessed January 13, 2007] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 953]] [[Kategorija:Umrli leta 1009]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Cesarice]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] mp3353zgs0f0jjwugl3i449nudkjtqc 2 605439 6709919 6709552 2026-07-11T21:11:05Z Barbka bere 262195 6709919 wikitext text/x-wiki = Mednarodno pravo = '''Mednarodno pravo''' je normativni sistem, ki določa pravne okvire za delovanje [[Zunanja politika|zunanje politike]] držav in ureja odnose med subjekti mednarodnega prava. Za razliko od notranjih pravnih redov v mednarodnem pravu ni centralizirane zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, ki bi samostojno sprejemala in vsiljevala pravila. Države namreč same ustvarjajo norme, predvsem s sklepanjem mednarodnih pogodb in z uveljavljanjem običajnega prava, izvajanje teh obveznosti pa stabilizira odnose v celotni mednarodni skupnosti. == Zgodovinski razvoj == Sodobni mednarodni red, ki temelji na suverenih državah in ravnotežju moči, sega k [[Vestfalski mir|vestfalskemu mirom]] iz leta 1648. Znanstveno preučevanje in strokovna profesionalizacija te veje prava pa sta dobila pomemben zagon zlasti v drugi polovici 19. stoletja z ustanovitvijo [[Inštitut za mednarodno pravo|Inštituta za mednarodno pravo]] (''Institut de droit international'') leta 1873, ki je bil ustanovljen z namenom postati »pravna zavest civiliziranega sveta«. Najpomembnejši zgodovinski prehod v sodobno mednarodno pravo zaznamuje sprejetje [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine Organizacije združenih narodov]] ([[Organizacija združenih narodov|OZN]]) neposredno po drugi svetovni vojni. Ta listina je v mednarodnih odnosih uveljavila prepoved uporabe oborožene sile in grožnje s silo ter na novo poudarila vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka. == Subjekti mednarodnega prava == Izvirni in najpomembnejši subjekti mednarodnega prava so suverene države, ki so ob enem tudi glavni akterji zunanjepolitičnega delovanja v mednarodnih odnosih. Zaradi nujnosti sodelovanja pri reševanju globalnih problemov pa imajo vse pomembnejšo vlogo tudi mednarodne organizacije (npr. OZN), katerih mednarodnopravna subjektiviteta je za učinkovito opravljanje njihovih nalog ključnega pomena. V sodobnem mednarodnem pravu pomembno vlogo dobiva tudi posameznik, kar se kaže tako v razvoju prava človekovih pravic kot v njegovi mednarodni kazenski odgovornosti za najhujša hudodelstva pred mednarodnimi kazenskimi sodišči. == Viri mednarodnega prava == Formalni viri mednarodnega prava so jasno opredeljeni v 38. členu Statuta Meddržavnega sodišča. To sodišče pri odločanju o sporih uporablja mednarodne konvencije (pogodbe), mednarodni običaj (kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo) ter splošna pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi. Kot pomožno sredstvo za ugotavljanje prava pa se uporabljajo tudi sodne odločbe in doktrina najuglednejših pravnih strokovnjakov. Mednarodne pogodbe slonijo na temeljnem načelu ''pacta sunt servanda'', ki določa, da vsaka veljavna pogodba zavezuje pogodbenice in da jo morajo te izvajati vestno in v dobri veri. Vrh hierarhije v mednarodnem pravu pa predstavljajo kogentne norme (''ius cogens''), ki jih je sprejela in priznala vsa mednarodna skupnost kot norme, od katerih ni dovoljen noben odmik (npr. prepoved agresije, suženjstva, genocida in mučenja). Hierarhijo določa tudi 103. člen Ustanovne listine OZN, ki zapoveduje, da ob neskladju obveznosti prevladajo določbe Ustanovne listine nad vsemi drugimi mednarodnimi sporazumi. == Razmerje med mednarodnim in notranjim pravom == Prenos norm mednarodnega prava v notranje pravne rede držav pojasnjujeta monistična in dualistična teorija. Monistična teorija pojmuje mednarodno in notranje pravo kot del istega, enotnega pravnega sistema, medtem ko dualistična teorija zagovarja strogo ločenost med sistemoma in zato za učinkovanje mednarodnih pogodb zahteva njihov prenos ali inkorporacijo v notranjo zakonodajo. Z vidika samega mednarodnega prava pa vselej velja absolutni primat mednarodnega prava nad notranjimi akti držav. [[Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb]] (DKPMP) v svojem 27. členu izrecno določa, da se država pogodbenica nikoli ne more sklicevati na določbe svojega notranjega prava, da bi pred mednarodno skupnostjo upravičila neizvajanje veljavne mednarodne pogodbe. == Viri in literatura == * Koskenniemi, Martti. ''Blagi prosvetitelj narodov: Vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960''. Založba FDV in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2012. * Polak Petrič, Ana, Irena Jager Agius in Andraž Zidar (ur.). ''Pravo mednarodnih pogodb: Priročnik, strokovni prispevki in dokumenti''. Fakulteta za družbene vede in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2013. * Zidar, Andraž in Sanja Štiglic (ur.). ''Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: Prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča''. Fakulteta za družbene vede in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2016. * ''Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča''. Založba FDV in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2015. * Drenik, Simona, Vasilka Sancin in Milan Jazbec (ur.). ''Zbornik znanstvenih razprav ob 60. obletnici Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo''. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, 2008. * Petrič, Ernest. ''Zunanja politika: Osnove teorije in praksa'' (2. dopolnjena izdaja). Založba FDV, ZRC SAZU in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2022. mi6tyayidzvoa4ngkbebr35g1eww2pg 0 605440 6709877 6709608 2026-07-11T19:34:51Z Marko3 1829 6709877 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> == Sklici == {{sklici}} 9f0xhr4d4vwz3700wnlaczwd06wv0ir 6709878 6709877 2026-07-11T19:36:23Z Marko3 1829 6709878 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = enoosni (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> == Sklici == {{sklici}} rfkduh25spm2veh0bfqz7fokyqs48si 6709881 6709878 2026-07-11T19:40:35Z Marko3 1829 6709881 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = enoosni (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> Modificirana oblika hidroksiapatita, znana kot kostni mineral, predstavlja do 50 % prostornine in 70 % teže človeških kosti.[7] Karbonatni hidroksiapatit s pomanjkanjem kalcija je glavni mineral, iz katerega sta sestavljeni zobna [[sklenina]] in [[zobovina]]. Kristali hidroksiapatita se nahajajo tudi v patoloških kalcifikacijah, kot so tiste v [[Rak dojke|tumorjih dojk]],[8] pa tudi v kalcifikacijah znotraj [[Češerika|češerike]] (in drugih možganskih struktur), znanih kot corpora arenacea ali "možganski pesek".[9] == Sklici == {{sklici}} tlqogmuczfugi5ez6gw8exmjcmvu5vm 6709887 6709881 2026-07-11T19:45:02Z Marko3 1829 6709887 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = enoosni (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> Modificirana oblika hidroksiapatita, znana kot kostni mineral, predstavlja do 50 % prostornine in 70 % teže človeških kosti.<ref> {{cite book|last= Junqueira|first= Luiz Carlos|author2= José Carneiro|title= Basic Histology, Text & Atlas|edition= 10th|year= 2003|publisher= McGraw-Hill Companies|isbn= 978-0-07-137829-1|page= [https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144 144]|quote= Inorganic matter represents about 50% of the dry weight of bone ... crystals show imperfections and are not identical to the hydroxylapatite found in the rock minerals|editor1-last= Foltin|editor1-first= Janet|editor2-last= Lebowitz|editor2-first= Harriet|editor3-last= Boyle|editor3-first= Peter J.|url-access= registration|url= https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144}} </ref> Karbonatni hidroksiapatit s pomanjkanjem kalcija je glavni mineral, iz katerega sta sestavljeni zobna [[sklenina]] in [[zobovina]]. Kristali hidroksiapatita se nahajajo tudi v patoloških kalcifikacijah, kot so tiste v [[Rak dojke|tumorjih dojk]],<ref>{{Cite journal |last1=Haka |first1=Abigail S. |last2=Shafer-Peltier |first2=Karen E. |last3=Fitzmaurice |first3=Maryann |last4=Crowe |first4=Joseph |last5=Dasari |first5=Ramachandra R. |last6=Feld |first6=Michael S. |date=2002-09-15 |title=Identifying microcalcifications in benign and malignant breast lesions by probing differences in their chemical composition using Raman spectroscopy |journal=Cancer Research |volume=62 |issue=18 |pages=5375–5380 |issn=0008-5472 |pmid=12235010}}</ref> pa tudi v kalcifikacijah znotraj [[Češerika|češerike]] (in drugih možganskih struktur), znanih kot možganski pesek ali ''corpora arenacea''.<ref>{{cite journal|doi=10.1111/j.1699-0463.1958.tb01060.x|title=A Microradiographic and X-Ray Crystallographic Study of Calcium in the Pineal Body and in Intracranial Tumours|journal=Acta Pathologica et Microbiologica Scandinavica|volume=44|issue=2|pages=113–19|year=2009|last1=Angervall|first1=Lennart|last2=Berger|first2=Sven|last3=Röckert|first3=Hans|pmid=13594470}}</ref> == Sklici == {{sklici}} jbh1jze2y3mm43bbepcipxq8hbemvea 6709915 6709887 2026-07-11T20:40:41Z Marko3 1829 6709915 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = enoosni (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> Modificirana oblika hidroksiapatita, znana kot kostni mineral, predstavlja do 50 % prostornine in 70 % teže človeških kosti.<ref> {{cite book|last= Junqueira|first= Luiz Carlos|author2= José Carneiro|title= Basic Histology, Text & Atlas|edition= 10th|year= 2003|publisher= McGraw-Hill Companies|isbn= 978-0-07-137829-1|page= [https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144 144]|quote= Inorganic matter represents about 50% of the dry weight of bone ... crystals show imperfections and are not identical to the hydroxylapatite found in the rock minerals|editor1-last= Foltin|editor1-first= Janet|editor2-last= Lebowitz|editor2-first= Harriet|editor3-last= Boyle|editor3-first= Peter J.|url-access= registration|url= https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144}} </ref> Karbonatni hidroksiapatit s pomanjkanjem kalcija je glavni mineral, iz katerega sta sestavljeni zobna [[sklenina]] in [[zobovina]]. Kristali hidroksiapatita se nahajajo tudi v patoloških kalcifikacijah, kot so tiste v [[Rak dojke|tumorjih dojk]],<ref>{{Cite journal |last1=Haka |first1=Abigail S. |last2=Shafer-Peltier |first2=Karen E. |last3=Fitzmaurice |first3=Maryann |last4=Crowe |first4=Joseph |last5=Dasari |first5=Ramachandra R. |last6=Feld |first6=Michael S. |date=2002-09-15 |title=Identifying microcalcifications in benign and malignant breast lesions by probing differences in their chemical composition using Raman spectroscopy |journal=Cancer Research |volume=62 |issue=18 |pages=5375–5380 |issn=0008-5472 |pmid=12235010}}</ref> pa tudi v kalcifikacijah znotraj [[Češerika|češerike]] (in drugih možganskih struktur), znanih kot možganski pesek ali ''corpora arenacea''.<ref>{{cite journal|doi=10.1111/j.1699-0463.1958.tb01060.x|title=A Microradiographic and X-Ray Crystallographic Study of Calcium in the Pineal Body and in Intracranial Tumours|journal=Acta Pathologica et Microbiologica Scandinavica|volume=44|issue=2|pages=113–19|year=2009|last1=Angervall|first1=Lennart|last2=Berger|first2=Sven|last3=Röckert|first3=Hans|pmid=13594470}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Minerali]] nqb57v6ug625xxt1734r3q18dbj6sdx 6709916 6709915 2026-07-11T20:41:31Z Marko3 1829 6709916 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9,41&nbsp;Å, c = 6,88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali, stalagmiti, grozdasti kristali, skorjasti kristali | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = enoosni (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> Modificirana oblika hidroksiapatita, znana kot kostni mineral, predstavlja do 50 % prostornine in 70 % teže človeških kosti.<ref> {{cite book|last= Junqueira|first= Luiz Carlos|author2= José Carneiro|title= Basic Histology, Text & Atlas|edition= 10th|year= 2003|publisher= McGraw-Hill Companies|isbn= 978-0-07-137829-1|page= [https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144 144]|quote= Inorganic matter represents about 50% of the dry weight of bone ... crystals show imperfections and are not identical to the hydroxylapatite found in the rock minerals|editor1-last= Foltin|editor1-first= Janet|editor2-last= Lebowitz|editor2-first= Harriet|editor3-last= Boyle|editor3-first= Peter J.|url-access= registration|url= https://archive.org/details/basichistologyte0000junq/page/144}} </ref> Karbonatni hidroksiapatit s pomanjkanjem kalcija je glavni mineral, iz katerega sta sestavljeni zobna [[sklenina]] in [[zobovina]]. Kristali hidroksiapatita se nahajajo tudi v patoloških kalcifikacijah, kot so tiste v [[Rak dojke|tumorjih dojk]],<ref>{{Cite journal |last1=Haka |first1=Abigail S. |last2=Shafer-Peltier |first2=Karen E. |last3=Fitzmaurice |first3=Maryann |last4=Crowe |first4=Joseph |last5=Dasari |first5=Ramachandra R. |last6=Feld |first6=Michael S. |date=2002-09-15 |title=Identifying microcalcifications in benign and malignant breast lesions by probing differences in their chemical composition using Raman spectroscopy |journal=Cancer Research |volume=62 |issue=18 |pages=5375–5380 |issn=0008-5472 |pmid=12235010}}</ref> pa tudi v kalcifikacijah znotraj [[Češerika|češerike]] (in drugih možganskih struktur), znanih kot možganski pesek ali ''corpora arenacea''.<ref>{{cite journal|doi=10.1111/j.1699-0463.1958.tb01060.x|title=A Microradiographic and X-Ray Crystallographic Study of Calcium in the Pineal Body and in Intracranial Tumours|journal=Acta Pathologica et Microbiologica Scandinavica|volume=44|issue=2|pages=113–19|year=2009|last1=Angervall|first1=Lennart|last2=Berger|first2=Sven|last3=Röckert|first3=Hans|pmid=13594470}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Fosfatni minerali]] 5gd10l9deunz1k42unrdrwgyku0nw4k 0 605443 6709773 6709626 2026-07-11T15:45:59Z Ljuba24b 92351 dp 6709773 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Fribourška stolnica | fullname = Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg | other_name = | native_name = Cathédrale St-Nicolas | native_name_lang = francosko | image = Picswiss FR-13-13.jpg | image_size = 300px | imagelink = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | relief = | map_caption = | coordinates = {{coord|46|48|22|N|7|9|47|E|type:landmark_region:CH|display=inline,title}} | osgraw = | location = [[Fribourg]] | country = [[Švica]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous_denomination = | churchmanship = | website = [https://www.notre-dame-de-fribourg.ch/patrimoine/cathedrale-saint-nicolas Website] | former_name = | groundbreaking = 1283 | founder = | dedication = | dedicated = | consecrated = | events = | status = Aktivna | functional_status = [[župnijska cerkev]]<br>[[stolnica]] <small>(od 1925)</small> | heritage_designation = | designated = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | groundbreaking = | completed date = 1490 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Lozana, Ženeva in Fribourg | archbishop = | bishop = Charles Morerod | dean = }} '''Fribourška stolnica''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg}}) je rimskokatoliška stolnica v [[Fribourg]]u v [[Švica|Švici]]. Zgrajena je bila med letoma 1283 in 1490 v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] in stoji na dvignjeni legi s pogledom na mesto. Stolnica je škofovski sedež škofije Lozane, Ženeve in Fribourga. == Zgodovina == === Ustanovitev === Prva cerkev svetega Nikolaja je povezana z ustanovitvijo mesta Fribourg. Ker ni bilo ustanovne listine, so zgodovinske raziskave omogočile ohranitev datuma 1157, ko je vojvoda Berthold IV. Zähringenski (približno 1125–1186), ki je šel skozi regijo, ustanovil mesto na terasi s pogledom na reko [[Saane/Sarine]]. Župnijska cerkev bi bila ustanovljena v istem času, na zemljišču, kjer takrat ni bilo nobenega drugega verskega objekta - nič, kar bi podpiralo prejšnje temelje sedanje stolnice. 6. junija 1182 je lozanski škof Roger de Vico Pisano (1178 – 1212) posvetil cerkev, ki je bila zagotovo še v gradnji. Posvetitve se v škofijskem koledarju liturgično spominjamo 26. avgusta. Za razliko od drugih podobnih ustanov je cerkev hitro pridobila – kljub sporu med ustanoviteljem in prioratom Cluniac Payerne glede zemlje – določeno kanonično avtonomijo: nikoli ni bila odvisna od ene od okoliških župnij (zlasti župnije Villars-sur-Glâne) in je sestavljala dekanijo, omenjeno že leta 1228 v kartularju Lozane. O prvotni stavbi ni znanega skoraj nič.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=14-16}}.</ref>{{sfn|Bourgarel|1998|p=126}} === Posvetitev === [[Slika:Cathedrale sculpture baptistere nicolas.jpg|thumb|Sv. [[Nikolaj iz Mire]] pri krstnem kamnu]] Pismo, ki ga je vojvoda Bertold IV. Zähringenski leta 1177 napisal prioratu Payerne v zvezi z omenjenim sporom, omenja ustanovitev cerkve, posvečene [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaju]]. Za razlago te izbire je bilo predstavljenih več hipotez. Dve se zdita manj verjetni: ena nakazuje, da je bil ta kult v Freiburg uveden, ker je sveti Nikolaj zavetnik trgovcev in čolnarjev – vendar reka Sarine ni bila uporabljena za rečni promet, druga pa, da jo je rodbina Zähringen izbrala zaradi njenih vezi s švabskim samostanom, ki naj bi olajšal uvedbo tega kulta v Nemčiji – vendar se zdi, da so se povezave med dinastijo in kultom svetnika prepletle šele kasneje. Ostaja zadnja hipoteza, ki vidi povezavo z avguštinskimi kanoniki, ki jih je na Velikem prelazu sv. Bernarda v 11. stoletju ustanovil sveti Bernard Menthonski. V tem času se je kult svetega Nikolaja močno razširil vzdolž komunikacijskih poti švicarske planote, še posebej ker so imeli kanoniki tam več hiš, od katerih so bile nekatere posvečene sv. Nikolaju, na primer Sévaz in Semsales. Priorat je dokumentiran tudi v Fribourgu že leta 1228.<ref>Kathrin Utz Tremp, ''Un nom, des images et des reliques'', Jean Steinauer ''ouvrage=Saint Nicolas, les aventures du patron de Fribourg'', Fribourg, 2005, str.19-23</ref> === Župnijska cerkev === Cerkev sv. Nikolaja je imela vidno mesto v osrčju novega mesta in je dolgo časa ostala njegova edina [[župnijska cerkev]], kljub ustanovitvi več verskih redov v mestu v 13. stoletju ([[frančiškani]], [[avguštinci|avguštinski]] puščavniki, hospitalci sv. Janeza) ali v neposredni bližini ([[cistercijani]] iz Maigraugea). Šele leta 1511 je bila v cerkvi hospitalcev sv. Janeza v komanderijskem središču na bregovih reke Sarine ustanovljena druga župnija. Po izumrtju dinastije Zähringen leta 1218 so grofje Kyburg prevzeli oblast nad mestom in s tem nad cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1249 je dokument, ki je potrdil mestne privilegije, ''Handfeste'', meščanom podelil pravico, da izvolijo svojega župnika in da so pokopani na mestnem pokopališču, ki obdaja cerkev. Razmere so se spremenile leta 1277, ko je habsburška dinastija ponovno pridobila oblast in pravice, ki jim jih je podelila. Po dinastični krizi je trajalo približno trideset let, da so si te pravice povrnili, mesto Fribourg pa je bilo prvo v Švici, ki je lahko uveljavljalo pravico do patronata nad župnijsko cerkvijo. Medtem so se začela dela na novi cerkvi sv. Nikolaja: leto 1283 se na splošno šteje za prvo fazo gradnje gotske stavbe. Za tisti čas je Fribourg izjemno in kot znak relativne avtonomije mesta nadzoroval tako župnijo – z izvolitvijo njenega duhovnika – kot tudi cerkvene upravnike, ki so prejemali donacije vernikov in skrbeli za gradnjo svetišča. Od 12. stoletja naprej so temelji oltarjev zagotavljali [[Prebenda|prebende]] za vzdrževanje duhovnikov: leta 1382 je bilo sedem vikarjev, leta 1417 dvanajst duhovnikov in leta 1464 skoraj osemnajst, z enakim številom oltarjev, ki so pripadali cehom in družinam. Cerkev je bila opremljena z orglami (1426–1428), vitraži (1423, nato 1461–1462 za rozeto) in kornimi klopmi za duhovščino (1462–1465). Verjetno je, da je župnija dala povod tudi za šolo, ki je laikom nudila verski pouk.{{sfn|Strub|1956|p=28}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=17-22}}.</ref> === Kolegijska cerkev === Konec 15. stoletja je več klerikov sv.a Nikolaja zasedalo položaje v Fribourgu in drugih mestih, medtem ko so bile župnije v regiji vključene v župnijo sv. Nikolaja, tako da je župnijska cerkev že dejansko delovala kot kolegijska cerkev. Ta status, ki so ga številna cesarska mesta pridobila ob koncu srednjega veka, je bil leta 1484 podeljen cerkvi sv. Vincencija v Bernu, kar je spodbudilo fribourške oblasti, da so se obrnile na papeža. Leta 1512 je župan Peter Falk od [[papež Julij II.|Julija II.]] pridobil privilegij, ki ga je potrdil njegov naslednik [[papež Leon X.]]. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je bil tako ustanovljen: sestavljali so ga trije dostojanstveniki – prošt, ki ga je izvolil Svet dvesto in ga je imenoval papež, dekan in kantor – ter dvanajst kanonikov. Neodvisnost Fribourga od lozanskega škofa je bila očitna. To neodvisnost je okrepila reformacija: čeprav je Fribourg ostal katoliški, je Berncem pomagal zaseči škofovo posest v Pays de Vaud – pri tem pa je od nje tudi imel koristi – in mu ponudil le omejeno sodelovanje. V drugi polovici 16. stoletja se je protireformacija močno zanašala na kolegijsko cerkev svetega Nikolaja in njeno duhovščino, ki je bila zdaj ena glavnih cerkvenih ustanov škofije Lausanne: izvedla se je reforma duhovščine, okrepilo se je duhovno življenje, jezuiti pa so bili dobrodošli, da bi olajšali ustanovitev Collège Saint-Michel. Škof Lozane, ki je bil od leta 1536 v izgnanstvu, je leta 1601 končno dobil dovoljenje za prebivanje v Fribourgu, vendar šele potem, ko se je odpovedal vsem posvetnim zahtevam in brez pravega stolničnega kapitlja. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je dejansko prevzel to prerogativo, čeprav ni imel pravnega statusa. Takšno stanje je trajalo vse do invazije francoskih revolucionarnih čet in ustanovitve Helvetske republike leta 1798. Dve leti pozneje sta bila kanton in mesto Fribourg ločena: kanton je obdržal stolnico – kar še vedno obdrži – mesto pa pravico do volitev župnika. Mestne prerogative so bile leta 1894 ukinjene, župnika pa so odslej volili katoliški državljani. Leta 1920 je župnijski svet prevzel upravno in finančno upravljanje od mesta. Med letoma 1817 in 1915 so kapitelj, kanton in škof večkrat poskušali rešiti problematičen kanonični položaj škofa, ki je bil od leta 1821 ordinarij v Lozani in Ženevi, vendar brez uspeha.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=22-28}}.</ref>{{sfn|Steinauer|2012|p=20-31}} === Stolnica === S papeško bulo Sollicitudo omnium ecclesiarum z dne 17. oktobra 1924 je kolegijska cerkev postala stolnica novoimenovane škofije Lozana, Ženeva in Fribourg. Kolegijskaa kapiteljska cerkev je hkrati postala stolnična kapiteljska cerkev in nadomestila nekdanjo kapiteljsko škofijo Lozana, ki je prenehala obstajati, potem ko so njeni člani med reformacijo pobegnili v [[Evian]]. Istega leta je bila katoliškim volivcem mesta podeljena pravica do izvolitve župnika – privilegij, ki je bil leta 1972 po drugem vatikanskem koncilu odpravljen – in kapiteljska cerkev se je morala odpovedati svojim pravicam nad župnijami, ki so bile še vedno pod njeno jurisdikcijo. V vseh teh spremembah je cerkev sv. Nikolaja ostala sedež istoimenske župnije, vendar se je njeno ozemlje zaradi ustanovitve novih župnij premaknilo. Okrožje Planches je bilo z ustanovitvijo župnije St-Jean leta 1511 ločeno od župnije Tavel, ulica des Forgerons pa od župnije Guin leta 1570. Gibanje je bilo oživljeno leta 1872 z ustanovitvijo župnij St-Maurice v okrožju Auge in St-Pierre v okrožju Places – župnij, ki sta leta 1924 postali župniji – nato z ustanovitvijo župnije Christ-Roi v okrožju Pérolles leta 1943 in župnije Sainte-Thérèse leta 1960. Stolnica sv. Nikolaja je danes sedež škofa Lozane, Ženeve in Fribourga, njegovega stolnega kapitlja in župnije sv. Nikolaja/sv. Pavla.{{sfn|Steinauer|2012|p=178-179}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=28-29}}.</ref>{{sfn|Lehnherr|Schöpfer|1983|p=17}}. == Arhitektura == [[Slika:Cathedrale architecture vuegenerale.JPG|thumb|Pogled s Schönberga]] Dela na novi cerkvi sv. Nikolaja, ki je nadomestila prvo romansko svetišče, zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta in je posegalo v stanovanjsko območje, so se najverjetneje začela leta 1283 in nadaljevala do konca 15. stoletja. Stavba ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], brez [[transept]]a; zgrajena je bila predvsem iz sivozelenega [[peščenjak]]a, čeprav so bili kasneje uporabljeni drugi materiali, zlasti za obnove. Nedavne študije predlagajo naslednjo kronologijo: med letoma 1283 in 1300 stene [[prezbiterij]]a z ravno [[apsida|apsido]] in nizkim koncem zadnjih dveh lokov stranskih ladij; med letoma 1300 in 1320 oboki prezbiterija, stari prezbiterij in stene zadnjih dveh lokov; med letoma 1310 in 1340 stene ladij (razen enega loka na severni strani). Med letoma 1340 in 1350 je bil zgrajen preostali severni zidovi, ladja je bila pokrita in zgrajen južni [[portal]]; med letoma 1370 in 1430 so bili zgrajeni prvi zidovi, prvo nadstropje in začetek drugega nadstropja vhodnega stolpa, strešno ogrodje in oboki ladje ter portal vhodnega stolpa; med letoma 1470 in 1490 so bila dokončana drugo, tretje in četrto nadstropje vhodnega stolpa. Medtem je bila postavljena kapela Božjega groba in razstavljen dotrajani prezbiterij; verjetno je bila med delom razstavljena tudi stara romanska cerkev. Impozantne dimenzije stavbe (trinadstropna višina [[kor (arhitektura)|kora]] in ladje) ter stolpa (najvišjega v takratni Konfederaciji in enega najvišjih v Evropi) ter elementi, izbrani po vzoru stolnice v Lozani ([[triforij]], dva stolpa), kažejo na željo po gradnji cerkve, ki bi sevala dlje od tega, kar a priori nakazuje njen župnijski značaj.<ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=65}}. </ref> === Stolp === [[Slika:Cathedrale architecture tour.JPG|thumb|left|170px|Pogled na stolp]] Gradnja vhodnega stolpa se je začela okoli leta 1370. Leta 1430 sta bili dokončani prvi dve nadstropji, kar je omogočilo dvig obokov ladje. Po prekinitvi so se dela nadaljevala leta 1470 pod vodstvom arhitekta Georgesa du Gerdila in bila dokončana leta 1490, zadnji dve nadstropji – vendar brez zvonika – pa sta dosegli višino 74 metrov. Zasnova stolpa je bila navdihnjena s [[Freiburg im Breisgau|Freiburg im Breisgauu]] – čeprav je bil nad portalom dodan veranda – vendar so opazni tudi drugi vplivi (na primer [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|Strasbourg]] in [[Stolnica sv. Vida, Praga|Praga]]). V pritličju je [[narteks]] s slepimi [[arkada|arkadami]] in zunanjim [[portal]]om, prvič zgrajenim leta 1380, katerega kipi so bili dodani skoraj stoletje. Kapela Božjega groba, ki je ob strani stolpa, je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. V drugem nadstropju je zunanja veranda, veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] in kapela sv. Mihaela (zdaj zakladnica), ki je bila prej vidna iz ladje (pred namestitvijo baročnih in nato romantičnih orgel). Od tretjega do četrtega nadstropja (prvi in ​​drugi zvonik) tloris subtilno prehaja iz kvadrata v osmerokotnik. Nenavadna značilnost stolpa je odsotnost zvonika, vendar se mnenja o razlogih za to opustitev razlikujejo.<ref>Marc Carel Schurr, « Histoire de la construction de la tour et de la chapelle du Saint-Sépulcre », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=57-64}}.</ref><ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=67-89}} .</ref> === Kor === Kor, zgrajen med koncem 13. in začetkom 14. stoletja, je imel ravno apsido (kot v Romontu in Moudonu), njegov prvi del pa je bil okronan s kvadratnim stolpom (kot v Estavayer-le-Lac, Payerne in Romont), do katerega je bilo mogoče dostopati po spiralnem stopnišču, ki je še vedno vidno na zunanjosti, na severovzhodu. Ta stolp je bil zaradi dotrajanega stanja razstavljen v drugi polovici 14. stoletja. Vendar se zdi, da to delo ni bilo zadostno, saj so se v obokih kora do začetka 17. stoletja pojavile razpoke. Med letoma 1627 in 1630 (slednji datum je viden nad osrednjim oknom kora) so se oblasti, potem ko so oklevale z ojačitvijo zidov, odločile za obnovo kora po strokovnem znanju inženirja Jeana Cotonneta iz Besançona, ki ga je priporočil škof Jean de Watteville, in na podlagi načrta, ki ga je predložil Daniel Heintz mlajši, glavni arhitekt kolegijske cerkve v Bernu. Kljub pozni gradnji novi fribourški kor še vedno kaže oblike, izposojene iz gotske arhitekture (poligonalna apsida, [[krogovičje]], [[rebrasti obok]]), da bi poudaril utemeljitev fribourške cerkve v srednjeveški tradiciji, ki je ni omadeževala reformacija. Integracija novega zidovja s starim, ki je sama po sebi precej nezadovoljiva, razkriva dva nova oboka in tristrano osmerokotno apsido, ki jo krasi zvonik, vendar brez kakršne koli zunanje dekoracije. Tudi notranjost je preprosta, razen spektakularnega rebrastega mrežastega oboka, dela mojstra zidarja in arhitekta Petra Winterja, prvotno iz Prismella v Valsesiji. Osrednji [[sklepnik]]i prikazujejo grb dežele Freiburg, Devico Marijo, sv. Nikolaja, sv. Katarino, sv. Barbaro in sv. Karla Boromejskega; drugi sklepniki imajo štukaturne grbe, ki jih je mogoče pripisati slikarju, kiparju in arhitektu Josephu Pleppu, ki ponazarjajo grbe dvaintridesetih članov patricijske vlade tistega časa. === Kapela Božjega groba === [[Slika:Cathedrale architecture sacristie.jpg|thumb|Zakristija]] Kapela Mossu ali kapela Božjega groba in sv. Lovrenca je bila verjetno vgrajena med južne opornike vhodnega stolpa cerkve sv. Nikolaja okoli leta 1430 in nato leta 1457 pokrita na pobudo Jeana Mossuja, meščana iz Fribourga in rektorja cerkvenega sveta sv. Nikolaja. Kapela je nepravilnega tlorisa in jo osvetljujeta dve okni: večje okno ima veličasten okras z vzorci mušet, kar odraža vpliv znane arhitekturne [[Parler (družina)|družine Parler]], ki je delala na številnih cerkvah po [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]], zlasti na stolnici sv. Vida v Pragi. Kapela je posvečena sv. Lovrencu, čigar kip stoji nad oltarjem. Od sredine 15. stoletja je v njej skupina kipov, ki prikazujejo ''Kristusovo pokop''. Notranja razporeditev se je razvila: razpoke v stenah stolpa so leta 1646 privedle do razdelitve na dve nadstropji; Šele leta 1942 so odstranili obok in baročna tla, ''Pokop ' postavili nazaj na svoje mesto in oltar postavili v jugovzhodni lonec. === Zakristije === Prva zakristija, južno od prvega dela kora, je bila leta 1632 obnovljena v dveh nadstropjih, povezanih s spiralnim stopniščem; druga datira iz leta 1674. Njuni fasadi sta bili sredi 19. stoletja preoblikovani v neogotskem slogu. Oba prostora sta obokana. Dostop do kora je bil prvotno skozi parter (zaprt sredi 16. stoletja), dostop do ladje pa skozi vrata, ki so tam, kjer stoji sedanji oltar Srca Jezusovega (zaprt v drugi polovici 19. stoletja). Trenutno je edini dostop skozi kor. == Portali == Glavni vhod v stolnico je zahodni portal. Nekoč je bil južni portal.<ref>Bericht Schweizer Radio SRF [https://www.srf.ch/news/regional/bern-freiburg-wallis/die-freiburger-kathedrale-erhaelt-ihren-ersten-haupteingang-zurueck]</ref> Slabo stanje tega vhoda, ki ga je povzročilo desetletja avtomobilskega prometa, je mesto v 1970-ih spodbudilo k zaprtju in prekrivanju z lesom za zaščito. Po 40 letih so vrata obnovili in ponovno odprli. Ker prvotni videz nekaterih podstavkov kipov ni bil več znan, je en kip dobil podstavek, ki odraža sodobni čas: prikazuje ljudi, ki pozorno uporabljajo svoje pametne telefone. <gallery mode="packed"> St. Nicolas Fribourg Portal.jpg|Zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0562.JPG|Detajl: zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0563.JPG|Skupina figur na zahodnem portalu Statue_sued_kat-fr.jpeg|Na sredini sv. Katarine Statue sued detail kat-fr.jpg|Namig na podstavku: sodobni ljudje </gallery> == Oprema == Bogata oprema cerkve vključuje kapelo Božjega groba z upodobitvijo ''Kristusovega pokopa'' (1433), [[krstilnik]] iz leta 1498, korne klopi v razkošnem gotskem slogu (1516), različne baročne oltarje in glavni oltar iz leta 1877. Poznogotska [[korna pregrada]], ki jo je med letoma 1464 in 1466 izdelal Ulrich Wagner, velja za »najlepšo v svojem obdobju«.<ref name="FR2">Marcel Strub: ''Les monuments d’art et d’histoire du canton de Fribourg. Tome II: La Ville de Fribourg'' (= ''Die Kunstdenkmäler der Schweiz,'' Bd.&nbsp;36). Birkhäuser, Basel 1956, S.&nbsp;94 f.</ref> <gallery mode="packed"> Heiliggrabkapelle-FR.JPG|Kapela svetega groba Friburgo Cattedrale Fonte Battesimale.JPG|Krstilnik Friburgo Cattedrale Pulpito.jpg|Prižnica La dernière Cène - cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg.jpg|Oltarna slika 2013-04-04 Fribourg 0587.JPG|Upodobitev križa v koru Cathédrale Saint-Nicolas Fribourg Lion 01.jpg|Grb Fribourga na stopnišču do prižnice, 1513–1516 </gallery> == Okna == Cerkvena okna je sprva v secesijskem slogu zasnoval poljski umetnik Józef Mehoffer, kasneje so se le delno držala tega sloga, med letoma 1896 in 1936 pa jih je kot vitraže izdelal freiburški studio Kirsch & Fleckner. Osem Mehofferjevih oken osvetljuje stranski kapeli na obeh straneh ladje, pet pa prezbiterij. Dve okni v kapeli Božjega groba sta delo francoskega slikarja Alfreda Manessierja. Najstarejše Mehofferjevo okno je Apostolsko okno iz let 1895–1896. S to zasnovo je Mehoffer zmagal na mednarodnem natečaju za oblikovanje osmih oken. Okno v vsakem od svojih štirih panelov prikazuje enega apostola: Petra, Janeza, Jakoba in Andreja. Nahaja se v severni stranski kapeli pred prezbiterijem. == Orgle == Stolnica ima dvoje orgel. Velike orgle je med letoma 1824 in 1834 zgradil freiburški graditelj orgel Aloys Mooser (1770–1839) in so privabljale glasbenike, kot sta [[Franz Liszt]] in [[Anton Bruckner]]. Orgle imajo 60 resonančnih mest na štirih manualih in pedalu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Cathédrale Saint-Nicolas (Fribourg)}} * [https://www.stnicolas.ch/ Spletna stran župnije St. Nikolaus in Freiburg] * {{cite web |url=https://mehoffer.org/?lang=en |title=Mehoffer in Fribourg – virtual exhibition of Józef Mehoffer's stained-glass windows in St Nicholas Cathedral, Fribourg |publisher=Foundation for the Virtualisation of National Cultural Heritage |access-date=2026-06-06}} * [https://web.archive.org/web/20070331073801/http://www.stnicolas.ch/web/stnicolas/infrastructures.htm STnicolas.ch: Cathedral of St. Nicholas, Fribourg website] [[Kategorija:Fribourg]] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1490]] e76t3kf0e809x2dpjauxtttlzc39zi7 6709842 6709773 2026-07-11T17:57:47Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Fribourška stolnica]] na [[Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg]] 6709773 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Fribourška stolnica | fullname = Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg | other_name = | native_name = Cathédrale St-Nicolas | native_name_lang = francosko | image = Picswiss FR-13-13.jpg | image_size = 300px | imagelink = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | relief = | map_caption = | coordinates = {{coord|46|48|22|N|7|9|47|E|type:landmark_region:CH|display=inline,title}} | osgraw = | location = [[Fribourg]] | country = [[Švica]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous_denomination = | churchmanship = | website = [https://www.notre-dame-de-fribourg.ch/patrimoine/cathedrale-saint-nicolas Website] | former_name = | groundbreaking = 1283 | founder = | dedication = | dedicated = | consecrated = | events = | status = Aktivna | functional_status = [[župnijska cerkev]]<br>[[stolnica]] <small>(od 1925)</small> | heritage_designation = | designated = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | groundbreaking = | completed date = 1490 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Lozana, Ženeva in Fribourg | archbishop = | bishop = Charles Morerod | dean = }} '''Fribourška stolnica''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg}}) je rimskokatoliška stolnica v [[Fribourg]]u v [[Švica|Švici]]. Zgrajena je bila med letoma 1283 in 1490 v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] in stoji na dvignjeni legi s pogledom na mesto. Stolnica je škofovski sedež škofije Lozane, Ženeve in Fribourga. == Zgodovina == === Ustanovitev === Prva cerkev svetega Nikolaja je povezana z ustanovitvijo mesta Fribourg. Ker ni bilo ustanovne listine, so zgodovinske raziskave omogočile ohranitev datuma 1157, ko je vojvoda Berthold IV. Zähringenski (približno 1125–1186), ki je šel skozi regijo, ustanovil mesto na terasi s pogledom na reko [[Saane/Sarine]]. Župnijska cerkev bi bila ustanovljena v istem času, na zemljišču, kjer takrat ni bilo nobenega drugega verskega objekta - nič, kar bi podpiralo prejšnje temelje sedanje stolnice. 6. junija 1182 je lozanski škof Roger de Vico Pisano (1178 – 1212) posvetil cerkev, ki je bila zagotovo še v gradnji. Posvetitve se v škofijskem koledarju liturgično spominjamo 26. avgusta. Za razliko od drugih podobnih ustanov je cerkev hitro pridobila – kljub sporu med ustanoviteljem in prioratom Cluniac Payerne glede zemlje – določeno kanonično avtonomijo: nikoli ni bila odvisna od ene od okoliških župnij (zlasti župnije Villars-sur-Glâne) in je sestavljala dekanijo, omenjeno že leta 1228 v kartularju Lozane. O prvotni stavbi ni znanega skoraj nič.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=14-16}}.</ref>{{sfn|Bourgarel|1998|p=126}} === Posvetitev === [[Slika:Cathedrale sculpture baptistere nicolas.jpg|thumb|Sv. [[Nikolaj iz Mire]] pri krstnem kamnu]] Pismo, ki ga je vojvoda Bertold IV. Zähringenski leta 1177 napisal prioratu Payerne v zvezi z omenjenim sporom, omenja ustanovitev cerkve, posvečene [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaju]]. Za razlago te izbire je bilo predstavljenih več hipotez. Dve se zdita manj verjetni: ena nakazuje, da je bil ta kult v Freiburg uveden, ker je sveti Nikolaj zavetnik trgovcev in čolnarjev – vendar reka Sarine ni bila uporabljena za rečni promet, druga pa, da jo je rodbina Zähringen izbrala zaradi njenih vezi s švabskim samostanom, ki naj bi olajšal uvedbo tega kulta v Nemčiji – vendar se zdi, da so se povezave med dinastijo in kultom svetnika prepletle šele kasneje. Ostaja zadnja hipoteza, ki vidi povezavo z avguštinskimi kanoniki, ki jih je na Velikem prelazu sv. Bernarda v 11. stoletju ustanovil sveti Bernard Menthonski. V tem času se je kult svetega Nikolaja močno razširil vzdolž komunikacijskih poti švicarske planote, še posebej ker so imeli kanoniki tam več hiš, od katerih so bile nekatere posvečene sv. Nikolaju, na primer Sévaz in Semsales. Priorat je dokumentiran tudi v Fribourgu že leta 1228.<ref>Kathrin Utz Tremp, ''Un nom, des images et des reliques'', Jean Steinauer ''ouvrage=Saint Nicolas, les aventures du patron de Fribourg'', Fribourg, 2005, str.19-23</ref> === Župnijska cerkev === Cerkev sv. Nikolaja je imela vidno mesto v osrčju novega mesta in je dolgo časa ostala njegova edina [[župnijska cerkev]], kljub ustanovitvi več verskih redov v mestu v 13. stoletju ([[frančiškani]], [[avguštinci|avguštinski]] puščavniki, hospitalci sv. Janeza) ali v neposredni bližini ([[cistercijani]] iz Maigraugea). Šele leta 1511 je bila v cerkvi hospitalcev sv. Janeza v komanderijskem središču na bregovih reke Sarine ustanovljena druga župnija. Po izumrtju dinastije Zähringen leta 1218 so grofje Kyburg prevzeli oblast nad mestom in s tem nad cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1249 je dokument, ki je potrdil mestne privilegije, ''Handfeste'', meščanom podelil pravico, da izvolijo svojega župnika in da so pokopani na mestnem pokopališču, ki obdaja cerkev. Razmere so se spremenile leta 1277, ko je habsburška dinastija ponovno pridobila oblast in pravice, ki jim jih je podelila. Po dinastični krizi je trajalo približno trideset let, da so si te pravice povrnili, mesto Fribourg pa je bilo prvo v Švici, ki je lahko uveljavljalo pravico do patronata nad župnijsko cerkvijo. Medtem so se začela dela na novi cerkvi sv. Nikolaja: leto 1283 se na splošno šteje za prvo fazo gradnje gotske stavbe. Za tisti čas je Fribourg izjemno in kot znak relativne avtonomije mesta nadzoroval tako župnijo – z izvolitvijo njenega duhovnika – kot tudi cerkvene upravnike, ki so prejemali donacije vernikov in skrbeli za gradnjo svetišča. Od 12. stoletja naprej so temelji oltarjev zagotavljali [[Prebenda|prebende]] za vzdrževanje duhovnikov: leta 1382 je bilo sedem vikarjev, leta 1417 dvanajst duhovnikov in leta 1464 skoraj osemnajst, z enakim številom oltarjev, ki so pripadali cehom in družinam. Cerkev je bila opremljena z orglami (1426–1428), vitraži (1423, nato 1461–1462 za rozeto) in kornimi klopmi za duhovščino (1462–1465). Verjetno je, da je župnija dala povod tudi za šolo, ki je laikom nudila verski pouk.{{sfn|Strub|1956|p=28}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=17-22}}.</ref> === Kolegijska cerkev === Konec 15. stoletja je več klerikov sv.a Nikolaja zasedalo položaje v Fribourgu in drugih mestih, medtem ko so bile župnije v regiji vključene v župnijo sv. Nikolaja, tako da je župnijska cerkev že dejansko delovala kot kolegijska cerkev. Ta status, ki so ga številna cesarska mesta pridobila ob koncu srednjega veka, je bil leta 1484 podeljen cerkvi sv. Vincencija v Bernu, kar je spodbudilo fribourške oblasti, da so se obrnile na papeža. Leta 1512 je župan Peter Falk od [[papež Julij II.|Julija II.]] pridobil privilegij, ki ga je potrdil njegov naslednik [[papež Leon X.]]. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je bil tako ustanovljen: sestavljali so ga trije dostojanstveniki – prošt, ki ga je izvolil Svet dvesto in ga je imenoval papež, dekan in kantor – ter dvanajst kanonikov. Neodvisnost Fribourga od lozanskega škofa je bila očitna. To neodvisnost je okrepila reformacija: čeprav je Fribourg ostal katoliški, je Berncem pomagal zaseči škofovo posest v Pays de Vaud – pri tem pa je od nje tudi imel koristi – in mu ponudil le omejeno sodelovanje. V drugi polovici 16. stoletja se je protireformacija močno zanašala na kolegijsko cerkev svetega Nikolaja in njeno duhovščino, ki je bila zdaj ena glavnih cerkvenih ustanov škofije Lausanne: izvedla se je reforma duhovščine, okrepilo se je duhovno življenje, jezuiti pa so bili dobrodošli, da bi olajšali ustanovitev Collège Saint-Michel. Škof Lozane, ki je bil od leta 1536 v izgnanstvu, je leta 1601 končno dobil dovoljenje za prebivanje v Fribourgu, vendar šele potem, ko se je odpovedal vsem posvetnim zahtevam in brez pravega stolničnega kapitlja. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je dejansko prevzel to prerogativo, čeprav ni imel pravnega statusa. Takšno stanje je trajalo vse do invazije francoskih revolucionarnih čet in ustanovitve Helvetske republike leta 1798. Dve leti pozneje sta bila kanton in mesto Fribourg ločena: kanton je obdržal stolnico – kar še vedno obdrži – mesto pa pravico do volitev župnika. Mestne prerogative so bile leta 1894 ukinjene, župnika pa so odslej volili katoliški državljani. Leta 1920 je župnijski svet prevzel upravno in finančno upravljanje od mesta. Med letoma 1817 in 1915 so kapitelj, kanton in škof večkrat poskušali rešiti problematičen kanonični položaj škofa, ki je bil od leta 1821 ordinarij v Lozani in Ženevi, vendar brez uspeha.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=22-28}}.</ref>{{sfn|Steinauer|2012|p=20-31}} === Stolnica === S papeško bulo Sollicitudo omnium ecclesiarum z dne 17. oktobra 1924 je kolegijska cerkev postala stolnica novoimenovane škofije Lozana, Ženeva in Fribourg. Kolegijskaa kapiteljska cerkev je hkrati postala stolnična kapiteljska cerkev in nadomestila nekdanjo kapiteljsko škofijo Lozana, ki je prenehala obstajati, potem ko so njeni člani med reformacijo pobegnili v [[Evian]]. Istega leta je bila katoliškim volivcem mesta podeljena pravica do izvolitve župnika – privilegij, ki je bil leta 1972 po drugem vatikanskem koncilu odpravljen – in kapiteljska cerkev se je morala odpovedati svojim pravicam nad župnijami, ki so bile še vedno pod njeno jurisdikcijo. V vseh teh spremembah je cerkev sv. Nikolaja ostala sedež istoimenske župnije, vendar se je njeno ozemlje zaradi ustanovitve novih župnij premaknilo. Okrožje Planches je bilo z ustanovitvijo župnije St-Jean leta 1511 ločeno od župnije Tavel, ulica des Forgerons pa od župnije Guin leta 1570. Gibanje je bilo oživljeno leta 1872 z ustanovitvijo župnij St-Maurice v okrožju Auge in St-Pierre v okrožju Places – župnij, ki sta leta 1924 postali župniji – nato z ustanovitvijo župnije Christ-Roi v okrožju Pérolles leta 1943 in župnije Sainte-Thérèse leta 1960. Stolnica sv. Nikolaja je danes sedež škofa Lozane, Ženeve in Fribourga, njegovega stolnega kapitlja in župnije sv. Nikolaja/sv. Pavla.{{sfn|Steinauer|2012|p=178-179}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=28-29}}.</ref>{{sfn|Lehnherr|Schöpfer|1983|p=17}}. == Arhitektura == [[Slika:Cathedrale architecture vuegenerale.JPG|thumb|Pogled s Schönberga]] Dela na novi cerkvi sv. Nikolaja, ki je nadomestila prvo romansko svetišče, zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta in je posegalo v stanovanjsko območje, so se najverjetneje začela leta 1283 in nadaljevala do konca 15. stoletja. Stavba ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], brez [[transept]]a; zgrajena je bila predvsem iz sivozelenega [[peščenjak]]a, čeprav so bili kasneje uporabljeni drugi materiali, zlasti za obnove. Nedavne študije predlagajo naslednjo kronologijo: med letoma 1283 in 1300 stene [[prezbiterij]]a z ravno [[apsida|apsido]] in nizkim koncem zadnjih dveh lokov stranskih ladij; med letoma 1300 in 1320 oboki prezbiterija, stari prezbiterij in stene zadnjih dveh lokov; med letoma 1310 in 1340 stene ladij (razen enega loka na severni strani). Med letoma 1340 in 1350 je bil zgrajen preostali severni zidovi, ladja je bila pokrita in zgrajen južni [[portal]]; med letoma 1370 in 1430 so bili zgrajeni prvi zidovi, prvo nadstropje in začetek drugega nadstropja vhodnega stolpa, strešno ogrodje in oboki ladje ter portal vhodnega stolpa; med letoma 1470 in 1490 so bila dokončana drugo, tretje in četrto nadstropje vhodnega stolpa. Medtem je bila postavljena kapela Božjega groba in razstavljen dotrajani prezbiterij; verjetno je bila med delom razstavljena tudi stara romanska cerkev. Impozantne dimenzije stavbe (trinadstropna višina [[kor (arhitektura)|kora]] in ladje) ter stolpa (najvišjega v takratni Konfederaciji in enega najvišjih v Evropi) ter elementi, izbrani po vzoru stolnice v Lozani ([[triforij]], dva stolpa), kažejo na željo po gradnji cerkve, ki bi sevala dlje od tega, kar a priori nakazuje njen župnijski značaj.<ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=65}}. </ref> === Stolp === [[Slika:Cathedrale architecture tour.JPG|thumb|left|170px|Pogled na stolp]] Gradnja vhodnega stolpa se je začela okoli leta 1370. Leta 1430 sta bili dokončani prvi dve nadstropji, kar je omogočilo dvig obokov ladje. Po prekinitvi so se dela nadaljevala leta 1470 pod vodstvom arhitekta Georgesa du Gerdila in bila dokončana leta 1490, zadnji dve nadstropji – vendar brez zvonika – pa sta dosegli višino 74 metrov. Zasnova stolpa je bila navdihnjena s [[Freiburg im Breisgau|Freiburg im Breisgauu]] – čeprav je bil nad portalom dodan veranda – vendar so opazni tudi drugi vplivi (na primer [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|Strasbourg]] in [[Stolnica sv. Vida, Praga|Praga]]). V pritličju je [[narteks]] s slepimi [[arkada|arkadami]] in zunanjim [[portal]]om, prvič zgrajenim leta 1380, katerega kipi so bili dodani skoraj stoletje. Kapela Božjega groba, ki je ob strani stolpa, je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. V drugem nadstropju je zunanja veranda, veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] in kapela sv. Mihaela (zdaj zakladnica), ki je bila prej vidna iz ladje (pred namestitvijo baročnih in nato romantičnih orgel). Od tretjega do četrtega nadstropja (prvi in ​​drugi zvonik) tloris subtilno prehaja iz kvadrata v osmerokotnik. Nenavadna značilnost stolpa je odsotnost zvonika, vendar se mnenja o razlogih za to opustitev razlikujejo.<ref>Marc Carel Schurr, « Histoire de la construction de la tour et de la chapelle du Saint-Sépulcre », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=57-64}}.</ref><ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=67-89}} .</ref> === Kor === Kor, zgrajen med koncem 13. in začetkom 14. stoletja, je imel ravno apsido (kot v Romontu in Moudonu), njegov prvi del pa je bil okronan s kvadratnim stolpom (kot v Estavayer-le-Lac, Payerne in Romont), do katerega je bilo mogoče dostopati po spiralnem stopnišču, ki je še vedno vidno na zunanjosti, na severovzhodu. Ta stolp je bil zaradi dotrajanega stanja razstavljen v drugi polovici 14. stoletja. Vendar se zdi, da to delo ni bilo zadostno, saj so se v obokih kora do začetka 17. stoletja pojavile razpoke. Med letoma 1627 in 1630 (slednji datum je viden nad osrednjim oknom kora) so se oblasti, potem ko so oklevale z ojačitvijo zidov, odločile za obnovo kora po strokovnem znanju inženirja Jeana Cotonneta iz Besançona, ki ga je priporočil škof Jean de Watteville, in na podlagi načrta, ki ga je predložil Daniel Heintz mlajši, glavni arhitekt kolegijske cerkve v Bernu. Kljub pozni gradnji novi fribourški kor še vedno kaže oblike, izposojene iz gotske arhitekture (poligonalna apsida, [[krogovičje]], [[rebrasti obok]]), da bi poudaril utemeljitev fribourške cerkve v srednjeveški tradiciji, ki je ni omadeževala reformacija. Integracija novega zidovja s starim, ki je sama po sebi precej nezadovoljiva, razkriva dva nova oboka in tristrano osmerokotno apsido, ki jo krasi zvonik, vendar brez kakršne koli zunanje dekoracije. Tudi notranjost je preprosta, razen spektakularnega rebrastega mrežastega oboka, dela mojstra zidarja in arhitekta Petra Winterja, prvotno iz Prismella v Valsesiji. Osrednji [[sklepnik]]i prikazujejo grb dežele Freiburg, Devico Marijo, sv. Nikolaja, sv. Katarino, sv. Barbaro in sv. Karla Boromejskega; drugi sklepniki imajo štukaturne grbe, ki jih je mogoče pripisati slikarju, kiparju in arhitektu Josephu Pleppu, ki ponazarjajo grbe dvaintridesetih članov patricijske vlade tistega časa. === Kapela Božjega groba === [[Slika:Cathedrale architecture sacristie.jpg|thumb|Zakristija]] Kapela Mossu ali kapela Božjega groba in sv. Lovrenca je bila verjetno vgrajena med južne opornike vhodnega stolpa cerkve sv. Nikolaja okoli leta 1430 in nato leta 1457 pokrita na pobudo Jeana Mossuja, meščana iz Fribourga in rektorja cerkvenega sveta sv. Nikolaja. Kapela je nepravilnega tlorisa in jo osvetljujeta dve okni: večje okno ima veličasten okras z vzorci mušet, kar odraža vpliv znane arhitekturne [[Parler (družina)|družine Parler]], ki je delala na številnih cerkvah po [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]], zlasti na stolnici sv. Vida v Pragi. Kapela je posvečena sv. Lovrencu, čigar kip stoji nad oltarjem. Od sredine 15. stoletja je v njej skupina kipov, ki prikazujejo ''Kristusovo pokop''. Notranja razporeditev se je razvila: razpoke v stenah stolpa so leta 1646 privedle do razdelitve na dve nadstropji; Šele leta 1942 so odstranili obok in baročna tla, ''Pokop ' postavili nazaj na svoje mesto in oltar postavili v jugovzhodni lonec. === Zakristije === Prva zakristija, južno od prvega dela kora, je bila leta 1632 obnovljena v dveh nadstropjih, povezanih s spiralnim stopniščem; druga datira iz leta 1674. Njuni fasadi sta bili sredi 19. stoletja preoblikovani v neogotskem slogu. Oba prostora sta obokana. Dostop do kora je bil prvotno skozi parter (zaprt sredi 16. stoletja), dostop do ladje pa skozi vrata, ki so tam, kjer stoji sedanji oltar Srca Jezusovega (zaprt v drugi polovici 19. stoletja). Trenutno je edini dostop skozi kor. == Portali == Glavni vhod v stolnico je zahodni portal. Nekoč je bil južni portal.<ref>Bericht Schweizer Radio SRF [https://www.srf.ch/news/regional/bern-freiburg-wallis/die-freiburger-kathedrale-erhaelt-ihren-ersten-haupteingang-zurueck]</ref> Slabo stanje tega vhoda, ki ga je povzročilo desetletja avtomobilskega prometa, je mesto v 1970-ih spodbudilo k zaprtju in prekrivanju z lesom za zaščito. Po 40 letih so vrata obnovili in ponovno odprli. Ker prvotni videz nekaterih podstavkov kipov ni bil več znan, je en kip dobil podstavek, ki odraža sodobni čas: prikazuje ljudi, ki pozorno uporabljajo svoje pametne telefone. <gallery mode="packed"> St. Nicolas Fribourg Portal.jpg|Zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0562.JPG|Detajl: zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0563.JPG|Skupina figur na zahodnem portalu Statue_sued_kat-fr.jpeg|Na sredini sv. Katarine Statue sued detail kat-fr.jpg|Namig na podstavku: sodobni ljudje </gallery> == Oprema == Bogata oprema cerkve vključuje kapelo Božjega groba z upodobitvijo ''Kristusovega pokopa'' (1433), [[krstilnik]] iz leta 1498, korne klopi v razkošnem gotskem slogu (1516), različne baročne oltarje in glavni oltar iz leta 1877. Poznogotska [[korna pregrada]], ki jo je med letoma 1464 in 1466 izdelal Ulrich Wagner, velja za »najlepšo v svojem obdobju«.<ref name="FR2">Marcel Strub: ''Les monuments d’art et d’histoire du canton de Fribourg. Tome II: La Ville de Fribourg'' (= ''Die Kunstdenkmäler der Schweiz,'' Bd.&nbsp;36). Birkhäuser, Basel 1956, S.&nbsp;94 f.</ref> <gallery mode="packed"> Heiliggrabkapelle-FR.JPG|Kapela svetega groba Friburgo Cattedrale Fonte Battesimale.JPG|Krstilnik Friburgo Cattedrale Pulpito.jpg|Prižnica La dernière Cène - cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg.jpg|Oltarna slika 2013-04-04 Fribourg 0587.JPG|Upodobitev križa v koru Cathédrale Saint-Nicolas Fribourg Lion 01.jpg|Grb Fribourga na stopnišču do prižnice, 1513–1516 </gallery> == Okna == Cerkvena okna je sprva v secesijskem slogu zasnoval poljski umetnik Józef Mehoffer, kasneje so se le delno držala tega sloga, med letoma 1896 in 1936 pa jih je kot vitraže izdelal freiburški studio Kirsch & Fleckner. Osem Mehofferjevih oken osvetljuje stranski kapeli na obeh straneh ladje, pet pa prezbiterij. Dve okni v kapeli Božjega groba sta delo francoskega slikarja Alfreda Manessierja. Najstarejše Mehofferjevo okno je Apostolsko okno iz let 1895–1896. S to zasnovo je Mehoffer zmagal na mednarodnem natečaju za oblikovanje osmih oken. Okno v vsakem od svojih štirih panelov prikazuje enega apostola: Petra, Janeza, Jakoba in Andreja. Nahaja se v severni stranski kapeli pred prezbiterijem. == Orgle == Stolnica ima dvoje orgel. Velike orgle je med letoma 1824 in 1834 zgradil freiburški graditelj orgel Aloys Mooser (1770–1839) in so privabljale glasbenike, kot sta [[Franz Liszt]] in [[Anton Bruckner]]. Orgle imajo 60 resonančnih mest na štirih manualih in pedalu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Cathédrale Saint-Nicolas (Fribourg)}} * [https://www.stnicolas.ch/ Spletna stran župnije St. Nikolaus in Freiburg] * {{cite web |url=https://mehoffer.org/?lang=en |title=Mehoffer in Fribourg – virtual exhibition of Józef Mehoffer's stained-glass windows in St Nicholas Cathedral, Fribourg |publisher=Foundation for the Virtualisation of National Cultural Heritage |access-date=2026-06-06}} * [https://web.archive.org/web/20070331073801/http://www.stnicolas.ch/web/stnicolas/infrastructures.htm STnicolas.ch: Cathedral of St. Nicholas, Fribourg website] [[Kategorija:Fribourg]] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1490]] e76t3kf0e809x2dpjauxtttlzc39zi7 0 605452 6709666 2026-07-11T12:28:23Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6709666 wikitext text/x-wiki [[File:Zweifranken (cropped).jpg|thumb|Stoječa Helvetia na sprednji strani švicarskega kovanca za 2 franka]] '''Helvetia''' (/hɛlˈviːʃə/)[1] je nacionalna poosebitev [[Švica|Švice]], uradno '''''Confoederatio Helvetica''''', [[Švicarska konfederacija]]. [[Alegorija]] je običajno upodobljena v dolgih oblačilih, s sulico in ščitom, okrašenim s švicarsko zastavo in pogosto s spletenimi lasmi in vencem kot simbolom konfederacije. Ime izhaja iz etnonima ''[[Helveti]]'', imena galskega plemena, ki je naseljevalo [[Mittelland (Švica)|Švicarsko planoto]] pred rimsko osvojitvijo. == Zgodovina == [[File:De Merian Helvetiae, Rhaetiae et Valesiae 001.png|thumb|Matthäus Merian (1642)]] Moda upodabljanja Švicarske konfederacije z ženskimi alegorijami se je pojavila v 17. stoletju. To je nadomestilo prejšnjo konvencijo, priljubljeno v 1580-ih, ki je Švico predstavljala kot bika ({{langx|de|Schweizer Stier}}). V prvi polovici 17. stoletja ni bila nobena alegorija identificirana kot ''Helvetia''. Namesto tega je več alegorij predstavljalo tako vrline kot slabosti konfederacije. Na naslovni strani svoje ''Topografije'' iz leta 1642 je Matthäus Merian upodobil dve alegorični figuri, ki sedita pod naslovno ploščo: ena je figura oboroženega {{lang|de|Eidgenosse}}, ki predstavlja švicarsko vojaško hrabrost in suverenost, druga pa je ženska alegorija ''Abundantie'', okronana z mestnim obzidjem.<ref>{{Cite book |last=Kreis |first=Georg |title=Helvetia |publisher=NZZ Verlag |year=1991 |isbn=3858233161 |location=Zürich |pages=76}}</ref> Ženske alegorije posameznih [[kantoni Švice|kantonov]] so starejše od ene same ''Helvetie''. Obstajajo upodobitve ''Respublica Tigurina Virgo'' (1607), [[Luzern|Luzerna]], prikazana leta 1658 z zmagovalcem Villmergena, Christoph Pfyffer, in Berna iz leta 1682. V naslednjem pol stoletja se je Merianova ''Abundantia'' razvila v lik ''Helvetie'' v pravi luči. Oljna slika iz [[Solothurn]]a iz let 1677/78, znana kot {{lang|la|Libertas Helvetiae}}, prikazuje žensko alegorijo {{lang|la|Libertas}}, ki stoji na stebru. Leta 1672 je oljna slika Albrechta Kauwa prikazovala več figur, označenih kot {{lang|la|Helvetia moderna}}. Te predstavljajo pregrehe, kot sta {{lang|la|Voluptas}} in {{lang|la|Avaritia}}, v nasprotju z vrlinami {{lang|la|Helvetia antiqua}} (ki ni prikazana na sliki). 14. septembra 1672 je bila v [[Zug]]u uprizorjena monumentalna baročna igra Johanna Casparja Weissenbacha z naslovom ''Eydtgnossisch Contrafeth Auff- und Abnemmender Jungfrawen Helvetiae''. Igra je polna alegorij, ki ponazarjajo vzpon Helvetie in njeno dekadenco po reformaciji. V 4. dejanju se ''Abnemmende Helvetiae'' ali »Upadajoča Helvetia« sooči z Atheysmusom in Politicusom, medtem ko jo stare vrline zapuščajo. V zadnjem prizoru se zdi, da Kristus kaznuje svojeglavo devico, toda Mati Božja in brat Klaus posredujeta in skesana grešnica je pomiloščena. Identifikacija Švicarjev kot »Helvetov« ({{lang|fr|Helvétiens}}) postane pogosta v 18. stoletju, zlasti v francoskem jeziku, kot v zelo domoljubnem delu François-Joseph-Nicolas d'Alt de Tieffenthala ''Zgodovina Helvetov'' ({{lang|fr|Histoire des Helvétiens}}) (1749–1753), ki mu sledi ''Zgodovina Helvétienske konfederacije'' ({{lang|fr|Histoire de la Confédération helvétique}}) (1754) Alexandra Ludwiga von Wattenwyla. ''Helvetia'' se pojavlja v domoljubnih in političnih umetniških delih v kontekstu gradnje nacionalne zgodovine in identitete v začetku 19. stoletja, po razpadu napoleonske Helvetske republike in se pojavlja na uradnih zveznih kovancih in znamkah od ustanovitve Švice kot zvezne države leta 1848. == Ime ''Švica'' == [[File:Fünffranken (cropped).jpg|thumb|180px|Švicarski kovanec za pet frankov z latinskim napisom {{lang|la|Confœderatio Helvetica}}]] Švicarska konfederacija še naprej uporablja ime v latinski obliki, kadar je uporaba katerega koli ali vseh njenih štirih uradnih jezikov neprimerna ali nepraktična. Tako se ime pojavlja na poštnih znamkah, kovancih in drugih uporabah; polno ime, ''Confœderatio Helvetica'', je okrajšano za uporabe, kot sta [[ISO 3166|ISO 3166-1 alpha-2]] in koda registracije vozila CH ter ccTLD, .ch. Omeniti velja, da prevodi izraza Helvetia še vedno služijo kot ime za Švico v jezikih, kot so irščina, v kateri je država znana kot ''An Eilvéis'', grščina, v kateri je znana kot ''Ελβετία'' (''Elvetia'') in romunščina, v kateri je znana kot ''Elveția''. V italijanščini se ''Elvezia'' šteje za arhaično, vendar se demonim samostalnik/pridevnik ''elvetico'' pogosto uporablja kot sinonim za ''svizzero''. V francoščini se Švicarje lahko imenuje Helvètes. Nemška beseda ''Helvetien'' se uporablja kot sinonim za ''Schweiz'' in ima višjo poetično vrednost. ''Helvetien'' je pogostejši tudi v Nemčiji; nemško govoreči Švicarji uporabljajo Helvetia ali Helvetica kot poetično sinonim za svojo državo. == Galerija == <gallery> File:Geneve jardin Anglais 2011-09-13 13 50 00 PICT4755.JPG|Helvetia (desno) z napisom ''Ženeva'' (spomenik v Ženevi) File:Picswiss BS-53-07.jpg| {{lang|de|Helvetia auf Reisen}} ('Helvetia na potovanju'), kip v Baslu File:Bern Bundeshaus Skulpturengruppe.jpg|Kip Helvetie na Zvezni palači v Švici, Bern File:Stamp Switzerland 1881 25c.jpg|Helvetia na 25-centimski švicarski poštni znamki, 1881 File:Switzerland 600th Anniversary Celebration Medal 1891 in France by Dubois, obverse.jpg|Helvetia leti nad Luzernskim jezerom na medalji za 600. obletnico Švice 1891, avtor Alphée Dubois, sprednja stran File:Stamp Switzerland 1910 10c tb pair.jpg|Švicarske znamke imajo oznako »Helvetia«, ki označuje Švico. File:HELVETIA bronze statue ST KARLSHOF ZUG artist anna bang 2023 extra warm.jpg|Helvetia in švicarski psalm, avtorica Anna Bang, St. Karlshof v Zugu </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Bibliography== * {{in lang|fr}} Gianni Haver, ''L'image de la Suisse'', collection « Comprendre », Éditions loisirs et pédagogie, 2011, 128 pages ({{ISBN|978-2-606-01390-5}}). * {{in lang|fr}} Gianni Haver, ''Dame à l'antique avec lance et bouclier: Helvetia et ses Déclinaisons'', in M.-O.Gonseth, B. Knodel, Y. Laville and G. Mayor (editors), ''Hors-champs. Eclats du patrimoine culturel immatériel'', [[Musée d'ethnographie de Neuchâtel]], 2013, pages 274-282. * {{in lang|de}} Thomas Maissen, ''[http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/volltextserver/volltexte/2011/11703/index.html Von wackeren alten Eidgenossen und souveränen Jungfrauen. Zu Datierung und Deutung der frühesten Helvetia-Darstellungen],'' Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte 56 (1999), 265-302. *kibre negest (ክብረ ነገስት) dice 'Helvetia e una località di impero Romana.pp347 [ibid ] == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Švicarska kultura]] [[Kategorija:Državni simboli]] 582hhilwm03wu2fvttdxs1cqckwnmzd 0 605455 6709699 2026-07-11T13:53:05Z XJaM 3 N 6709699 wikitext text/x-wiki {{short description|Trenutna stopnja spremembe funkcije.}} {{infinitezimalni račun | vektor}} '''Smerni odvod''' v [[infinitezimalni račun več spremenljivk|infinitezimalnem računu več spremenljivk]] meri trenutno stopnjo, s katero se [[funkcija]] spreminja vzdolž določenega [[vektor (matematika)|vektorja]] skozi dano [[točka (geometrija)|točko]]. Če se vektor [[vektor (matematika)#Množenje s številom (skalarjem)|pomnoži s]] [[skalar]]jem, se ustrezni smerni odvod pomnoži z istim skalarjem. Nekatera osnovna besedila namesto tega rabijo besedno zvezo »smerni odvod v smeri vektorja <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>« za stopnjo spremembe funkcije na enoto [[razdalja|razdalje]] v tej smeri. V tem dogovoru se [[ničelni vektor|neničelni vektor]] <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> najprej normalizira na [[enotski vektor]] <math> \mathbf\hat{v} = \mathbf\vec{v} / \| \mathbf\vec{v} \| \!\, </math>, kjer je normalizirani vektor označen s simbolom [[cirkumfleks]]a ([[kareta|karete]], klobuka, [[strešica|strešice]]): »<math> \mathbf{\widehat{}} \!\, </math>«. Smerni odvod [[skalarna funkcija|skalarne funkcije]] <math> f \!\, </math> glede na vektor <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> se lahko označi s katerim koli od naslednjih zapisov: : <math> \begin{aligned} \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}}{f}(\mathbf\vec{x}) &= f'_\mathbf\vec{v}(\mathbf\vec{x}) \\ &= D_\mathbf\vec{v}f(\mathbf\vec{x}) \\ &= Df(\mathbf\vec{x})(\mathbf\vec{v}) \\ &= \partial_\mathbf\vec{v}f(\mathbf\vec{x}) \\ &= \frac{\partial f(\mathbf\vec{x})}{\partial \mathbf\vec{v}} \\ &= \mathbf{v} \cdot {\mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x})} \\ &= \mathbf\vec{v} \cdot \frac{\partial f(\mathbf\vec{x})}{\partial\mathbf\vec{x}} \!\, . \\ \end{aligned} </math> Zato posplošuje pojem [[parcialni odvod|parcialnega odvoda]], pri katerem se stopnja spremembe meri vzdolž ene od [[krivočrtni koordinatni sistem|krivočrtnih]] [[koordinatna krivulja|koordinatnih krivulj]], pri čemer so vse preostale koordinate [[matematična konstanta|konstantne]]. V [[funkcionalna analiza|funkcionalni analizi]] je analogen pojem za funkcije med [[topološki vektorski prostor|topološkimi vektorskimi prostori]] [[Gateauxov odvod]]. == Definicija == [[slika:Directional derivative contour plot.svg|thumb|right|220px|[[Konturni graf]] [[funkcija|funkcije]] <math> f(x, y) = x^{2} + y^{2} \!\, </math>, ki prikazuje [[vektor (matematika)|vektor]] [[gradient]]a v črni barvi, [[enotski vektor]] <math> \mathbf\hat{u} \!\, </math>, skaliran s smernim odvodom v smeri <math> \mathbf\hat{u} \!\, </math>, pa v oranžni barvi. Vektor gradienta je daljši, ker gradient kaže v smer največje stopnje naraščanja funkcije.]] ''Smerni odvod'' skalarne funkcije: : <math> f(\mathbf\vec{x}) = f(x_{1}, x_{2}, \ldots, x_{n}) \!\, </math> vzdolž vektorja: : <math> \mathbf\vec{v} = (v_{1}, \ldots, v_{n}) \!\, </math> je funkcija <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}}{f} \!\, </math>, definirana z [[limita (matematika)|limito]]:{{r|wred-2010}} : <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}}{f}(\mathbf\vec{x}) = \lim_{h \to 0} {\frac{f(\mathbf\vec{x} + h\mathbf\vec{v}) - f(\mathbf\vec{x})}{h}} = \left. \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} t}f(\mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v}) \right|_{t = 0} \!\, . </math> Ta definicija velja v širokem razponu kontekstov, na primer tam, kjer je definirana [[evklidska norma|norma]] vektorja. V končnih [[razsežnost]]ih ni odvisna od izbire norme, saj so vse norme enakovredne. Njena uporabnost se razteza na funkcije na končnorazsežnih [[vektorski prostor|vektorskih prostorih]] brez [[metrika|metrike]] in na [[odvedljiva mnogoterost|odvedljive mnogoterosti]], kot je to na primer v [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]]. === Zgled === Izračuna naj se odvod realne funkcije <math> f (x, y, z) = x^{2} + 5y^{2}z \!\, </math> v točki <math> \mathbf\vec{x} = (4, 2, 1) \!\, </math> v smeri vektorja <math> \mathbf\vec{v} = \begin{bmatrix} 1 ~ 2 ~ 1 \end{bmatrix}^{\top} \!\, </math>. Odvod je enak: : <math> \begin{align} \lim_{h \to 0} \frac{1}{h} \left( (4 + h)^{2} + 5(2 + 2h)^{2} (1 + h) - 36 \right) &= \lim_{h \to 0} \frac{1}{h} \left( 20h^{3} + 61 h^{2} + 68h \right) \\ &= \lim_{h \to 0} 20h^{2} + 61 h + 68 \\ &= 68 \!\, . \end{align} </math> === Za odvedljive funkcije === Če je funkcija <math> f \!\, </math> [[odvedljiva funkcija|odvedljiva]] v točki <math> x \!\, </math>, potem smerni odvod obstaja vzdolž poljubnega vektorja <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> v točki <math> \mathbf\vec{x} \!\, </math> in velja: : <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}}{f}(\mathbf\vec{x}) = \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v} \!\, , </math> kjer <math> \mathbf\vec{\nabla} \!\, </math> na desni označuje ''[[gradient]]'', <math> \cdot </math> pa [[skalarni produkt]].{{efn|name=op"00"}} Izpelje se ga lahko z rabo lastnosti, da vsi smerni odvodi v točki tvorijo eno samo [[tangentna ravnina|tangentno]] [[ravnina|ravnino]], ki jo je mogoče definirati z delnimi odvodi. To se lahko rabi za iskanje formule za vektor gradienta in alternativne formule za smerni odvod, slednjega pa se lahko za lažjo rabo prepiše, kot je prikazano zgoraj. Iz definiranja [[pot]]i <math> \mathbf\vec{h}(t) = \mathbf\vec{x} + t\mathbf\vec{v} \!\, </math> sledi tudi, da z rabo definicije odvoda kot limite vzdolž te poti izhaja: : <math> \begin{align} \mathbf\vec{\nabla}_\mathbf\vec{v} f(\mathbf\vec{x}) - \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v} & = \lim_{t \to 0} \frac {f(\mathbf\vec{x} + t \mathbf\vec{v}) - f(\mathbf\vec{x})} t - \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v} \\ &= \lim_{t \to 0} \frac {f(\mathbf\vec{x} + t \mathbf\vec{v}) - f(\mathbf\vec{x}) - t \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v}} t \\ &= 0 \!\, , \end{align} </math> kjer je <math> \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{v} = \mathbf\vec{\nabla}_\mathbf\vec{v} f(\mathbf\vec{x}) \!\, </math>. === Raba samo smeri vektorja === [[slika:Geometrical interpretation of a directional derivative.svg|thumb|right|220px|Kot <math> \alpha \!\, </math> med [[tangenta|tangento]] <math> A \!\, </math> in [[vodoravnica|vodoravnico]] bo največji, če rezalna ravnina vsebuje smer naklona <math> A \!\, </math>.]] V [[evklidski prostor|evklidskem prostoru]] nekateri avtorji{{r|thom-1979}}{{r|stew-2015}} definirajo smerni odvod kot glede na poljuben neničelni vektor <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> po [[normalizirani vektor|normalizaciji]], torej neodvisen od njegove velikosti in odvisen le od njegove smeri.{{efn|name="op01"}} Ta definicija podaja stopnjo spremembe funkcije <math> f \!\, </math> na enoto razdalje, premaknjeno v smeri, ki jo določa vektor <math> \mathbf\hat{v} \!\, </math>. V tem primeru je: : <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\hat{v}}{f}(\mathbf\vec{x}) = \lim_{h \to 0} {\frac{f(\mathbf\vec{x} + h\mathbf\vec{v}) - f(\mathbf\vec{x})}{h \| v \|}} \!\, , </math> ali v primeru, da je <math> f \!\, </math> odvedljiva v točki <math> \mathbf\vec{x} \!\, </math>: : <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\hat{v}}{f}(\mathbf\vec{x}) = \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\hat{v} \!\, .</math> == Lastnosti == Za smerni odvod velja mnogo znanih lastnosti navadnega [[odvod]]a. Te vključujejo za poljubni dve funkciji <math> f \!\, </math> in <math> g \!\, </math>, definirani v [[okolica (matematika)|okolici]] <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in [[totalni odvod|odvedljivi]] v tej točki: {{olist | [[pravila odvajanja|pravilo vsote]]: ::: <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} (f + g) = \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} f + \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} g \!\, .</math> | [[pravila odvajanja|pravilo konstantnega faktorja]]: za poljubno konstanto <math> c \!\, </math>: ::: <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} (cf) = c \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} f \!\, . </math> | [[odvod produkta]] (ali Leibnizevo pravilo): ::: <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf{v}} (fg) = g \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} f + f \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} g \!\, .</math> | [[odvod kompozituma]] (ali verižno pravilo): če je <math> g \!\, </math> idvedljiva v <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in <math> h \!\, </math> ljiva v <math> g (\mathbf\vec{p}) \!\, </math>: ::: <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}}(h \circ g)(\mathbf\vec{p}) = h'(g(\mathbf\vec{p})) \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} g (\mathbf\vec{p}) \!\, . </math> }} == V diferencialni geometriji == {{glej tudi|tangentni prostor#Tangentni vektorji kot smerni odvodi}} Naj bo <math> M \!\, </math> odvedljiva mnogoterost in <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> točka na <math> M \!\, </math>. Predpostavi se, da je <math> f \!\, </math> funkcija, definirana v okolici <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> in odvedljiva v tej točki. Če je <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> [[tangentni vektor]] na <math> M \!\, </math> v točki <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math>, potem se lahko smerni odvod <math> f \!\, </math> vzdolž <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>, označen različno kot <math> \operatorname{d} f(\mathbf\vec{v}) \!\, </math> (glej [[zunanji odvod]]), kot <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} f(\mathbf\vec{p}) \!\, </math> (glej [[kovariantni odvod]]), kot <math> \mathcal{L}_{\mathbf\vec{v}} f(\mathbf\vec{p}) \!\, </math> (glej [[Liejev odvod]]) ali kot <math> {\mathbf\vec{v}}_{\mathbf\vec{p}}(f) \!\, </math> (glej {{povezava razdelka|tangentni prostor| Definicija preko odvodov}}), definira na naslednji način. Naj bo <math> \gamma \colon [ -1, 1 ] \to M \!\, </math> odvedljiva krivulja z <math> \gamma (0) = \mathbf\vec{p} \!\, </math> in <math> \gamma' (0) = \mathbf\vec{v} \!\, </math>. Potem je smerni odvod definiran z izrazom: : <math> \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{v}} f(\mathbf\vec{p}) = \left. \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} \tau} f \circ \gamma(\tau) \right|_{\tau = 0} \!\, . </math> Ta definicija se lahko dokaže neodvisno od izbire <math> \gamma \!\, </math>, če je <math> \gamma \!\, </math> izbran na predpisan način, tako da je <math> \gamma (0) = \mathbf\vec{p} \!\, </math> in <math> \gamma' (0) = \mathbf\vec{v} \!\, </math>. === Liejev odvod === [[Liejev odvod]] [[vektorsko polje|vektorskega polja]] <math> W^{\mu} (x) \!\, </math> vzdolž vektorskega polja <math> V^{\mu} (x) \!\, </math> je podan z razliko dveh smernih odvodov (z izginjajočo [[torzija (algebra)|torzijo]]): : <math> \mathcal{L}_{V} W^{\mu} = (V \cdot \nabla) W^{\mu} - (W \cdot \nabla) V^{\mu} \!\, . </math> Še posebej se za [[skalarno polje]] <math> \phi(x) \!\, </math> Liejev odvod zreducira na standardni smerni odvod: : <math> \mathcal{L}_{V} \phi = (V \cdot \nabla) \phi \!\, . </math> === Riemannov tenzor === Smerni odvodi se pogosto rabijo pri uvodnih izpeljavah [[Riemannov tenzor ukrivljenosti|Riemannovega tenzorja ukrivljenosti]]. Naj je ukrivljeni [[pravokotnik]] z [[infinitezimala|infinitezimalnim]] vektorjem <math> \delta \!\, </math> vzdolž enega roba in <math> \delta' \!\, </math> vzdolž drugega. [[Kovektor]] <math> S \!\, </math> se premakne vzdolž <math> \delta \!\, </math>, nato <math> \delta' \!\, </math> in nato se odšteje [[translacija|translacijo]] vzdolž <math> \delta' \!\, </math> in nato <math> \delta \!\, </math>. Namesto da bi se smerni odvod gradil z rabo parcialnih odvodov, se rabi [[kovariantni odvod]]. Operator translacije za <math> \delta \!\, </math> je tako: : <math> 1 + \sum_{\nu} \delta^{\nu} D_{\nu} = 1 + \delta \cdot D \!\, </math> in za <math> \delta' \!\, </math>: : <math> 1 + \sum_{\mu} \delta'^{\mu} D_{\mu} = 1 + \delta' \cdot D \!\, . </math> Razlika med dvema potema je potem: : <math> (1 + \delta' \cdot D)(1 + \delta \cdot D)S^{\rho} - (1 + \delta \cdot D)(1 + \delta' \cdot D)S^{\rho} = \sum_{\mu,\nu}\delta'^{\mu} \delta^{\nu} [ D_{\mu}, D_{\nu} ] S_{\rho} \!\, . </math> Lahko se trdi,{{r|zee--2013}}{{rp|341}} da [[komutativnost|nekomutativnost]] kovariantnih odvodov meri [[ukrivljenost]] [[mnogoterost]]i: : <math> [ D_{\mu}, D_{\nu} ] S_{\rho} = \pm \sum_{\sigma} R^{\sigma}{}_{\rho\mu\nu}S_{\sigma} \!\, , </math> kjer je <math> R \!\, </math> Riemannov tenzor ukrivljenosti, [[predznak (matematika)|predznak]] pa je odvisen od [[dogovor o predznakih|dogovora o predznakih]] avtorja. == V teoriji grup == === Translacije === V [[Poincaréjeva algebra|Poincaréjevi algebri]] se lahko definira infinitezimalni operator translacije <math> \mathbf\vec{P} \!\, </math> kot: : <math> \mathbf\vec{P} = i \nabla \!\, . </math> (<math> i \!\, </math> zagotavlja, da je <math> \mathbf\vec{P} \!\, </math> [[sebi adjungirani operator]]) Za končni premik <math> \boldsymbol\vec{\lambda} \!\, </math> je [[unitarni operator|unitarna]] [[reprezentacija grupe|reprezentacija]] [[Hilbertov prostor|Hilbertovega prostora]] za translacije enaka:{{r|wein-1999}} : <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) = \exp \left( -i \boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \mathbf\vec{P} \right) \!\, .</math> Z rabo zgornje definicije infinitezimalnega operatorja translacije se vidi, da je končni operator translacije eksponentni smerni odvod: : <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) = \exp \left( \boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \nabla \right) \!\, . </math> To je operator translacije v smislu, da deluje na [[funkcija več spremenljivk|funkcije več spremenljivk]] <math> f (\mathbf\vec{x}) \!\, </math>) kot: : <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) f(\mathbf\vec{x}) = \exp \left( \boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \nabla \right) f(\mathbf\vec{x}) = f(\mathbf\vec{x} + \boldsymbol\vec{\lambda}) \!\, . </math> ==== Dokaz zadnje enačbe ==== V standardnem infinitezimalnem enospremenljivčnem računu ene spremenljivke je odvod [[gladka funkcija|gladke funkcije]] <math> f(x) \!\, </math> z (za majhne <math> \varepsilon \!\, </math>): : <math> \frac{\operatorname{d} f}{\operatorname{d} x} = \frac{f(x + \varepsilon) - f(x)}{\varepsilon} \!\, . </math> To se lahko preuredi, da se dobi <math> f(x + \varepsilon) \!\, </math>: : <math> f(x + \varepsilon) = f(x) + \varepsilon \, \frac{\operatorname{d} f}{\operatorname{d} x} = \left( 1 + \varepsilon \, \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} x} \right) f(x) \!\, . </math> Iz tega sledi, da je <math> [ 1 + \varepsilon \, (\operatorname{d} / \operatorname{d} x) ] \!\, </math> operator translacije. To se takoj posploši{{r|zee--2013}} na funkcije več spremenljivk <math> f(\mathbf\vec{x}) \!\, </math>: : <math> f(\mathbf\vec{x} + \boldsymbol\vec{\varepsilon}) = \left( 1 + \boldsymbol\vec{\varepsilon} \cdot \nabla \right) f(\mathbf\vec{x}) \!\, . </math> Tukaj je <math> \boldsymbol\vec{\varepsilon} \cdot \nabla \!\, </math> smerni odvod vzdolž infinitezimalnega premika <math> \boldsymbol\vec{\varepsilon} \!\, </math>. Našla se je infinitezimalna različica operatorja translacije: : <math> U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) = 1 + \boldsymbol\vec{\varepsilon} \cdot \nabla \!\, . </math> Očitno je, da ima zakon množenja grup{{r|cahi-2013}} <math> U(g)U(f) = U(gf) \!\, </math> obliko: : <math> U(\mathbf\vec{a})U(\mathbf\vec{b}) = U(\mathbf\vec{a} + \mathbf\vec{b}) \!\, . </math> Predpostavi se torej, da se vzame končni premik <math> \boldsymbol\vec{\lambda} \!\, </math> in se ga razdeli na <math> N \!\, </math> delov (pri tem povsod velja <math> N \to \infty \!\, </math>), tako da je <math> \boldsymbol\vec{\lambda} / N = \boldsymbol\vec{\varepsilon} \!\, </math>. Z drugimi besedami; : <math> \boldsymbol\vec{\lambda} = N \boldsymbol\vec{\varepsilon} \!\, . </math> Nato se lahko z <math> N \!\, </math>-kratno rabo <math> U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) \!\, </math> skonstruira <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) \!\, </math>: : <math> [ U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) ]^{N} = U(N\boldsymbol\vec{\varepsilon}) = U(\boldsymbol\vec{\lambda}) \!\, . </math> Sedaj se lahko vstavi zgornji izraz za <math> U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) \!\, </math>: : <math> [ U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) ]^{N} = \left[ 1 + \boldsymbol\vec{\varepsilon} \cdot \nabla \right]^{N} = \left[ 1 + \frac{\boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \nabla}{N} \right]^{N} \!\, . </math> Če se rabi identiteta:{{r|lars-2010}} : <math> \exp(x) = \left[ 1 + \frac{x}{N} \right]^{N} \!\, , </math> sledi: : <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) = \exp \left( \boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \nabla \right) \!\, . </math> In ker je <math> U(\boldsymbol\vec{\varepsilon}) f(\mathbf\vec{x}) = f(\mathbf\vec{x} + \boldsymbol\vec{\varepsilon}) \!\, </math>, je: : <math> [U(\boldsymbol\vec{\varepsilon})]^{N} f(\mathbf\vec{x}) = f(\mathbf\vec{x} + N\boldsymbol\vec{\varepsilon}) = f(\mathbf\vec{x} + \boldsymbol\vec{\lambda}) = U(\boldsymbol\vec{\lambda})f(\mathbf\vec{x}) = \exp \left( \boldsymbol\vec{\lambda} \cdot \nabla \right)f(\mathbf\vec{x}) \!\, , </math> Q.E.D. Kot tehnična opomba, je ta postopek mogoč le zato, ker translacijska grupa tvori [[Abelova grupa|Abelovo]] [[podgrupa|podgrupo]] ([[cartanova podalgebra|Cartanovo podalgebro]]) v Poincaréjevi algebri. Zlasti zakona množenja grup <math> U(\mathbf\vec{a})U(\mathbf\vec{b}) = U(\mathbf\vec{a} + \mathbf\vec{b}) \!\, </math> se ne sme jemati kot samoumevnega. Upošteva se tudi, da je [[Poincaréjeva grupa]] povezana [[Liejeva grupa]]. To je grupa transformacij <math> T(\xi) \!\, </math>, ki jih opisuje zvezna množica realnih parametrov <math> \xi^{a} \!\, </math>. Zakon množenja grup ima obliko : <math> T(\bar{\xi})T(\xi) = T(f(\bar{\xi}, \xi)) \!\, . </math> Če se za koordinate identitete vzame <math> \xi^{a} = 0 \!\, </math>, mora biti: : <math> f^{a}(\xi, 0) = f^{a}(0, \xi) = \xi^{a} \!\, . </math> Dejanski operatorji v Hilbertovem prostoru so predstavljeni z unitarnimi operatorji <math> U(T(\xi)) \!\, </math>. V zgornjem zapisu se je izločil <math> T \!\, </math>. Sedaj se piše <math> U(\boldsymbol\vec{\lambda}) \!\, </math> kot <math> U(\boldsymbol\vec{P}((\boldsymbol\vec{\lambda})) \!\, </math>. Za majhno okolico okrog identitete je reprezentacija [[potenčna vrsta|potenčne vrste]]: : <math> U(T(\xi)) = 1 + i\sum_{a}\xi^{a} t_{a} + \frac{1}{2}\sum_{b, c}\xi^{b}\xi^{c} t_{bc} + \cdots \!\, </math> precej dobra. Predpostavi se, da <math> U(T(\xi)) \!\, </math> tvori neprojektivno reprezentacijo, tj.: : <math> U(T(\bar{\xi}))U(T(\xi)) = U(T(f(\bar{\xi}, \xi))) \!\, . </math> Razvoj funkcije <math> f \!\, </math> na drugo potenco je: : <math> f^{a}(\bar{\xi}, \xi) = \xi^{a} + \bar{\xi}^{a} + \sum_{b, c}f^{abc}\bar{\xi}^{b}\xi^{c} \!\, . </math> Po razvoju enačbe množenja reprezentacije in izenačitvi koeficientov sledi netrivialni pogoj: : <math> t_{bc} = -t_{b} t_{c} - i\sum_{a} f^{abc}t_{a} \!\, . </math> Ker je <math> t_{ab} \!\, </math> po definiciji simetričen glede na svoje indekse, je standardni komutator [[Liejeva algebra|Liejeve algebre]]: : <math> [ t_{b}, t_{c} ] = i\sum_{a}(-f^{abc} + f^{acb})t_{a} = i\sum_{a} C^{abc}t_{a} \!\, , </math> kjer je <math> C \!\, </math> [[strukturne konstante|strukturna konstanta]]. Generatorji za translacije so operatorji parcialnih odvodov, ki komutirajo kot: : <math> \left[ \frac{\partial}{\partial x^{b}}, \frac{\partial }{\partial x^{c}} \right] = 0 \!\, . </math> To pomeni, da strukturne konstante izginejo in s tem v razvoju funkcije <math> f \!\, </math> izginejo tudi kvadratni koeficienti. To pomeni, da je <math> f \!\, </math> preprosto aditivna funkcija: : <math> f^{a}_\text{Abelova}(\bar{\xi}, \xi) = \xi^{a} + \bar{\xi}^{a} \!\, </math> in tako za Abelove grupe: : <math> U(T(\bar{\xi}))U(T(\xi)) = U(T(\bar{\xi} + \xi)) \!\, . </math> Q.E.D. === Zasuki === [[operator vrtenja (kvantna mehanika)|Operator vrtenja]] tudi vsebuje smerni odvod. Operator vrtenja za [[kot]] <math> \boldsymbol{\theta} \!\, </math>, tj. za količino <math> \theta = \left\| \boldsymbol{\theta} \right\| \!\, </math> okrog osi, vzporedne z <math> \hat{\theta} = \boldsymbol\vec{\theta} / \theta \!\, </math>, je: : <math> U(R(\mathbf\vec{\theta})) = \exp(-i\boldsymbol\vec{\theta} \cdot \mathbf\vec{L}) \!\, . </math> Tu je <math> \mathbf\vec{L} \!\, </math> vektorski generator, ki generira [[trirazsežna grupa vrtenj|trirazsežno grupo vrtenj]] <math>\operatorname{SO} (3) \!\, </math>: : <math> \mathbf\vec{L}=\begin{pmatrix} 0 & 0 & 0 \\ 0 & 0 & 1 \\ 0 & -1 & 0 \end{pmatrix}\mathbf\hat{i} + \begin{pmatrix} 0 & 0 & -1 \\ 0 & 0 & 0 \\ 1 & 0 & 0 \end{pmatrix}\mathbf\hat{j} + \begin{pmatrix} 0 & 1 & 0 \\ -1& 0 & 0 \\ 0 & 0 & 0 \end{pmatrix}\mathbf\hat{k} \!\, . </math> Geometrijsko se lahko pokaže, da infinitezimalno vrtenje v desno spremeni [[krajevni vektor]] <math> \mathbf\vec{x} \!\, </math> za: : <math> \mathbf\vec{x} \rightarrow \mathbf\vec{x} - \delta\boldsymbol\vec{\theta} \times \mathbf\vec{x} \!\, . </math> Zato bi se pri infinitezimalnem vrtenju pričakovalo: : <math> U(R(\delta\boldsymbol\vec{\theta})) f(\mathbf\vec{x}) = f(\mathbf\vec{x} - \delta\boldsymbol\vec{\theta} \times \mathbf\vec{x}) = f(\mathbf\vec{x}) - (\delta\boldsymbol\vec{\theta} \times \mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{\nabla} f \!\, . </math> Sledi da je: : <math> U(R(\delta\boldsymbol\vec{\theta})) = 1 - (\delta\boldsymbol\vec{\theta} \times \mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{\nabla} \!\, . </math> Po istem postopku potenciranja kot zgoraj se pride do operatorja vrtenja v bazi leg, ki je [[eksponentna funkcija|eksponentiran]] smerni odvod:{{r|shan-1994}} : <math> U(R(\boldsymbol\vec{\theta})) = \exp(-(\boldsymbol\vec{\theta} \times \mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{\nabla}) \!\, . </math> == Normalni odvod == '''Normalni odvod''' je smerni odvod, vzet v smeri normale (torej [[ortogonalnost|ortogonalno]]) na neko [[ploskev]] v prostoru ali bolj splošno vzdolž [[normala (geometrija)|normalnega]] vektorskega polja, ortogonalnega na neko [[hiperploskev]]. Glej na primer [[Neumannov robni pogoj]]. Če je normalna smer označena z <math> \mathbf\vec{n} \!\, </math>, potem je normalni odvod funkcije <math> f \!\, </math> včasih označen kot <math> \partial f / \partial \mathbf\vec{n} \!\, </math>. V drugih zapisih: : <math> \frac{ \partial f}{\partial \mathbf\vec{n}} = \mathbf\vec{\nabla} f(\mathbf\vec{x}) \cdot \mathbf\vec{n} = \mathbf\vec{\nabla}_{\mathbf\vec{n}}{f}(\mathbf\vec{x}) = \frac{\partial f}{\partial \mathbf\vec{x}} \cdot \mathbf\vec{n} = Df(\mathbf\vec{x})[ \mathbf\vec{n} ] \!\, . </math> == V mehaniki kontinuumov trdnih snovi == Več pomembnih rezultatov v [[mehanika kontinuumov|mehaniki kontinuumov]] zahteva odvode vektorjev glede na vektorje in [[tenzor]]je glede na vektorje in tenzorje.[9] Smerni odvod zagotavlja sistematičen način iskanja teh odvodov.{{r|mars-2000}} Spodaj so navedene definicije smernih odvodov za različne situacije. Predpostavlja se, da so funkcije dovolj gladke, da je mogoče odvode izračunati. === Odvodi skalarnih funkcij vektorjev === Naj je <math> f(\mathbf\vec{v}) \!\, </math> realna funkcija vektorja <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>. Potem je odvod funkcije <math> f(\mathbf\vec{v}) \!\, </math> glede na <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> (ali v točki <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>) vektor, definiran s svojim skalarnim produktom, pri čemer je poljubni vektor <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math> enak: : <math> \frac{\partial f}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = Df(\mathbf\vec{v})[\mathbf\vec{u}] = \left[ \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} \alpha}~f(\mathbf\vec{v} + \alpha~\mathbf\vec{u}) \right]_{\alpha = 0} \!\, </math> za vse vektorje <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math>. Zgornji skalarni produkt daje skalar, in če je <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math> enotski vektor, daje smerni odvod funkcije <math> f \!\, </math> glede na <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> v smeri <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math>. Lastnosti: {{olist | če je <math> f(\mathbf\vec{v}) = f_{1}(\mathbf\vec{v}) + f_{2}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \left( \frac{\partial f_{1}}{\partial \mathbf\vec{v}} + \frac{\partial f_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \right) \cdot \mathbf\vec{u} \!\, . </math> | če je <math> f(\mathbf\vec{v}) = f_{1}(\mathbf\vec{v}) ~ f_{2}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \left( \frac{\partial f_{1}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \right) ~ f_{2}(\mathbf\vec{v}) + f_{1}(\mathbf\vec{v}) ~ \left( \frac{\partial f_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \right) \!\, . </math> | če je <math> f(\mathbf\vec{v}) = f_{1}(f_{2}(\mathbf\vec{v})) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \frac{\partial f_{1}}{\partial f_{2}} ~ \frac{\partial f_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \!\, . </math> }} === Odvodi vektorskih funkcij vektorjev === Naj je <math> \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math> vektorska funkcija vektorja <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>. Potem je odvod funkcije <math> \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math> glede na <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> (ali v točki <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math>) tenzor drugega reda, definiran s svojim skalarnim produktom, pri čemer je poljubni vektor <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math> enak: : <math> \frac{\partial \mathbf\vec{f}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = D\mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v})[ \mathbf\vec{u} ] = \left[ \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} \alpha} ~ \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v} + \alpha ~ \mathbf\vec{u} ) \right]_{\alpha = 0} \!\, </math> za vse vektorje <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math> Zgornji skalarni produkt daje vektor, in če je <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math> enotski vektor, daje smerni odvod funkcije <math> \mathbf\vec{f} \!\, </math> glede na <math> \mathbf\vec{v} \!\, </math> v smeri <math> \mathbf\vec{u} \!\, </math>. Lastnosti: {{olist | če je <math> \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v}) = \mathbf\vec{f}_{1}(\mathbf\vec{v}) + \mathbf\vec{f}_{2}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \mathbf\vec{f}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \left( \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{1}}{\partial \mathbf\vec{v}} + \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \right) \cdot \mathbf\vec{u} \!\, . </math> | če je <math> \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v}) = \mathbf\vec{f}_{1}(\mathbf\vec{v}) \times \mathbf\vec{f}_{2}(\mathbf\vec{v}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \mathbf\vec{f}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \left( \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{1}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \right) \times \mathbf\vec{f}_{2}(\mathbf\vec{v}) + \mathbf\vec{f}_{1}(\mathbf\vec{v}) \times \left( \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \right) \!\, . </math> | če je <math> \mathbf\vec{f}(\mathbf\vec{v}) = \mathbf\vec{f}_{1}(\mathbf\vec{f}_{2}(\mathbf\vec{v})) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \mathbf\vec{f}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} = \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{1}}{\partial \mathbf\vec{f}_{2}} \cdot \left( \frac{\partial \mathbf\vec{f}_{2}}{\partial \mathbf\vec{v}} \cdot \mathbf\vec{u} \right) \!\, . </math> }} === Odvodi skalarnih funkcij tenzorjev drugega reda === Naj je <math> f(\boldsymbol{S}) \!\, </math> realna funkcija tenzorja drugega reda <math> \boldsymbol{S} \!\, </math>. Potem je odvod funkcije <math> f(\boldsymbol{S}) \!\, </math> glede na <math> \boldsymbol{S} \!\, </math> (ali v točki <math> \boldsymbol{S} \!\, </math>) v smeri <math> \boldsymbol{T} \!\, </math> tenzor drugega reda, definiran kot: : <math>\frac{\partial f}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = Df(\boldsymbol{S})[\boldsymbol{T}] = \left[ \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} \alpha} ~ f(\boldsymbol{S} + \alpha ~ \boldsymbol{T}) \right]_{\alpha = 0} \!\, </math> za vse tenzorje drugega reda <math> \boldsymbol{T} \!\, </math>. Lastnosti: {{olist | če je <math> f(\boldsymbol{S}) = f_{1}(\boldsymbol{S}) + f_{2}(\boldsymbol{S}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \left( \frac{\partial f_{1}}{\partial \boldsymbol{S}} + \frac{\partial f_{2}}{\partial \boldsymbol{S}}\right) : \boldsymbol{T} \!\, . </math> | če je <math> f(\boldsymbol{S}) = f_{1}(\boldsymbol{S}) ~ f_{2}(\boldsymbol{S}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \left(\frac{\partial f_{1}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) ~ f_{2}(\boldsymbol{S}) + f_{1}(\boldsymbol{S}) ~ \left( \frac{\partial f_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \!\, . </math> | če je <math> f(\boldsymbol{S}) = f_{1}(f_{2}(\boldsymbol{S})) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \frac{\partial f_{1}}{\partial f_{2}} ~ \left(\frac{\partial f_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \!\, . </math> }} === Odvodi tenzorskih funkcij tenzorjev drugega reda === Naj je <math> \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S}) \!\, </math> funkcija tenzorja drugega reda <math> \boldsymbol{S} \!\, </math> z vrednostmi tenzorjev drugega reda. Potem je odvod funkcije <math> \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S}) \!\, </math> glede na <math> \boldsymbol{S} \!\, </math> (ali v točki <math> \boldsymbol{S} \!\, </math>) v smeri <math> \boldsymbol{T} \!\, </math> tenzor četrtega reda, definiran kot: : <math> \frac{\partial \boldsymbol{F}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = D\boldsymbol{F}(\boldsymbol{S})[\boldsymbol{T}] = \left[ \frac{\operatorname{d}}{\operatorname{d} \alpha} ~ \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S} + \alpha ~ \boldsymbol{T}) \right]_{\alpha = 0} \!\, </math> za vse tenzorje drugega reda <math> \boldsymbol{T} \!\, </math>. Lastnosti: {{olist | če je <math> \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S}) = \boldsymbol{F}_{1}(\boldsymbol{S}) + \boldsymbol{F}_{2}(\boldsymbol{S}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \boldsymbol{F}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \left( \frac{\partial \boldsymbol{F}_{1}}{\partial \boldsymbol{S}} + \frac{\partial \boldsymbol{F}_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} \right) : \boldsymbol{T} \!\, . </math> | če je <math> \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S}) = \boldsymbol{F}_{1}(\boldsymbol{S}) \cdot \boldsymbol{F}_{2}(\boldsymbol{S}) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \boldsymbol{F}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \left( \frac{\partial \boldsymbol{F}_{1}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \cdot \boldsymbol{F}_{2}(\boldsymbol{S}) + \boldsymbol{F}_{1} (\boldsymbol{S}) \cdot \left( \frac{\partial \boldsymbol{F}_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \!\, . </math> | če je <math> \boldsymbol{F}(\boldsymbol{S}) = \boldsymbol{F}_{1}(\boldsymbol{F}_{2}(\boldsymbol{S})) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial \boldsymbol{F}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \frac{\partial \boldsymbol{F}_{1}}{\partial \boldsymbol{F}_{2}} : \left( \frac{\partial \boldsymbol{F}_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \!\, . </math> | če je <math> f(\boldsymbol{S}) = f_{1}(\boldsymbol{F}_{2}(\boldsymbol{S})) \!\, </math>, potem je: ::: <math> \frac{\partial f}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} = \frac{\partial f_{1}}{\partial \boldsymbol{F}_{2}} : \left( \frac{\partial \boldsymbol{F}_{2}}{\partial \boldsymbol{S}} : \boldsymbol{T} \right) \!\, . </math> }} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|operator nabla v valjnih in krogelnih koordinatah|en|del in cylindrical and spherical coordinates}} * {{medjezikovna povezava|diferencialna forma|en|differential form}} * {{medjezikovna povezava|Ehresmannova povezava|en|Ehresmann connection}} * {{medjezikovna povezava|Fréchetov odvod|en|Fréchet derivative}} * {{medjezikovna povezava|Gateauxov odvod|en|Gateaux derivative}} * {{medjezikovna povezava|posplošitve odvoda|en|generalizations of the derivative}} * {{medjezikovna povezava|polodvedljivost|en|semi-differentiability}} * {{medjezikovna povezava|Hadamardov odvod|en|Hadamard derivative}} * {{medjezikovna povezava|Liejev odvod|en|Lie derivative}} * {{medjezikovna povezava|materialni odvod|en|material derivative}} * {{medjezikovna povezava|strukturni tenzor|en|structure tensor}} * {{medjezikovna povezava|tenzorski odvod (mehanika kontinuumov)|en|tensor derivative (continuum mechanics)}} * {{medjezikovna povezava|totalni odvod|en|total derivative}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name=op"00"|Če skalarni produkt ni definiran, je tudi [[gradient]] nedefiniran; vendar je za [[odvedljiva funkcija|odvedljivo funkcijo]] <math> f \!\, </math> smerni odvod še vedno definiran in podobna relacija obstaja tudi z [[zunanji odvod|zunanjim odvodom]].}} {{efn|name="op01"|To običajno predpostavlja [[evklidski prostor]]{{snd}} funkcija več spremenljivk na primer običajno nima definicije velikosti vektorja in s tem enotskega vektorja.}} }} == Sklici == {{refbegin | 4 | normalfont= yes}} {{sklici | refs= <ref name="cahi-2013">[[#SKL-cahi-2013|Cahill (2013)]].</ref> <ref name="lars-2010">[[#SKL-lars-2010|Larson; Edwards (2010)]].</ref> <ref name="mars-2000">[[#SKL-mars-2000|Marsden; Hughes (2000)]].</ref> <ref name="shan-1994">[[#SKL-shan-1994|Shankar (1994)]], str. 318.</ref> <ref name="stew-2015">[[#SKL-stew-2015|Stewart (2015)]].</ref> <ref name="thom-1979">[[#SKL-thom-1979|Thomas; Finney (1979)]], str. 593.</ref> <ref name="wein-1999">[[#SKL-wein-1999|Weinberg (1999)]].</ref> <ref name="wred-2010">[[#SKL-wred-2010|Wrede; Spiegel (2010)]].</ref> <ref name="zee--2013">[[#SKL-zee--2013|Zee (2013)]].</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin | 1 | normalfont= yes}} * {{citat | last1= Cahill | first1= Kevin | title= Physical mathematics | date= 2013 | publisher= [[Cambridge University Press]] | location= Cambridge | edition= ponatis. | pages= 666 | isbn= 978-1-10-700521-1 | cobiss= 10267220 | oclc= 858671173 | lccn= 2012036027 | ol= 28488185M |ref= SKL-cahi-2013}} * {{citat | last1= Hildebrand | first1= Francis Begnaud | authorlink1= Francis Begnaud Hildebrand | title= Advanced Calculus for Applications | date= 1976 | publisher= [[Prentice Hall]] | location= Englewood Cliffs, New Jersey | edition= 2. | pages= 733 | isbn= 978-0-13-011189-0 | cobiss= 2043745 | oclc= 2131179 | lccn= 75034473 | ol= 5207928M | ref= none}} * {{citat | last1= Larson | first1= Ron | last2= Edwards | first2= Bruce H. | title= Calculus of a single variable | date= 2010 | publisher= Brooks/Cole | location= Belmont, Kalifornija | edition= 9. | isbn= 978-0-54-720998-2 | cobiss= <!--0-->| oclc= 420027207 | ol= 25553389M | ref= SKL-lars-2010}} * {{citat | last1= Marsden | first1= Jerrold Eldon | authorlink1= Jerrold Eldon Marsden | last2= Hughes | first2= Thomas Joseph Robert | authorlink2= Thomas Joseph Robert Hughes | date= 2000 | title= Mathematical Foundations of Elasticity | publisher= [[Dover Publications|Dover Publications, Incorporated]] | location= New York | pages= 556 | isbn= 978-0-48-667865-8 | cobiss= 705136 | lccn= 93042631 |ol= 1431180M | ref= SKL-mars-2000}} * {{citat | last1= Riley | first1= Kenneth Franklin | last2= Hobson | first2= Michael Paul |last3= Bence |first3= Stephen John | title= Mathematical methods for physics and engineering | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge [etc.] | date= 2010 | pages= 1333 | isbn= 978-0-52-186153-3 | cobiss= 62425857 | ol= 7767153M | url= https://archive.org/details/mathematicalmeth00rile | via= [[Internet Archive]] | url-access= registration | ref= none}} * {{citat | last1= Shankar | first1= Ramamurti | authorlink1= Ramamurti Shankar | title= Principles of quantum mechanics | date= 1994 | publisher= Kluwer Academic / Plenum | location= New York | edition= 2. | isbn= 978-0-30-644790-7 | cobiss= <!--0-->| oclc= 30811075 | lccn= 94026837 | ol = 1101918M | ref= SKL-shan-1994}} * {{citat | last1= Shapiro | first1= Alexander | authorlink1= Alexander Shapiro | title= On concepts of directional differentiability | journal= Journal of Optimization Theory and Applications | date= 1990 | volume= 66 | issue= 3 | pages= 477&ndash;487 | issn= 0022-3239 | eissn= 1573-2878 | doi= 10.1007/BF00940933 | s2cid= 120253580 | ref= none}} * {{citat | last1= Stewart | first1= James Drewry | authorlink1= James Drewry Stewart | title= Calculus | date= 2015 | publisher= Cengage Learning | edition= 8. | chapter= 14.6 Directional Derivates and the Gradient Vector | isbn= 978-1-285-74062-1 | cobiss= <!--0-->| oclc= 892432745 | lccn= 2015937035 | ol= 27983777M | ref= SKL-stew-2015}} * {{citat | last1= Thomas | first1= George Brinton mlajši | authorlink1= George Brinton Thomas | last2= Finney | first2= Ross Lee III. | date= 1979 | title= Calculus and Analytic Geometry | publisher= Addison-Wesley Publ. Co. | edition= 5. | ref= SKL-thom-1979}} * {{citat | last1= Weinberg | first1= Steven | authorlink1= Steven Weinberg | title= The quantum theory of fields | date= 1999 | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge [u.a.] | edition= ponatisnjena (popravljena) | isbn= 978-0-52-155001-7 | cobiss= 23300135 | oclc= 503404618 | lccn= 95002782 | ol= 1271532M | url= https://archive.org/details/quantumtheoryoff00stev | via= Internet Archive | url-access= registration | ref= SKL-wein-1999}} * {{citat | last1= Wrede | first1= Robert Clinton mlajši | last2= Spiegel | first2= Murray Ralph | authorlink2= Murray Ralph Spiegel | title= Advanced Calculus | date= 2010 | edition= 3. | publisher= McGraw Hill | location= New York | series= (= [[Schaum's Outlines]] Series) | pages= 445 | isbn= 978-0-07-162366-7 | cobiss= 18873864 | oclc= 473440602 | lccn= 2009049167 | ol= 23962532M | ref= SKL-wred-2010}} * {{citat | last1= Zee | first1= Anthony | authorlink1= Anthony Zee | title=Einstein Gravity in a Nutshell | title-link= Einstein Gravity in a Nutshell | date= 2013 | publisher= [[Princeton University Press]] | location= Princeton | pages= 888 | isbn= 978-0-69-114558-7 | cobiss= <!--0-->| oclc= 841484313 | lccn= 2012040613 | ol= 27034684M | ref= SKL-zee--2013}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Directional derivative|smerni odvod}} * {{MathWorld | id= DirectionalDerivative | title= Directional derivative | lang= en}} * {{citat | title= directional derivative | website= [[PlanetMath]] | lang= en | url= http://planetmath.org/directionalderivative}} {{teme infinitezimalnega računa}} [[Kategorija:Diferencialni račun]] [[Kategorija:Diferencialna geometrija]] [[Kategorija:Posplošitve odvoda]] [[Kategorija:Infinitezimalni račun več spremenljivk]] [[Kategorija:Skalarji]] [[Kategorija:Stopnje]] e5nm6eplnmc8jkms2kbxa2c35z1koh1 0 605457 6709708 2026-07-11T14:03:11Z XJaM 3 N 6709708 wikitext text/x-wiki {{short description|Matematčne identitete v vektorskem računu.}} {{infinitezimalni račun | vektor}} Sledi seznam pomembnih [[matematika|matematičnih]] [[identiteta (matematika)|identitet]], ki vključujejo [[odvod]]e in [[integral]]e v [[vektorski račun|vektorskem računu]]. == Operatorski zapis == === Gradient === {{glavni | gradient}} Za funkcijo <math> f(x, y, z) \!\, </math> v [[trirazsežni prostor|trirazsežnih]] [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnih koordinatnih]] [[spremenljivka]]h je gradient [[vektorsko polje]]: : <math> \operatorname{grad}(f) \equiv \nabla f \equiv \mathbf\vec{\nabla} f = \begin{pmatrix}\displaystyle \frac{\partial }{\partial x},\ \frac{\partial }{\partial y},\ \frac{\partial }{\partial z} \end{pmatrix} f = \frac{\partial f}{\partial x} \mathbf\hat{i} + \frac{\partial f}{\partial y} \mathbf\hat{j} + \frac{\partial f}{\partial z} \mathbf\hat{k} \!\, </math> kjer so <math> \mathbf\hat{i} \!\, </math>, <math> \mathbf\hat{j} \!\, </math> in <math> \mathbf\hat{k} \!\, </math> [[standardna baza|standardni]] [[enotski vektor]]ji za osi <math> x \!\, </math>, <math> y \!\, </math> in <math> z \!\, </math>. Bolj splošno, za funkcijo <math> n \!\, </math> spremenljivk <math> \psi(x_{1}, \ldots, x_{n}) \!\,</math>, imenovano tudi [[skalarno polje]], je gradient vektorsko polje: : <math> \mathbf\vec{\nabla}\psi = \begin{pmatrix}\displaystyle\frac{\partial}{\partial x_{1}}, \ldots, \frac{\partial}{\partial x_{n}} \end{pmatrix}\psi = \frac{\partial\psi}{\partial x_{1}} \mathbf\hat{e}_{1} + \dots + \frac{\partial\psi}{\partial x_{n}}\mathbf\hat{e}_{n} \!\, , </math> kjer so <math> \mathbf\hat{e}_{i} \, (i = 1, 2, \ldots, n) \!\, </math> med seboj [[ortogonalnost|ortogonalni]] enotski vektorji. Kot pove že ime, je gradient sorazmeren z najhitrejšo (pozitivno) spremembo funkcije in kaže v smeri te spremembe. Za vektorsko polje <math> \mathbf\vec{A} = \left( A_{1}, \ldots, A_{n} \right) \!\, </math>, imenovano tudi [[tenzorsko polje]] prvega reda, je gradient ali [[totalni odvod]] [[Jacobijeva matrika in determinanta|Jakobijeva matrika]] <math> n \times n \!\, </math>:{{r|wils-1901}}{{rp|404}} : <math> \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{A}} = \operatorname{d} \mathbf\vec{A} = (\mathbf\vec{\nabla} \! \mathbf\vec{A})^{\top} = \left( \frac{\partial A_{i}}{\partial x_{j}}\right)_{\!ij} \!\, . </math> Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> poljubnega reda <math> k \!\, </math>, je gradient <math> \operatorname{grad}(\mathbf{T}) = \operatorname{d} \mathbf{T} = (\nabla \mathbf{T})^{\top} \!\, </math> tenzorsko polje reda <math> k + 1 \!\, </math>. Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k > 0 \!\, </math>, je tenzorsko polje <math> \nabla \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k + 1 \!\, </math> definirano kot [[rekurzivna relacija]]: : <math> (\nabla \mathbf{T}) \cdot \mathbf\vec{c} = \nabla (\mathbf{T} \cdot \mathbf\vec{c}) \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf\vec{c} \!\, </math> poljubni [[konstantni vektor]]. === Divergenca === {{glavni | divergenca}} V kartezičnih koordinatah je divergenca [[gladkost|zvezno odvedljivega]] vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} = F_{x}\mathbf\hat{i} + F_{y}\mathbf\hat{j} + F_{z}\mathbf\hat{k} \!\, </math> [[skalarna funkcija]]: : <math> \begin{align} \operatorname{div}\mathbf\vec{F} \equiv \nabla \cdot \mathbf\vec{F} &= \begin{pmatrix}\dfrac{\partial}{\partial x}, \ \dfrac{\partial}{\partial y}, \ \dfrac{\partial}{\partial z}\end{pmatrix} \cdot \begin{pmatrix}F_{x}, \ F_{y}, \ F_{z} \end{pmatrix} \\[1ex] &= \frac{\partial F_{x}}{\partial x} + \frac{\partial F_{y}}{\partial y} + \frac{\partial F_{z}}{\partial z} \!\, . \end{align} </math> Kot pove že ime, je divergenca (krajevna) mera stopnje razhajanja vektorjev v polju. Divergenca tenzorskega polja <math> \mathbf{T} \!\, </math> neničelnega reda <math> k \!\, </math> je zapisana kot <math> \operatorname{div}(\mathbf{T}) \equiv \nabla \cdot \mathbf{T} \!\, </math>, kar je [[kontrakcija tenzorja|kontrakcija]] tenzorskega polja reda <math> k - 1 \!\, </math>. Natančneje, divergenca [[vektor (matematika)|vektorja]] je [[skalar]]. Divergenco tenzorskega polja višjega reda se lahko najde z razstavitvijo tenzorskega polja v vsoto [[zunanji produkt|zunanjih produktov]] in rabo identitete: : <math> \nabla \cdot \left(\mathbf{A} \otimes \mathbf{T}\right) = \mathbf{T} (\nabla \cdot \mathbf{A}) + (\mathbf{A} \cdot \nabla) \mathbf{T} \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf{A} \cdot \nabla \!\, </math> [[smerni odvod]] v smeri <math> \mathbf{A} \!\, </math>, pomnožen z njegovo velikostjo. Natančneje, za zunanji produkt dveh vektorjev:{{r|wils-1901}}{{rp|407}} : <math> \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{B}^{\top} \right) = \mathbf\vec{B} (\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) + (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \!\, . </math> Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k > 1 \!\, </math> je tenzorsko polje <math> \nabla \cdot \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k - 1 \!\, </math> definirano z rekurzivno relacijo: : <math> (\nabla \cdot \mathbf{T}) \cdot \mathbf\vec{c} = \nabla \cdot (\mathbf{T} \cdot \mathbf\vec{c}) \!\, </math> kjer je <math> \mathbf\vec{c} </math> poljubni konstantni vektor. === Rotor === {{glavni | rotor}} V kartezičnih koordinatah je rotor vektorskega polja <math> \mathbf\vec{F} = F_{x}\mathbf\hat{i} + F_{y}\mathbf\hat{j} + F_{z}\mathbf\hat{k} \!\, </math> vektorsko polje: : <math> \begin{align} \operatorname{curl}\mathbf{F} \equiv = \nabla \times \mathbf\vec{F} &= \begin{pmatrix}\displaystyle\frac{\partial}{\partial x}, \ \frac{\partial}{\partial y}, \ \frac{\partial}{\partial z}\end{pmatrix} \times \begin{pmatrix}F_{x},\ F_{y},\ F_{z}\end{pmatrix} \\ [1em] &= \begin{vmatrix} \mathbf\hat{i} & \mathbf\hat{j} & \mathbf\hat{k} \\ \frac{\partial}{\partial x} & \frac{\partial}{\partial y} & \frac{\partial}{\partial z} \\ F_{x} & F_{y} & F_{z} \end{vmatrix} \\[1em] &= \left( \frac{\partial F_{z}}{\partial y} - \frac{\partial F_{y}}{\partial z} \right) \mathbf\hat{i} + \left( \frac{\partial F_{x}}{\partial z} - \frac{\partial F_{z}}{\partial x} \right) \mathbf\hat{j} + \left( \frac{\partial F_{y}}{\partial x} - \frac{\partial F_{x}}{\partial y} \right) \mathbf\hat{k} \!\, , \end{align}</math> kjer so <math> \mathbf\hat{i} \!\, </math>, <math> \mathbf\hat{j} \!\, </math> in <math> \mathbf\hat{k} \!\, </math> enotski vektorji za osi <math> x \!\, </math>, <math> y \!\, </math> in <math> z \!\, </math>. Kot pove že ime, je rotor mera, za koliko bližnji vektorji težijo v krožni smeri. V [[Einsteinov zapis|Einsteinovem zapisu]] ima vektorsko polje <math> \mathbf\vec{F} = \begin{pmatrix}F_{1}, \ F_{2}, \ F_{3} \end{pmatrix} \!\, </math> rotor, podan kot: : <math> \nabla \times \mathbf\vec{F} = \varepsilon^{ijk}\mathbf\hat{e}_{i} \frac{\partial F_{k}}{\partial x_{j}} \!\, , </math> kjer je <math> \varepsilon = \pm 1 \!\, </math> ali <math> 0 \!\, </math> [[Levi-Civitajev simbol|Levi-Civitajev simbol parnosti (permutacije)]]. Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k > 1 \!\, </math> je tenzorsko polje <math> \nabla \times \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k \!\, </math> definirano z rekurzivno relacijo: : <math> (\nabla \times \mathbf{T}) \cdot \mathbf\vec{c} = \nabla \times (\mathbf{T} \cdot \mathbf\vec{c}) \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf\vec{c} \!\, </math> poljubni konstantni vektor. Tenzorsko polje reda večjega od ena se lahko razstavi v vsoto zunanjih produktov, nato pa se lahko rabi naslednjo identiteto: : <math> \nabla \times \left(\mathbf{A} \otimes \mathbf{T}\right) = (\nabla \times \mathbf{A}) \otimes \mathbf{T} - \mathbf{A} \times (\nabla \mathbf{T}) \!\, . </math> Še posebej za zunanji produkt dveh vektorjev:{{r|wils-1901}}{{rp|407}} : <math> \nabla \times \left( \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{B}^{\top} \right) = (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \mathbf\vec{B}^{\top} - \mathbf\vec{A} \times (\nabla \mathbf\vec{B}) \!\, . </math> === Laplaceov operator === {{glavni | Laplaceov operator}} V kartezični koordinatah je Laplaceov operator funkcije <math> f(x, y, z) \!\, </math>: : <math> \Delta f \equiv \nabla^{2} \! f \equiv (\nabla \cdot \nabla) f = \frac{\partial^{2} \! f}{\partial x^{2}} + \frac{\partial^{2} \! f}{\partial y^{2}} + \frac{\partial^{2}\! f}{\partial z^{2}} \!\, . </math> Laplaceov opeartor je mera, koliko se funkcija spreminja na majhni sferi s središčem v točki. Ko je Laplaceov operator enak 0, se funkcija imenuje [[harmonična funkcija]]. To pomeni: : <math> \Delta f = 0 \!\, . </math> Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> se Laplaceov operator v splošnem zapiše kot: : <math> \Delta\mathbf{T} = \nabla^{2} \mathbf{T} = (\nabla \cdot \nabla) \mathbf{T} \!\, </math> in je tenzorsko polje istega reda. Za tenzorsko polje <math> \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k > 0 \!\, </math> je tenzorsko polje <math> \nabla^{2} \mathbf{T} \!\, </math> reda <math> k \!\, </math> definirano z rekurzivno relacijo: : <math> \left( \nabla^{2} \mathbf{T} \right) \cdot \mathbf\vec{c} = \nabla^{2} (\mathbf{T} \cdot \mathbf\vec{c}) \!\, , </math> kjer je <math> \mathbf\vec{c} \!\, </math> poljubni konstantni vektor. === Posebni zapisi === V ''Feynmanovem podpisnem zapisu'': : <math> \nabla_\mathbf{B} \! \left( \mathbf{A {\cdot} B} \right) = \mathbf{A} {\times}\! \left( \nabla {\times} \mathbf{B} \right) + \left( \mathbf{A} {\cdot} \nabla \right) \mathbf{B} \!\, , </math> kjer zapis <math> \nabla_\mathbf{B} \!\, </math> pomeni, da [[podpis in nadpis|podpisani]] gradient deluje samo na faktorju <math> \mathbf{B} \!\, </math>.{{r|coff-1911}}{{rp|105–106, 120–123}}{{r|feyn-1964}}{{r|khol-2005}} Bolj splošen, a podoben je ''Hestenesov zapis z nadpisno piko'' v [[geometrijska algebra|geometrijski algebri]].{{r|coff-1911}}{{rp|227–228}}{{r|dora-2003}} Zgornja identiteta se nato izrazi kot: : <math> \dot{\nabla} \left( \mathbf\vec{A} {\cdot} \dot{\mathbf\vec{B}} \right) = \mathbf\vec{A} {\times}\! \left( \nabla {\times} \mathbf\vec{B} \right) + \left( \mathbf\vec{A} {\cdot} \nabla \right) \mathbf\vec{B} \!\, , </math> kjer nadpisne pike definirajo obseg vektorskega odvoda. Vektor s piko, v tem primeru <math> \mathbf\vec{B} \!\, </math>, se odvaja, medtem ko <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math> (brez pike) ostane konstanten. Uporabnost Feynmanovega podpisnega zapisa je v njegovi rabi pri izpeljavi identitet vektorskih in tenzorskih odvodov, kot v naslednjem primeru, ki rabi algebrsko identiteto <math> \mathbf\vec{C} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) = (\mathbf\vec{C} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} \!\, </math>: : <math>\begin{align} \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) &= \nabla_\mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) + \nabla_{\mathbf\vec{B}} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= (\nabla_{\mathbf\vec{A}} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} + (\nabla_{\mathbf\vec{B}} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} \\[2pt] &= (\nabla_{\mathbf\vec{A}} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - (\mathbf\vec{A} \times \nabla_{\mathbf\vec{B}}) \cdot \mathbf\vec{B} \\[2pt] &= (\nabla_{\mathbf\vec{A}} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla_{\mathbf\vec{B}} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \!\, . \end{align} </math> Alternativna metoda je raba kartezičnih komponent [[operator nabla|operatorja nabla]] na naslednji način (z [[Einsteinov zapis|implicitnim seštevanjem]] po indeksu <math> i \!\, </math>): : <math> \begin{align} \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) &= \mathbf\hat{e}_{i} \partial_{i} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= \mathbf\hat{e}_{i} \cdot \partial_{i} (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= \mathbf\hat{e}_{i} \cdot (\partial_{i} \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B} + \mathbf\vec{A} \times \partial_{i} \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= \mathbf\hat{e}_{i} \cdot (\partial_{i} \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) + \mathbf\hat{e}_{i} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \partial_{i} \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= (\mathbf\hat{e}_{i} \times \partial_{i} \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} + (\mathbf\hat{e}_{i} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \partial_{i} \mathbf\vec{B} \\[2pt] &= (\mathbf\hat{e}_{i} \times \partial_{i} \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\hat{e}_{i}) \cdot \partial_{i} \mathbf\vec{B} \\[2pt] &= (\mathbf\hat{e}_{i} \times \partial_{i} \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\hat{e}_{i} \times \partial_{i} \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= (\mathbf\hat{e}_{i} \partial_{i} \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\hat{e}_{i} \partial_{i} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \!\, . \end{align} </math> Druga metoda za izpeljavo identitet vektorskih in tenzorskih odvodov je zamenjava vseh pojavitev vektorja v algebrski identiteti z operatorjem nabla, pod pogojem, da se nobena spremenljivka ne pojavi hkrati znotraj in zunaj obsega operatorja ali hkrati znotraj obsega enega operatorja v izrazu in zunaj obsega drugega operatorja v istem izrazu (tj. operatorji morajo biti ugnezdeni). Veljavnost tega pravila izhaja iz veljavnosti Feynmanove metode, saj se lahko vedno nadomesti podpisani operator nabla in nato takoj izpusti podpisani indeks pod pogojem pravila. Na primer, iz identitete <math> \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\vec{B} \times \mathbf\vec{C}) = (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{C} \!\, </math> se lahko izpelje <math> \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{C}) = (\mathbf\vec{A} \times \nabla) \cdot \mathbf\vec{C} \!\, </math>, ne pa <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{B} \times \mathbf\vec{C}) = (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{C} \!\, </math>, niti se iz <math> \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\vec{B} \times \mathbf\vec{A}) = 0 \!\, </math> ne da izpeljati <math> \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{A}) = 0 \!\, </math>. Po drugi strani pa podpisani operator nabla deluje na vseh pojavitvah podpisanega indeksa v členu, tako da <math> \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla_{ \mathbf\vec{A}} \times \mathbf\vec{A}) = \nabla_{\mathbf\vec{A}} \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{A}) = \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{A}) = 0 \!\, </math>. Prav tako se iz <math> \mathbf\vec{A} \times (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{C}) = \mathbf\vec{A}(\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{C}) - (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{A})\mathbf\vec{C} \!\, </math> lahko izpelje <math> \nabla \times (\nabla \times \mathbf\vec{C}) = \mathbf\vec{\nabla} (\nabla \cdot \mathbf\vec{C}) - \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{C} \!\, </math>, vendar se iz <math> (\mathbf\vec{A} \psi) \cdot (\mathbf\vec{A} \phi) = (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{A})(\psi \phi) \!\, </math> morda ne bo dalo izpeljati <math> (\mathbf\vec{\nabla} \psi) \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \phi) = \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\psi \phi) \!\, </math>. Podpisani indeks <math> c \!\, </math> na količini pomeni, da se začasno šteje za konstanto. Ker konstanta ni spremenljivka, se jo lahko, ko se uporabi pravilo zamenjave (glej prejšnji odstavek), za razliko od spremenljivke premakne v obseg operatorja nabla ali zunaj njega, kot v naslednjem primeru:{{r|bori-1968}} : <math> \begin{align} \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) &= \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}_{\mathrm{c}}) + \nabla \cdot (\mathbf\vec{A}_{\mathrm{c}} \times \mathbf\vec{B}) \\[2pt] &= \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}_{\mathrm{c}}) - \nabla \cdot (\mathbf\vec{B} \times \mathbf\vec{A}_{\mathrm{c}}) \\[2pt] &= (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B}_{\mathrm{c}} - (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf{A}_{\mathrm{c}} \\[2pt] &= (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{A} \!\, . \end{align} </math> Drug način, da se označi, da je količina konstanta, je, da se jo kot podpisani indeks doda obsegu operatorja nabla, kot sledi:{{r|wils-1901}}{{rp|159, 161–162}} : <math> \mathbf\vec{\nabla} \left( \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B} \right)_{\mathbf\vec{A}} = \mathbf\vec{A} {\times} \! \left( \nabla {\times} \mathbf\vec{B} \right) + \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{B} \!\, . </math> V preostalem delu tega članka bo po potrebi uporabljen Feynmanov podpisni zapis. == Identitete prvih odvodov == Za skalarni polji <math> \psi \!\, </math>, <math> \phi \!\, </math> in vektorski polji <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math>, <math> \mathbf\vec{B} \!\, </math> obstajajo naslednje identitete odvodov: === Distributivnost === {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla} ( \psi + \phi ) = \mathbf\vec{\nabla} \psi + \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} ( \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B} ) = \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B} \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot ( \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B} ) = \nabla \cdot \mathbf\vec{A} + \nabla \cdot \mathbf\vec{B} \!\, , </math> | <math> \nabla \times ( \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B} ) = \nabla \times \mathbf\vec{A} + \nabla \times \mathbf\vec{B} \!\, . </math> }} === Asociativnost prvih odvodov === {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> ( \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla} ) \psi = \mathbf\vec{A} \cdot ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) \!\, , </math> | <math> ( \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla} ) \mathbf\vec{B} = \mathbf\vec{A} \cdot ( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B} ) \!\, , </math> | <math> ( \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{\nabla} ) \psi = \mathbf\vec{A} \times ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) \!\, , </math> | <math> ( \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{\nabla} ) \mathbf\vec{B} = \mathbf\vec{A} \times ( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B} ) \!\, . </math> }} === Pravilo produkta za množenje s skalarjem === Za [[odvod produkta]] v [[infinitezimalni račun|infinitezimalnem računu]] ene spremenljivke obstajajo naslednje posplošitve: {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla} ( \psi \phi ) = \phi \, \mathbf\vec{\nabla} \psi + \psi\, \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math>\begin{align} \mathbf\vec{\nabla} ( \psi \mathbf\vec{A} ) &= (\mathbf\vec{\nabla} \psi) \mathbf\vec{A}^{\top} + \psi \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \\ &= \mathbf\vec{\nabla} \psi \otimes \mathbf\vec{A} + \psi \, \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \!\, , \end{align} </math> | <math> \nabla \cdot ( \psi \mathbf\vec{A} ) = \psi \, \nabla \cdot \mathbf\vec{A} + ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) \, \cdot \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \nabla \times ( \psi \mathbf\vec{A} ) = \psi \, \nabla \times \mathbf\vec{A} + ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) \times \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \nabla^{2} (\psi \phi) = \psi \, \mathbf\vec{\nabla}^{2 \!} \phi + 2 \, \mathbf\vec{\nabla} \! \psi \cdot \! \mathbf\vec{\nabla} \phi + \phi \, \mathbf\vec{\nabla}^{2 \!} \psi \!\, . </math> }} === Pravilo količnika za deljenje s skalarjem === {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla} \left( \frac{\psi}{\phi}\right) = \frac{\phi \, \mathbf\vec{\nabla} \psi - \psi \, \mathbf\vec{\nabla} \phi}{\phi^{2}} \!\, </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} \left( \frac{\mathbf\vec{A}}{\phi} \right) = \frac{\phi \, \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} - \mathbf\vec{\nabla} \phi \otimes \mathbf\vec{A}}{\phi^{2}} \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot \left( \frac{\mathbf\vec{A}}{\phi} \right) = \frac{\phi \, \nabla \cdot \mathbf\vec{A} - \mathbf\vec{\nabla} \! \phi \cdot \mathbf\vec{A}}{\phi^{2}} \!\, , </math> | <math> \nabla \times \left( \frac{\mathbf\vec{A}}{\phi} \right) = \frac{\phi \, \nabla \times \mathbf\vec{A} - \mathbf\vec{\nabla} \! \phi \, \times \, \mathbf\vec{A}}{\phi^{2}} \!\, ,</math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} \left( \frac{\psi}{\phi} \right) = \frac{\phi \, \mathbf\vec{\nabla}^{2 \!} \psi - 2 \, \phi\, \mathbf\vec{\nabla} \! \left( \frac{\psi}{\phi} \right) \cdot \! \mathbf\vec{\nabla} \phi - \psi \, \mathbf\vec{\nabla}^{2 \!}\phi}{\phi^{2}} \!\, . </math> }} === Odvod kompozituma === Naj je <math> f(x) \!\, </math> funkcija ene spremenljvike od skalarjev do skalarjev <math> \mathbf\vec{r}(t) = (x_{1} (t), \ldots, x_{n}(t)) \!\, </math> [[parametrizacija (geometrija)|parametrizirana]] krivulja <math> \phi \colon \R^{n} \to \R \!\, </math> funkcija od vektorjev do skalarjev in <math> \mathbf\vec{A} \colon \R^{n} \to \R^{n} \!\, </math> vektorsko polje. Obstajajo naslednji posebni primeri [[odvod kompozituma|odvoda kompozituma]] za več spremenljivk: {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla} (f \circ \phi) = \left( f' \circ \phi \right) \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math> (\mathbf\vec{r} \circ f)' = (\mathbf\vec{r}' \circ f) f' \!\, , </math> | <math> (\phi \circ \mathbf\vec{r})' = (\mathbf\vec{\nabla} \phi \circ \mathbf\vec{r}) \cdot \mathbf\vec{r}' \!\, , </math> | <math> (\mathbf\vec{A} \circ \mathbf\vec{r})' = \mathbf\vec{r}' \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \circ \mathbf\vec{r}) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\phi \circ \mathbf\vec{A}) = (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A}) \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \phi \circ \mathbf\vec{A}) \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{r} \circ \phi) = \mathbf\vec{\nabla} \phi \cdot (\mathbf\vec{r}' \circ \phi) \!\, , </math> | <math> \nabla \times (\mathbf\vec{r} \circ \phi) = \mathbf\vec{\nabla} \phi \times (\mathbf\vec{r}' \circ \phi) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\mathbf\vec{r} \circ \phi) = \mathbf\vec{\nabla} \phi \otimes (\mathbf\vec{r}' \circ \phi) \!\, . </math> }} Za vektorsko transformacijo <math> \mathbf\vec{u} \colon \R^{n} \to \R^{n} \!\, </math> je: : <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \circ \mathbf\vec{u}) = \operatorname{tr} \left( (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{u}) \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \circ \mathbf\vec{u}) \right) \!\, . </math> Tukaj se vzame [[sled matrike|sled]] skalarnega produkta dveh tenzorjev drugega reda, ki ustreza produktu njunih [[matrika|matrik]]. === Pravilo skalarnega produkta === : <math> \begin{align} \mathbf\vec{\nabla} (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) &\ = \ (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla)\mathbf\vec{B} \, + \, (\mathbf\vec{B} \cdot \nabla)\mathbf\vec{A} \, + \, \mathbf\vec{A} \times (\nabla {\times} \mathbf\vec{B}) \, + \, \mathbf\vec{B} \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \\ &\ = \ \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}} + \mathbf\vec{B} \cdot \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{A}} \ = \ (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{A} \, + \, (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} \!\, , \end{align} </math> kjer je <math> \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{A}} = (\mathbf\vec{\nabla} \! \mathbf{A})^{\top} = (\partial A_{i} / \partial x_{j})_{ij} \!\, </math> označuje [[Jacobijeva matrika in determinanta|Jacobijevo matriko]] vektorskega polja <math> \mathbf\vec{A} = (A_{1}, \ldots, A_{n}) \!\, </math>. Druga možnost je raba Feynmanovega podpisnega zapisa: : <math> \nabla(\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) = \nabla_{\mathbf\vec{A}} (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) + \nabla_{\mathbf\vec{B}} (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) \!\, . </math> Glej te opombe.{{r|kell-2013}} Kot posebni primer, ko je <math> \mathbf\vec{A} = \mathbf\vec{B} \!\, </math>: : <math> \tfrac{1}{2} \nabla \left( \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{A} \right) \ = \ \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{A}} \ = \ (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{A} \ = \ (\mathbf\vec{A} {\cdot} \nabla) \mathbf\vec{A} \, + \, \mathbf\vec{A} \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \ = \ A \mathbf\vec{\nabla} A \!\, . </math> Posplošitev formule za skalarni produkt na [[Riemannova mnogoterost|Riemannove mnogoterosti]] je definirajoča lastnost [[Riemannova povezava|Riemannove povezave]], ki odvaja vektorsko polje in tako da vektorsko [[diferencialna forma|1-formo]]. === Pravilo vektorskega produkta === {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \nabla (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \ = \ (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A}) \times \mathbf\vec{B} \, - \, (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \times \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) \ = \ (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} \, - \, \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \!\, , </math> | <math>\begin{align} \nabla \times (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) & \ = \ \mathbf\vec{A}(\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) \, - \, \mathbf\vec{B}(\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \, + \, (\mathbf\vec{B} \cdot \nabla) \mathbf\vec{A} \, - \, (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \\ [2pt] & \ = \ \mathbf\vec{A}(\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) \, + \, (\mathbf\vec{B} \cdot \nabla) \mathbf\vec{A} \, - \, (\mathbf\vec{B}(\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \, + \, (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B}) \\ [2pt] & \ = \ \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{B} \mathbf\vec{A}^{\top} \right) \, - \, \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{B}^{\top} \right) \\ [2pt] & \ = \ \nabla \cdot \left(\mathbf\vec{B} \mathbf\vec{A}^{\top} \, - \, \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{B}^{\top} \right) \!\, , \end{align} </math> | <math> \begin{align} \mathbf\vec{A} \times (\nabla \times \mathbf\vec{B}) & \ = \ \nabla_{\mathbf\vec{B}}(\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) \, - \, (\mathbf\vec{A} {\cdot} \nabla) \mathbf\vec{B} \\ [2pt] & \ = \ \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}} \, - \, (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \\ [2pt] & \ = \ (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{A} \, - \, \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \\ [2pt] & \ = \ \mathbf\vec{A} \cdot (\mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}} \, - \, \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}}^{\top}) \!\, , \end{align} </math> | <math>\begin{align} (\mathbf\vec{A} \times \nabla) \times \mathbf\vec{B} & \ = \ (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{A} \, - \, \mathbf\vec{A} (\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) \\ [2pt] & \ = \ \mathbf\vec{A} \times (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \, + \, (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \, - \, \mathbf\vec{A} (\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) \!\, , \end{align} </math> | <math> (\mathbf\vec{A} \times \nabla) \cdot \mathbf\vec{B} \ =\ \mathbf\vec{A} \cdot (\nabla {\times} \mathbf\vec{B}) \!\, . </math> }} Upoštevati je treba, da je matrika <math> \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}} \, - \, \mathbf\vec{J}_{\mathbf\vec{B}}^{\top} \!\, </math> [[poševnosimetrična matrika|poševnosimetrična]]. == Identitete drugih odvodov == === Divergenca rotorja je enaka nič === [[Divergenca]] rotorja ''poljubnega'' zvezno dvakrat odvedljivega vektorskega polja <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math> je vedno enaka nič: : <math> \nabla \cdot ( \nabla \times \mathbf\vec{A} ) = 0 \!\, . </math> To je posebni primer izničenja [[kvadrat (algebra)|kvadrata]] [[zunanji odvod|zunanjega odvoda]] v [[De Rhamova kohomologija|De Rhamovem]] [[verižni kompleks|verižnem kompleksu]]. === Divergenca gradienta je Laplaceov operator === [[Laplaceov operator]] skalarnega polja je divergenca njegovega gradienta: : <math>\Delta \psi \equiv \nabla^{2} \psi = \nabla \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \psi) \!\, . </math> Rezultat je [[skalar (fizika)|skalarna količina]]. === Divergenca divergence ni definirana === Divergenca vektorskega polja <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math> je skalar in divergenca skalarne količine je nedefinirana. Zato je: : <math> \nabla \cdot (\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \text{ je nedefinirano.} \!\, </math> === Rotor gradienta je enak nič === [[Rotor]] [[gradient]]a ''poljubnega'' zvezdno dvakrat odvedljivega skalarnega polja <math> \phi \!\, </math> (to je [[gladkost|razreda odvedljivosti]] <math> C^{2} \!\, </math>) je vedno [[ničelni vektor]]: : <math> \nabla \times ( \mathbf\vec{\nabla} \phi ) = \mathbf\vec{0} \!\, . </math> To se lahko preprosto dokaže, če se izrazi <math> \nabla \times ( \mathbf\vec{\nabla} \phi ) \!\, </math> v [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnem koordinatnem sistemu]] s [[Schwarzev izrek|Schwarzevim izrekom]] (imenovanim tudi Clairautov izrek o enakosti mešanih parcialov). Ta rezultat je posebni primer izničenja kvadrata zunanjega odvoda v De Rhamovem verižnem kompleksu. === Rotor rotorja === : <math> \nabla \times \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \ =\ \nabla(\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \, - \, \mathbf\vec{\nabla}^{2 \!} \mathbf\vec{A} \!\, . </math> Tukaj je <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} \!\, </math> [[vektorski Laplaceov operator]], ki deluje na vektorsko polje <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math>. === Rotor divergence ni definiran === Divergenca vektorskega polja <math> \mathbf\vec{A} \!\, </math> je skalar in rotor skalarne količine je nedefiniran. Zato je: : <math> \nabla \times (\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \text{ je nedefinirano.} \!\, </math> === Asociativnost drugih odvodov === {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> ( \nabla \cdot \nabla ) \psi = \nabla \cdot ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) = \nabla^{2} \psi \!\, , </math> | <math> ( \nabla \cdot \nabla ) \mathbf\vec{A} = \nabla \cdot ( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} ) = \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> ( \nabla \times \nabla ) \psi = \nabla \times ( \mathbf\vec{\nabla} \psi ) = \mathbf\vec{0} \!\, , </math> | <math> ( \nabla \times \nabla ) \mathbf\vec{A} = \nabla \times ( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} ) = \mathbf\vec{0} \!\, . </math> }} [[slika:DCG chart.svg|thumb|right|300px|Diagram DCG: Nekatera pravila za druge odvode.]] === Mnemonik === Slika na desni je mnemonik za nekatere od teh identitet. Rabljene okrajšave so: * D: divergenca, * C: rotor ({{langx|en|curl|link=no}}), * G: gradient, * L: Laplaceov operator, * CC: rotor rotorja. Vsaka puščica je označena z rezultatom identitete, natančneje z rezultatom rabe operatorja na repu puščice na operator na njenem vrhu. Modra krožnica na sredini pomeni, da operator rotor rotorja obstaja, drugi dve rdeči krožnici (črtkani) pa pomenita, da DD (divergenca divergence) in GG (gradient gradienta) ne obstajata. == Povzetek pomembnih identitet == === Odvajanje === ==== Gradient ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\psi + \phi) = \mathbf\vec{\nabla} \psi + \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\psi \phi) = \phi \mathbf\vec{\nabla} \psi + \psi \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\psi \mathbf\vec{A} ) = \mathbf\vec{\nabla} \psi \otimes \mathbf\vec{A} + \psi \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla} (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) = (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla)\mathbf\vec{B} + (\mathbf\vec{B} \cdot \nabla)\mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{A} \times (\nabla \times \mathbf\vec{B}) + \mathbf\vec{B} \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \!\, . </math> }} ==== Divergenca ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B}) = \nabla \cdot \mathbf\vec{A} + \nabla \cdot \mathbf\vec{B} \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot \left( \psi\mathbf\vec{A} \right) = \psi \nabla \cdot \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla} \psi \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B} \right) = (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \cdot \mathbf\vec{B} - (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \cdot \mathbf\vec{A} \!\, . </math> }} ==== Rotor ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \nabla \times(\mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B}) = \nabla \times \mathbf\vec{A} + \nabla \times \mathbf\vec{B} \!\, , </math> | <math> \nabla \times \left( \psi\mathbf\vec{A} \right) = \psi \, (\nabla \times \mathbf\vec{A}) - (\mathbf\vec{A} \times \nabla) \psi = \psi \, (\nabla \times \mathbf\vec{A}) + (\mathbf\vec{\nabla} \psi) \times \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \nabla \times \left( \psi \mathbf\vec{\nabla} \phi \right) = \mathbf\vec{\nabla} \psi \times \mathbf\vec{\nabla} \phi \!\, , </math> | <math> \nabla \times \left( \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B} \right) = \mathbf\vec{A} \left( \nabla \cdot \mathbf\vec{B} \right) - \mathbf\vec{B} \left( \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \right) + \left( \mathbf\vec{B} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{A} - \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{B} \!\, . </math>{{r|evan-2002}} }} ==== Operator nabla vektorskega-skalarnega produkta ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \begin{align} \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{B} = {}& \hphantom{{}-{}} \tfrac{1}{2} \Bigl[ \nabla(\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) - \mathbf\vec{B}(\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) + \mathbf\vec{A}(\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) \Bigr] \\ & - \tfrac{1}{2} \Bigl[ \nabla \times (\mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B}) + \mathbf\vec{B} \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) + \mathbf\vec{A} \times (\nabla \times \mathbf\vec{B}) \Big] \!\, , \end{align} </math>{{r|kuo--2012}} | <math> \begin{align} \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{A} &= \tfrac{1}{2}\nabla \left| \mathbf\vec{A}\right|^{2} - \mathbf\vec{A} \times \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \\ &= \tfrac{1}{2} \nabla \left| \mathbf\vec{A} \right|^{2} + (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \times \mathbf\vec{A} \!\, , \end{align} </math> | <math> \mathbf{A} \cdot \nabla(\mathbf\vec{B} \cdot \mathbf\vec{C}) = \mathbf\vec{B} \cdot (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{C} + \mathbf\vec{C} \cdot (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \!\, . </math> }} ==== Drugi odvodi ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \nabla \cdot (\nabla \times \mathbf\vec{A}) = 0 \!\, , </math> | <math> \nabla \times (\mathbf\vec{\nabla} \psi) = \mathbf\vec{0} \!\, </math> | <math> \nabla \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \psi) = \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi \!\, </math> ([[skalarni Laplaceov operator]]), | <math> \nabla \left( \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \right) - \nabla \times \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) = \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} \!\, </math> ([[vektorski Laplaceov operator]]), | <math> \nabla \cdot \big[ \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} + (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf{A})^{{\top}} \big] = \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} + \nabla ( \nabla \cdot \mathbf\vec{A} ) \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot (\phi \mathbf\vec{\nabla} \psi) = \phi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi + \mathbf\vec{\nabla} \phi \cdot \mathbf\vec{\nabla} \psi \!\, , </math> | <math> \psi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \phi - \phi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi = \nabla \cdot \left( \psi \mathbf\vec{\nabla} \phi - \phi \mathbf\vec{\nabla} \psi \right) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\phi\psi) = \phi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi + 2(\mathbf\vec{\nabla} \phi) \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \psi) + \left( \mathbf\vec{\nabla}^{2} \phi \right) \psi \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\psi\mathbf\vec{A}) = \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi + 2(\mathbf\vec{\nabla} \psi \cdot \nabla) \mathbf\vec{A} + \psi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} \!\, , </math> | <math> \nabla \cdot \big[( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla) \mathbf\vec{B} \big] = (\mathbf\vec{A} \cdot \nabla)(\nabla \cdot \mathbf\vec{B}) + (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A}) \, \underline{:} \, (\mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{B}) \!\, , </math> | <math> \nabla \times \left[ \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{A} \right] + \left[ \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \cdot \nabla \right] \mathbf\vec{A} = \left[ \left( \mathbf\vec{A} \cdot \nabla \right) + \left( \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \right) \right] \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{B}) = \mathbf{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{B} - \mathbf{B} \cdot \mathbf\vec{\nabla}^{2} \! \mathbf\vec{A} + 2\nabla \cdot \left( (\mathbf\vec{B} \cdot \nabla ) \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{B} \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \right) \!\, </math> ([[Greenove identitete|Greenova vektorska identiteta]]). }} ==== Tretji odvodi ==== {{unbulleted list | style = margin-left: 1.5em; | item_style = margin-top: 1ex; margin-bottom: 1ex; | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\mathbf\vec{\nabla} \psi) = \nabla \left( \nabla \cdot (\mathbf\vec{\nabla} \psi) \right) = \nabla \left( \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi \right) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) = \nabla \cdot \left( \nabla(\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \right) = \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf{A} \right) \!\, , </math> | <math> \mathbf\vec{\nabla}^{2} (\nabla \times \mathbf\vec{A}) = -\nabla \times \left( \nabla \times (\nabla \times \mathbf\vec{A}) \right) = \nabla \times \left( \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} \right) \!\, . </math> }} === Integriranje === Spodaj [[∂|simbol <math> \partial \!\, </math>]] označuje »[[meja (topologija)|mejo]]« [[ploskev|ploskve]] ali trdnega telesa. ==== Ploskovnoprostorninski integrali ==== V naslednjih izrekih o ploskovnoprostorninskih integralih <math> V \!\, </math> označuje trirazsežno [[prostornina|prostornino]] z ustrezno [[dvorazsežni prostor|dvorazsežno]] mejo <math> S = \partial V \!\, </math> ([[zaprta ploskev]]): * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \psi \, \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = \iiint_{V} \mathbf\vec{\nabla} \psi \, \operatorname{d} V \!\, , </math> * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = \iiint_{V} \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[izrek Gaussa in Ostrogradskega]]), * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \mathbf\vec{A} \times \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = - \iiint_{V} \nabla \times \mathbf\vec{A} \, \operatorname{d} V \!\, , </math> * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \psi \mathbf\vec{\nabla} \phi \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = \iiint_{V} \left( \psi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \! \phi + \mathbf\vec{\nabla} \phi \cdot \mathbf\vec{\nabla} \psi \right) \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[Greenove identitete|Greenova prva identiteta]]), * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \left( \psi \mathbf\vec{\nabla} \phi - \phi \mathbf\vec{\nabla} \psi \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \left( \psi \frac{\partial \phi}{\partial n} - \phi \frac{\partial \psi}{\partial n} \right) \, \operatorname{d} \mathbf\vec{S} = \iiint_{V} \left( \psi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \phi - \phi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \psi \right) \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[Greenove identitete|Greenova druga identiteta]]), * <math> \iiint_{V} \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla} \psi \, \operatorname{d} V = \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \psi \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} - \iiint_{V} \psi \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[integracija po delih]]), * <math> \iiint_{V} \psi \nabla \cdot \mathbf\vec{A} \, \operatorname{d} V = \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \psi \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} - \iiint_{V} \mathbf\vec{A} \cdot \mathbf\vec{\nabla} \psi \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[integracija po delih]]), * <math> \iiint_{V} \mathbf\vec{A} \cdot \left( \nabla \times \mathbf\vec{B} \right) \, \operatorname{d} V = \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \left( \mathbf\vec{A} \times \mathbf\vec{B} \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} + \iiint_{V} \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \cdot \mathbf\vec{B} \, \operatorname{d} V \!\, </math> ([[integracija po delih]]), * <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \mathbf\vec{A} \times \left( \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \cdot \left( \mathbf\vec{B} \mathbf\vec{C}^{\top} \right) \right) = \iiint_{V} \mathbf\vec{A} \times \left( \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{B} \mathbf\vec{C}^{\top} \right) \right) \, \operatorname{d} V + \iiint_{V} \mathbf\vec{B} \cdot \left( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \right) \times \mathbf\vec{C} \, \operatorname{d} V \!\, , </math>{{r|page-1940}}{{rp|65–66}} * <math> \iiint_{V} \left( \nabla \cdot \mathbf\vec{B} + \mathbf\vec{B} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{A} \, \operatorname{d} V = \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \left( \mathbf\vec{B} \cdot \operatorname{d} S \right) \mathbf\vec{A} \!\, . </math>{{r|wang-1986}} ==== Krivuljnoploskovni integrali ==== V naslednjih izrekih o krivuljnoploskovnih integralih <math> S \!\, </math> označuje dvorazsežno odprto ploskev z ustrezno [[enorazsežni prostor|enorazsežno]] mejo <math> C = \partial S \!\, </math> ([[zaprta krivulja]]): * <math> \oint_{\partial S} \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \ = \ \iint_{S} \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \!\, </math> ([[Stokesov izrek]]), * <math> \oint_{\partial S} \psi \, \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \ = \ -\iint_{S} \mathbf\vec{\nabla} \psi \times \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \!\, , </math> * <math> \oint_{\partial S} \mathbf\vec{A} \times \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \ = \ -\iint_{S} \left( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} - (\nabla \cdot \mathbf\vec{A}) \mathbf\vec{1} \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \ = \ -\iint_{S} \left( \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \times \nabla \right) \times \mathbf\vec{A} \!\, , </math> * <math> \oint_{\partial S} \mathbf\vec{A} \times (\mathbf\vec{B} \times \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell}) \ = \ \iint_{S} \left( \nabla \times \left( \mathbf\vec{A} \mathbf\vec{B}^{\top} \right) \right) \cdot \operatorname{d} \mathbf\vec{S} + \iint_{S} \left( \nabla \cdot \left( \mathbf\vec{B} \mathbf\vec{A}^{\top} \right) \right) \times \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \!\, , </math>{{r|page-1940}}{{rp|44–45, enačba (18-3)}} * <math>\oint_{\partial S} (\mathbf\vec{B} \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell}) \mathbf\vec{A} = \iint_{S} \left( \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \cdot \left[ \nabla \times \mathbf\vec{B} - \mathbf\vec{B} \times \nabla \right] \right) \mathbf\vec{A} \!\, . </math>{{r|pere-2024}} Integracija okrog zaprte krivulje v [[smer urinega kazalca|smeri urinega kazalca]] je negativ istega [[krivuljni integral|krivuljnega integrala]] v nasprotni smeri urinega kazalca (analogno zamenjavi limit v [[določeni integral|določenem integralu]]): : [[slika:OintclockwiseLaTeX.svg|x44px]]<span style="position:relative; right:8px; top:18px; margin-right:-8px;"><math> {}_{\partial S} \!\, </math></span> <math> \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} = - \!\, </math> [[slika:OintctrclockwiseLaTeX.svg|x44px]]<span style="position:relative; right:8px; top:18px; margin-right:-8px;"><math> {}_{\partial S} \!\, </math></span> <math> \mathbf\vec{A} \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \!\, . </math> ==== Krivuljni integrali v končnih točkah ==== V naslednjih izrekih o krivuljnih integralih v končnih točkah <math> P \!\, </math> označuje enorazsežno odprto [[pot]] s [[predznak (matematika)|predznačenima]] [[ničrazsežni prostor|ničrazsežnima]] mejnima točkama <math> \mathbf\vec{q} - \mathbf\vec{p} = \partial P \!\, </math> in integracija vzdolž <math> P \!\, </math> poteka od <math> \mathbf\vec{p} \!\, </math> do <math> \mathbf\vec{q} \!\, </math>: * <math> \psi|_{\partial P} = \psi(\mathbf\vec{q}) - \psi(\mathbf\vec{p}) = \int_{P} \mathbf\vec{\nabla} \psi \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \!\, </math> ([[izrek o gradientu]]), * <math> \mathbf\vec{A}|_{\partial P} = \mathbf\vec{A}(\mathbf\vec{q}) - \mathbf\vec{A}(\mathbf\vec{p}) = \int_{P} \left( \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \cdot \nabla \right) \mathbf\vec{A} \!\, , </math> * <math> \mathbf\vec{A}|_{\partial P} = \mathbf\vec{A}(\mathbf\vec{q}) - \mathbf\vec{A}(\mathbf\vec{p}) = \int_{P} \left( \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \right) \cdot \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} + \int_{P} \left( \nabla \times \mathbf\vec{A} \right) \times \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \!\, . </math> ==== Tenzorski integrali ==== Tenzorsko obliko izreka o vektorskem integralu se lahko dobi tako, da se vektor (ali enega od njiju) zamenja s tenzorjem, pod pogojem, da se vektor najprej pojavi le kot skrajni desni vektor vsakega integranda. Stokesov izrek na primer postane:{{r|wils-1901}}{{rp|409}} : <math> \oint_{\partial S} \operatorname{d} \boldsymbol\vec{\ell} \cdot \mathbf{T} \ = \ \iint_{S} \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \cdot \left( \nabla \times \mathbf{T} \right) \!\, . </math> Skalarno polje se lahko obravnava tudi kot vektor in se ga nadomesti z vektorjem ali tenzorjem. Greenova prva identiteta na primer postane: : <math> \iint_{\partial V} \!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\!\! \subset\!\supset \; \psi \, \operatorname{d} \mathbf\vec{S} \cdot \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} = \iiint_{V} \left( \psi \mathbf\vec{\nabla}^{2} \mathbf\vec{A} + \mathbf\vec{\nabla} \psi \cdot \mathbf\vec{\nabla} \mathbf\vec{A} \right) \, \operatorname{d} V \!\, . </math> Podobna pravila veljajo za algebrske in diferencialne formule. Za algebrske formule se lahko alternativno rabi skrajno levo vektorsko lego. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|primerjava vektorske in geometrijske algebre|en|comparison of vector algebra and geometric algebra}} * {{medjezikovna povezava|operator nabla v valjnih in krogelnih koordinatah|en|del in cylindrical and spherical coordinates}} * {{medjezikovna povezava|pravila odvajanja|en|differentiation rules}} * {{medjezikovna povezava|identitete zunanjega infinitezimalnega računa|en|exterior calculus identities}} * {{medjezikovna povezava|zunanji odvod|en|exterior derivative}} * {{medjezikovna povezava|seznam limit|en|list of limits}} * {{medjezikovna povezava|relacije vektorske algebre|en|vector algebra relations}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici | refs= <ref name="bori-1968">[[#SKL-bori-1968|Borisenko; Tarapov (1968)]], str. 170, 180.</ref> <ref name="coff-1911">[[#SKL-coff-1911|Coffin (1911)]].</ref> <ref name="dora-2003">[[#SKL-dora-2003|Doran; Lasenby (2003)]], str. 169.</ref> <ref name="evan-2002">[[#SKL-evan-2002|Evans (2002)]].</ref> <ref name="feyn-1964">[[#SKL-feyn-1964|Feynman; Leighton; Sands (1964)]], II. del, str. 27–4, 5.</ref> <ref name="kell-2013">[[#SKL-kell-2013|Kelly (2013)]].</ref> <ref name="kuo--2012">[[#SKL-kuo--2012|Kuo; Acharya (2012)]], str. 520.</ref> <ref name="khol-2005">[[#SKL-khol-2005|Kholmetskii; Missevitch (2005)]], str. 5.</ref> <ref name="page-1940">[[#SKL-page-1940|Page; Adams (1940)]].</ref> <ref name="pere-2024">[[#SKL-pere-2024|Pérez-Garrido (2024)]].</ref> <ref name="wang-1986">[[#SKL-wang-1986|Wangsness; Cloud (1986)]].</ref> <ref name="wils-1901">[[#SKL-wils-1901|Wilson (1901)]].</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Borisenko | first1= A. I. | last2= Tarapov | first2= I. E. | title= Vector and Tensor Analysis With Applications | date= 1968 | publisher= [[Dover Publications|Dover Publications, Incorporated]] | location= New York | pages= 257 | url= https://archive.org/details/borisenko-tarapov-vector-and-tensor-analysis-with-applications | via= Internet Archive | ref= SKL-bori-1968}} * {{citat | last1= Coffin | first1= Joseph George | title= Vector Analysis | date= 1911 | publisher= John Wiley & Sons, Inc. | location= New York | url= https://books.google.com/books?id=9mgGAQAAIAAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coff-1911}} * {{citat | last1= Doran | first1= Christopher John Leslie | authorlink1= Christopher John Leslie Doran | last2= Lasenby | first2= Anthony Norden | authorlink2= Anthony Norden Lasenby | title= Geometric Algebra for Physicists | date= 2003 | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge [etc.] | pages= 592 | isbn= 978-0-52-171595-9 | cobiss= 8499796 | url= https://archive.org/details/doran-lasenby-geometric-algebra-for-physicists-2003 | via= [[Internet Archive]] | ref= SKL-dora-2003}} * {{citat | last1= Evans | first1= Martin | title= Lecture 15: Vector Operator Identities | date= 2002 | website= www2.ph.ed.ac.uk | publisher= Oddelek za fiziko in astronomijo, Šola za fiziko in astronomijo, [[Univerza v Edinburgu]] | lang= en | url= https://www2.ph.ed.ac.uk/~mevans/mp2h/VTF/lecture15.pdf | ref= SKL-evan-2002}} * {{citat | last1= Feynman | first1= Richard Phillips | authorlink1= Richard Phillips Feynman | last2= Leighton | first2= Robert Benjamin | authorlink2= Robert Benjamin Leighton | last3= Sands | first3= Matthew | authorlink3= Matthew Sands | title= The Feynman Lectures on Physics | date= 2006 | orig-year= 1964 | publisher= Addison-Wesley | url= https://archive.org/details/the-feynman-lectures-on-physics-vol-2/The_Feynman_Lectures_on_Physics_VOL2/ | via= Internet Archive | isbn= 978-0-80-539049-0 | cobiss= 3595105 | ol= 7934667M | ref= SKL-feyn-1964}} * {{citat | last1= Kelly | first1= P. | title= Mechanics Lecture Notes Part III: Foundations of Continuum Mechanics | date= 2013 | publisher= [[Univerza v Aucklandu]] | chapter= Chapter 1.14 Tensor Calculus 1: Tensor Fields | url= http://homepages.engineering.auckland.ac.nz/~pkel015/SolidMechanicsBooks/Part_III/ | chapter-url=http://homepages.engineering.auckland.ac.nz/~pkel015/SolidMechanicsBooks/Part_III/Chapter_1_Vectors_Tensors/Vectors_Tensors_14_Tensor_Calculus.pdf | accessdate= 2017-12-07 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20171203013519/http://homepages.engineering.auckland.ac.nz/~pkel015/SolidMechanicsBooks/Part_III/ | archivedate= 2017-12-03 | url-status= dead | ref= SKL-kell-2013}} * {{navedi arXiv | last1= Kholmetskii | first1= Alexander L. | last2= Missevitch | first2= Oleg V. | title= The Faraday induction law in relativity theory | date= 2005 | eprint= physics/0504223 | ref= SKL-khol-2005}} * {{citat | last1= Kuo | first1= Kenneth K. | last2= Acharya | first2= Ragini | title= Applications of Turbulent and Multiphase Combustion | date= 2012 | publisher= John Wiley & Sons, Incorporated | location= Hoboken, N.J. | isbn= 978-1-11-812757-5 | doi= 10.1002/9781118127575.app1 | ol= 48724445M | url= https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1002/9781118127575.app1 | accessdate= 2020-04-19 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210419221120/https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1002/9781118127575.app1 | archivedate= 2021-04-19 | url-status= live | ref= SKL-kuo--2012}} * {{citat | last1= Page | first1= Leigh | authorlink1= Leigh Page | last2 = Adams | first2 = Norman Ilsley mlajši | title= Electrodynamics | date= 1940 | publisher = D. Van Nostrand Company, Inc. | location = New York | url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.523590 | via= Internet Archive | ref= SKL-page-1940}} * {{citat | last1= Pérez-Garrido | first1= Antonio | title= Recovering seldom-used theorems of vector calculus and their application to problems of electromagnetism | journal= [[American Journal of Physics]] | date= 2024 | volume= 92 | issue= 5 | pages= 354&ndash;359 | issn= 0002-9505 | eissn= 1943-2909 | doi= 10.1119/5.0182191 | arxiv= 2312.17268 | bibcode= 2024AmJPh..92e.354P | ref= SKL-pere-2024}} * {{citat | last1= Wangsness | first1= Roald K. | last2= Cloud | first2= Michael J. | title= Electromagnetic Fields | date= 1986 | publisher= John Wiley & Sons | location= New York [etc.] | edition= 2. | pages= 587 | isbn= 978-0-47-181186-2 | cobiss= 62564 | oclc= 12808819 | lccn= 85024642 | ol= 2542944M | ref= SKL-wang-1986}} * {{citat | last1= Wilson | first1= Edwin Bidwell | authorlink1= Edwin Bidwell Wilson | title= Vector Analysis | date= 1901 | publisher= Charles Scribner's Sons | location= New York | url= https://archive.org/details/0479777.0001.001.umich.edu | ref= SKL-wils-1901}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Balanis | first1= Constantine A. | authorlink1= Constantine A. Balanis | title= Advanced Engineering Electromagnetics | date= 1989-05-23 | publisher= John Wiley & Sons, Incorporated | location = New York | isbn= 978-0-47-162194-2 | cobiss= <!--0-->| oclc= 18908383 | lccn= 88033846 | ol= 2055547M}} * {{citat | last1= Griffiths | first = David Jeffrey | authorlink1= David Jeffrey Griffiths | title= Introduction to Electrodynamics | date= 1999 | publisher= Prentice Hall | location= Upper Saddle River, New Jersey | edition= 3. | isbn= 978-0-13-805326-0<!--0-13-805326-X--> | cobiss= 44519169 | oclc= 40251748 | lccn= 98050525 | ol= 387513M | url= https://archive.org/details/introductiontoel00grif_0 | via= [[Internet Archive]] | url-access= registration}} * {{citat | last1= Schey | first1= Harry M. | title= Div Grad Curl and all that: An informal text on vector calculus | date= 1997 | publisher= W. W. Norton & Company, Incorporated | location= New York | edition= 3. | isbn= 978-0-39-396997-9 | cobiss= <!--0--> | lccn= 96004942 | ol= 968439M }} {{refend}} [[Kategorija:Matematične enakosti]] [[Kategorija:Matematični seznami]] [[Kategorija:Vektorski račun]] s60orq41sohai8tklbel4n71rq2kc4o 0 605458 6709714 2026-07-11T14:07:24Z XJaM 3 preusmeritev na [[Poševnosimetrična matrika]] 6709714 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[poševnosimetrična matrika]] 9nhfcz60mtoxkwurtga4tzs0asmtrmf 4 605459 6709738 2026-07-11T14:41:36Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6709738 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6ayhdhnwnepcan2d4ysp5wkso326ckd 1 605460 6709745 2026-07-11T14:43:06Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709745 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 4 605461 6709747 2026-07-11T14:51:33Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov]] 6709747 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov]]#Spletne strani]] 0c0duo2gbq7wqmv0dv1mekdj49bpmiy 6709748 6709747 2026-07-11T14:51:42Z Pinky sl 2932 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Wikipedija:Navajanje virov]] na stran [[Wikipedija:Navajanje virov#Spletne strani]] 6709748 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov#Spletne strani]] 174ysy8xkbfvbil5f3hpq5sx8qk6nqq 4 605462 6709749 2026-07-11T14:51:56Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Spletne strani]] 6709749 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipedija:Navajanje virov#Spletne strani]] 174ysy8xkbfvbil5f3hpq5sx8qk6nqq 10 605463 6709760 2026-07-11T15:27:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<templatestyles src="Crossreference/styles.css" />{{Hatnote inline/peskovnik |1={{{1|{{{text|{{{content|<noinclude>sample content</noinclude>}}}}}}}}} |extraclasses=crossreference {{{class|{{{extraclasses|}}}}}} |selfref={{#if:{{{selfref|{{{printworthy|{{{unprintworthy|{{{pw|}}}}}}}}}}}}||yes}} |inline={{{inline|true}}} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude>« 6709760 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Crossreference/styles.css" />{{Hatnote inline/peskovnik |1={{{1|{{{text|{{{content|<noinclude>sample content</noinclude>}}}}}}}}} |extraclasses=crossreference {{{class|{{{extraclasses|}}}}}} |selfref={{#if:{{{selfref|{{{printworthy|{{{unprintworthy|{{{pw|}}}}}}}}}}}}||yes}} |inline={{{inline|true}}} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> 8jztlc14etapneutrna7xgefwdhn52f 0 605464 6709762 2026-07-11T15:27:59Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/251680962|Georg Erasmus von Tschernembl]]« 6709762 wikitext text/x-wiki '''Jurij Erazem baron Črnomaljski''' (nemško: Georg Erasmus Freiherr von Tschernembl) (* [[26. januar]] [[1567]] v Schwertbergu, [[Zgornja Avstrija]] ; † [[18. november]] [[1626]] v [[Ženeva|Ženevi]], [[Švica]] ) je bil [[Kalvinizem|kalvinist]] in predstavnik stanov v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], po rodu Kranjski plemič. == Življenje == Jurij Erazem je bil sin Janeza [[Črnomaljski|Črnomaljskega]] († 1595). Skupaj z bratom Janezom Krištofom se je novembra 1582 vpisal na Altdorfsko akademijo. Brata sta s Pavlom Melissusom leta 1584 odpotovala v Pariz in leta 1585 v Anglijo. Črnomaljski je nadaljeval študij v kalvinistični [[Ženeva|Ženevi]] (1586), [[Strasbourg|Strasbourgu]] (1587), na italijanski [[Univerza v Bologni|univerzi v Bologni]] in [[Univerza v Sieni|Sieni]] (1588) ter končno v [[Speyer|Speyerju]] (1591). 13. oktobra 1599 se je poročil z Elise Preuner (Breuner). Od leta 1599 do 1603 je bil član zgornjeavstrijskih stanov. Kot kalvinist je bil Črnomaljski nasprotnik [[Habsburžani|Habsburške]] hiše in si je prizadeval za združitev [[Protestantizem|protestantov]] v habsburških deželah in Nemčiji. V ''bratskih sporih znotraj Habsburške hiše'' podpiral nadvojvodo [[Matija Habsburški|Matijo]] v njegovem sporu s cesarjem [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfom II.]] 12. avgusta 1606 je na pogajanjih na [[Dunaj|Dunaju]] zastopal stanove Zgornje Avstrije. Še posebej leta 1608 se je pogajal s predstavniki stanov na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], [[Moravska|Moravskem]] ( Karl von Žerotín ) in [[Madžarska|Ogrskem]]. Potem ko je Rudolf II. abdiciral svojo oblast v Avstriji in Ogrskem, so stanovi od kralja Matije zahtevali koncesije ("Hornsko gibanje" – Hornska liga). Ta pogajanja so se vlekla, a so z "Resolucijo o kapitalizaciji" 19. marca 1609 stanovi dosegli versko svobodo. Sredi leta 1617 je Črnomaljski drugič prevzel funkcijo stanovskega predstavnika. Kmalu po praški defenestraciji so češki uporniki iskali stik z Zgornjo Avstrijo in 8. julija 1618 napisali pismo obema stanovskima predstavnikoma, v katerem so zaprosili za medsebojno pomoč. Črnomaljski je nato napisal več razprav, v katerih je cesarja Matijo pozval, naj češkega upora ne zatre z orožjem, temveč naj ga reši sporazumno. Ko je Matija leta 1619 umrl, ga je nasledil [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II]] ., odločen, da bo [[Protireformacija|protireformacijo]] uveljavil z vsemi potrebnimi sredstvi. Črnomaljski je vodil stanove v Zgornji Avstriji, ki so zavrnili poklon, in 16. avgusta 1619 sklenil zavezništvo z uporniškimi češkimi stanovi. Ko je [[Johann T’Serclaes, grof Tilly|Tilly]] poleti 1620 s svojo vojsko napadel Zgornjo Avstrijo, sta Črnomaljski in njegovi privrženci pobegnila k češkim četam v Eggenburgu [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]], od tam pa v [[Praga|Prago]], kjer je na zahtevo čeških deželnih častnikov postal predsednik vojnega sveta. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] 8. novembra 1620 je odšel v izgnanstvo prek Zgornjega Pfalza, Württemberga in [[Heidelberg|Heidelberga]] v [[Ženeva|Ženevo]], kjer je umrl v revščini. == Spomin == V župnijski cerkvi v Schwertbergu je poleg domnevnega epitafa za Jurija Erazma Črnomaljskega v prezbiteriju tudi epitaf za njegovo taščo Evo Črnomaljsko v pritličju stolpa in epitaf za njegovega služabnika Krištofa Wüllheusla na severni zunanji steni. == Publikacije == * ''De resistentia subditorum adversus principem legitima.'' Neobjavljeni rokopis, 1600 (HHStA Dunaj, Hs. Bl. 381, fol. 442-469v). * ''Politična zgodovina Transilvanije med letoma 1520 in 1614.'' Tečaj s Transilvanijo, zlasti od časa kralja Ivana Zapoljskega do sem, 1614, rokopis iz zapuščine, objavljen leta 1934 pri Kunu von Klebelsbergu in Imreju Likinichu v letopisu Dunajskega madžarskega zgodovinskega inštituta, str.&nbsp;133&nbsp;in naprej. * ''Consultationes Oder Vnderschidliche Rathschläg, Der maisten vnd wichtigisten sachen, welche von Anfang der Böhmischen, vnd andern folgen Auffsteud vorgangen, vnnd zu Werk gericht worden, oder werden sollen.'' 1624 (Bavarska državna knjižnica, Sign. 4 Diss. 2685, [https://www.digitale-sammlungen.de/de/view/bsb10514889?page=11 digitale-sammlungen.de] ). == Literatura == * {{ADB|38|711|714|Tschernembl, Georg Erasmus Freiherr von|[[Franz Krones|Franz von Krones]]|ADB:Tschernembl, Georg Erasmus Freiherr von}} * Jodocus Stülz: ''Zur Charakteristik des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl und zur Geschichte Österreichs in den Jahren 1608–1610.'' In: ''Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen.'' Band 9, Wien 1853 ([https://opacplus.bsb-muenchen.de/Vta2/bsb10011461/bsb:BV021012548?page=1 bsb-muenchen.de]). * Helmuth Feigl: ''Beiträge zur Biographie des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl.'' Dissertation der [[Univerza na Dunaju|Universität Wien]], 1949. * Hans Sturmberger: ''Georg Erasmus Tschernembl. Religion, Libertät und Widerstand. Ein Beitrag zur Geschichte der Gegenreformation und des Landes ob der Enns.'' Böhlau, Graz/Köln 1953, DNB 454955340. * Georg Scheibelreiter, Rudolf Leeb, Peter G. Tropper, Maximilian Liebmann: ''Geschichte des Christentums in Österreich. Von der Antike bis zur Gegenwart.'' Ueberreuter, Wien 2003, ISBN 3-8000-3914-1. * Karl-Reinhart Trauner: ''Beginn einer neuzeitlichen politischen Philosophie in Österreich – Georg Erasmus von Tschernembl.'' In: ''Brennpunkte militärischer und politischer Ethik'' (=&nbsp;''Schriftenreihe der Landesverteidigungsakademie.'' Band 4). Wien 2007, S.&nbsp;228–238 ([https://www.academia.edu/36165614/Beginn_einer_neuzeitlichen_politischen_Philosophie_in_%C3%96sterreich_Georg_Erasmus_von_Tschernembl_pdf academia.edu]). * Lieselotte von Eltz: Georg Erasmus Frh. v. Tschernembl. In: Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon (BBKL). Band 26, Bautz, Nordhausen 2006, <nowiki>ISBN 3-88309-354-8</nowiki>, Sp. 1496–1500. * Peter Thaler: ''"Conservative Revolutionary: Georg Erasmus von Tschernembl and the Ideology of Resistance in Early Modern Austria"''. In: ''History of European Ideas'', 41 (2015) 4, S. 544–564. == Zunanje povezave == * {{Austriaforum|AEIOU/Tschernembl,_Georg_Erasmus_Freiherr_von}} == Opombe in reference == <references /> [[Kategorija:Umrli leta 1626]] [[Kategorija:Rojeni leta 1567]] [[Kategorija:Kalvinisti]] 2vt4vi6jva9ozvsgumeub7xokseij0c 6709870 6709762 2026-07-11T19:14:34Z Romanm 13 {{Infopolje oseba}} 6709870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Jurij Erazem baron Črnomaljski''' (nemško: Georg Erasmus Freiherr von Tschernembl) (* [[26. januar]] [[1567]] v Schwertbergu, [[Zgornja Avstrija]] ; † [[18. november]] [[1626]] v [[Ženeva|Ženevi]], [[Švica]] ) je bil [[Kalvinizem|kalvinist]] in predstavnik stanov v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], po rodu Kranjski plemič. == Življenje == Jurij Erazem je bil sin Janeza [[Črnomaljski|Črnomaljskega]] († 1595). Skupaj z bratom Janezom Krištofom se je novembra 1582 vpisal na Altdorfsko akademijo. Brata sta s Pavlom Melissusom leta 1584 odpotovala v Pariz in leta 1585 v Anglijo. Črnomaljski je nadaljeval študij v kalvinistični [[Ženeva|Ženevi]] (1586), [[Strasbourg|Strasbourgu]] (1587), na italijanski [[Univerza v Bologni|univerzi v Bologni]] in [[Univerza v Sieni|Sieni]] (1588) ter končno v [[Speyer|Speyerju]] (1591). 13. oktobra 1599 se je poročil z Elise Preuner (Breuner). Od leta 1599 do 1603 je bil član zgornjeavstrijskih stanov. Kot kalvinist je bil Črnomaljski nasprotnik [[Habsburžani|Habsburške]] hiše in si je prizadeval za združitev [[Protestantizem|protestantov]] v habsburških deželah in Nemčiji. V ''bratskih sporih znotraj Habsburške hiše'' podpiral nadvojvodo [[Matija Habsburški|Matijo]] v njegovem sporu s cesarjem [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfom II.]] 12. avgusta 1606 je na pogajanjih na [[Dunaj|Dunaju]] zastopal stanove Zgornje Avstrije. Še posebej leta 1608 se je pogajal s predstavniki stanov na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], [[Moravska|Moravskem]] ( Karl von Žerotín ) in [[Madžarska|Ogrskem]]. Potem ko je Rudolf II. abdiciral svojo oblast v Avstriji in Ogrskem, so stanovi od kralja Matije zahtevali koncesije ("Hornsko gibanje" – Hornska liga). Ta pogajanja so se vlekla, a so z "Resolucijo o kapitalizaciji" 19. marca 1609 stanovi dosegli versko svobodo. Sredi leta 1617 je Črnomaljski drugič prevzel funkcijo stanovskega predstavnika. Kmalu po praški defenestraciji so češki uporniki iskali stik z Zgornjo Avstrijo in 8. julija 1618 napisali pismo obema stanovskima predstavnikoma, v katerem so zaprosili za medsebojno pomoč. Črnomaljski je nato napisal več razprav, v katerih je cesarja Matijo pozval, naj češkega upora ne zatre z orožjem, temveč naj ga reši sporazumno. Ko je Matija leta 1619 umrl, ga je nasledil [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II]] ., odločen, da bo [[Protireformacija|protireformacijo]] uveljavil z vsemi potrebnimi sredstvi. Črnomaljski je vodil stanove v Zgornji Avstriji, ki so zavrnili poklon, in 16. avgusta 1619 sklenil zavezništvo z uporniškimi češkimi stanovi. Ko je [[Johann T’Serclaes, grof Tilly|Tilly]] poleti 1620 s svojo vojsko napadel Zgornjo Avstrijo, sta Črnomaljski in njegovi privrženci pobegnila k češkim četam v Eggenburgu [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]], od tam pa v [[Praga|Prago]], kjer je na zahtevo čeških deželnih častnikov postal predsednik vojnega sveta. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] 8. novembra 1620 je odšel v izgnanstvo prek Zgornjega Pfalza, Württemberga in [[Heidelberg|Heidelberga]] v [[Ženeva|Ženevo]], kjer je umrl v revščini. == Spomin == V župnijski cerkvi v Schwertbergu je poleg domnevnega epitafa za Jurija Erazma Črnomaljskega v prezbiteriju tudi epitaf za njegovo taščo Evo Črnomaljsko v pritličju stolpa in epitaf za njegovega služabnika Krištofa Wüllheusla na severni zunanji steni. == Publikacije == * ''De resistentia subditorum adversus principem legitima.'' Neobjavljeni rokopis, 1600 (HHStA Dunaj, Hs. Bl. 381, fol. 442-469v). * ''Politična zgodovina Transilvanije med letoma 1520 in 1614.'' Tečaj s Transilvanijo, zlasti od časa kralja Ivana Zapoljskega do sem, 1614, rokopis iz zapuščine, objavljen leta 1934 pri Kunu von Klebelsbergu in Imreju Likinichu v letopisu Dunajskega madžarskega zgodovinskega inštituta, str.&nbsp;133&nbsp;in naprej. * ''Consultationes Oder Vnderschidliche Rathschläg, Der maisten vnd wichtigisten sachen, welche von Anfang der Böhmischen, vnd andern folgen Auffsteud vorgangen, vnnd zu Werk gericht worden, oder werden sollen.'' 1624 (Bavarska državna knjižnica, Sign. 4 Diss. 2685, [https://www.digitale-sammlungen.de/de/view/bsb10514889?page=11 digitale-sammlungen.de] ). == Literatura == * {{ADB|38|711|714|Tschernembl, Georg Erasmus Freiherr von|[[Franz Krones|Franz von Krones]]|ADB:Tschernembl, Georg Erasmus Freiherr von}} * Jodocus Stülz: ''Zur Charakteristik des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl und zur Geschichte Österreichs in den Jahren 1608–1610.'' In: ''Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen.'' Band 9, Wien 1853 ([https://opacplus.bsb-muenchen.de/Vta2/bsb10011461/bsb:BV021012548?page=1 bsb-muenchen.de]). * Helmuth Feigl: ''Beiträge zur Biographie des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl.'' Dissertation der [[Univerza na Dunaju|Universität Wien]], 1949. * Hans Sturmberger: ''Georg Erasmus Tschernembl. Religion, Libertät und Widerstand. Ein Beitrag zur Geschichte der Gegenreformation und des Landes ob der Enns.'' Böhlau, Graz/Köln 1953, DNB 454955340. * Georg Scheibelreiter, Rudolf Leeb, Peter G. Tropper, Maximilian Liebmann: ''Geschichte des Christentums in Österreich. Von der Antike bis zur Gegenwart.'' Ueberreuter, Wien 2003, ISBN 3-8000-3914-1. * Karl-Reinhart Trauner: ''Beginn einer neuzeitlichen politischen Philosophie in Österreich – Georg Erasmus von Tschernembl.'' In: ''Brennpunkte militärischer und politischer Ethik'' (=&nbsp;''Schriftenreihe der Landesverteidigungsakademie.'' Band 4). Wien 2007, S.&nbsp;228–238 ([https://www.academia.edu/36165614/Beginn_einer_neuzeitlichen_politischen_Philosophie_in_%C3%96sterreich_Georg_Erasmus_von_Tschernembl_pdf academia.edu]). * Lieselotte von Eltz: Georg Erasmus Frh. v. Tschernembl. In: Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon (BBKL). Band 26, Bautz, Nordhausen 2006, <nowiki>ISBN 3-88309-354-8</nowiki>, Sp. 1496–1500. * Peter Thaler: ''"Conservative Revolutionary: Georg Erasmus von Tschernembl and the Ideology of Resistance in Early Modern Austria"''. In: ''History of European Ideas'', 41 (2015) 4, S. 544–564. == Zunanje povezave == * {{Austriaforum|AEIOU/Tschernembl,_Georg_Erasmus_Freiherr_von}} == Opombe in reference == <references /> [[Kategorija:Kalvinisti]] 1qqi9ki21ae3tnccgid35evpvfsy577 10 605465 6709764 2026-07-11T15:28:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#invoke:Hatnote inline|hatnoteInline |1={{{1|{{{text|{{{content|{{{vsebina|}}}}}}}}}}}} |extraclasses={{{class|{{{extraclasses|}}}}}} |selfref={{#if:{{{printworthy|{{{selfref|}}}}}}||yes}} |category={{{category|}}} |inline={{{inline|true}}} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude>« 6709764 wikitext text/x-wiki {{#invoke:Hatnote inline|hatnoteInline |1={{{1|{{{text|{{{content|{{{vsebina|}}}}}}}}}}}} |extraclasses={{{class|{{{extraclasses|}}}}}} |selfref={{#if:{{{printworthy|{{{selfref|}}}}}}||yes}} |category={{{category|}}} |inline={{{inline|true}}} }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> qr1a4z92otzbk2kgp9avzsvso0ni7tf 828 605466 6709767 2026-07-11T15:32:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »-------------------------------------------------------------------------------- -- Module:Hatnote-inline -- -- -- -- This module produces hatnote-style links, and links to related articles, -- -- but inside a <span>, instead of the <div> used by Module:Hatnote. It -- -- implements the {{hatnote-inline}} meta-template....« 6709767 Scribunto text/plain -------------------------------------------------------------------------------- -- Module:Hatnote-inline -- -- -- -- This module produces hatnote-style links, and links to related articles, -- -- but inside a <span>, instead of the <div> used by Module:Hatnote. It -- -- implements the {{hatnote-inline}} meta-template. -- -------------------------------------------------------------------------------- local mHatnote = require('Module:Hatnote') local mArguments = require('Module:Arguments') local yesno = require('Module:Yesno') local p = {} function p.hatnoteInline (frame) local args = mArguments.getArgs(frame) local hatnote = mHatnote.hatnote(frame:newChild{title="Module:Hatnote inline/peskovnik", args = args}) if args.inline == nil or yesno(args.inline, true) then local subs = { ['<div'] = '<span', ['</div>$'] = '</span>' } for k, v in pairs(subs) do hatnote = string.gsub(hatnote, k, v, 1) end end return hatnote end p.hatnote = p.hatnoteInline --alias return p c62m96xkj8il7ee8fiey921h8gawppq 14 605467 6709771 2026-07-11T15:43:19Z Sporti 5955 n 6709771 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SV Union Lind]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Union Lind]] ifvptlcjptx1m5trb1fn5supesoa8td 0 605468 6709791 2026-07-11T16:10:21Z Ljuba24b 92351 nov iz en in de wiki 6709791 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Lozanska stolnica<br/ >Stolnica Gospe Lozanske | image = Lausanne-cathe7.JPG | image_size = 300px | caption = Lozanska stolnica | location = [[Lozana]], Švica | denomination = Protestantska cerkev Švice | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | coordinates = {{coord|46|31|21|N|06|38|08|E|type:landmark_region:CH|display=it}} | district = Evangeličanska reformirana cerkev kantona Vaud | consecrated date = 1275 | organisational_status = | title = | leadership = | website = http://www.cathedrale-lausanne.ch | architect = Jean Cotereel | architectural type = [[cerkvena arhitektura]] | style = [[Gotska arhitektura]] | groundbreaking = 1170 | completed date = 1235 | specifications = | capacity = | length = 99,75 m | width = | height_nave = }} '''Lozanska stolnica''' ali '''Stolnica Gospe Lozanske''' ({{langx|fr|Cathédrale Notre-Dame de Lausanne}}) je švicarska reformirana cerkev, ki stoji v mestu [[Lozana]] v [[kanton Vaud|kantonu Vaud]] v [[Švica|Švici]]. Je v lasti Evangeličanske reformirane cerkve kantona Vaud. Pred reformacijo je bila stolnica škofije Lozana. Velja za pomembno gotsko stavbo v Švici in je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v regiji. == Zgodovina == Gradnja stolnice se je začela že leta 1170, prvotno jo je za katoliško cerkev gradil neznani zidarski mojster. Dvajset let pozneje je drug zidarski mojster nadaljeval gradnjo do leta 1215. Končno je tretji inženir, Jean Cotereel, dokončal večino obstoječe cerkve, vključno z verando in dvema stolpoma, od katerih je eden sedanji [[zvonik]]. Drugi stolp ni bil nikoli dokončan. [[Papež Gregor X.]] je leta 1275 stolnico posvetil Blaženi Devici Mariji, pri čemer sta se udeležila tudi nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] in nekdanji škof Lozane Guillaume iz Champventa.<ref>{{Cite web |url=http://www.lausanne.ch/view.asp?docId=27741&domId=64349&language=E |title=Notre Dame De Lausanne |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100719052559/http://www.lausanne.ch/view.asp?docId=27741&domId=64349&language=E |archive-date=19 July 2010 |df=dmy-all}}</ref> Srednjeveški arhitekt Villard de Honnecourt je okoli leta 1220–1230 v svoji skicirki narisal [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] južnega [[transept]]a. Protestantska reformacija, zlasti različica, ki je prišla iz bližnje [[Ženeva|Ženeve]], je znatno vplivala na cerkev, tako da je bila sčasoma predana protestantski denominaciji. Leta 1536 so ladji dodali nov liturgični prostor, barviti okraski v notranjosti pa so bili prekriti. Druge večje obnove so se zgodile pozneje v 18. in 19. stoletju, pod vodstvom velikega francoskega arhitekta [[Eugène Viollet-le-Duc|Eugèna Viollet-le-Duca]].<ref>{{Cite web |url=http://www.lausanne-tourisme.ch/en/loisirs/incontournables/la-cathedrale-de-lausanne.html |title=MEDIEVAL LAUSANNE, The Cathedral of Lausanne}}</ref> V 20. stoletju so se zgodile večje obnove, s katerimi so obnovili poslikano notranjo dekoracijo in poslikan portal na južni strani stolnice. Nove [[orgle]] so bile nameščene leta 2003. == Arhitektura == Stolnica v Lozanii sledi tipični postavitvi gotske [[bazilika (zgradba)|bazilike]]: zahodni fasadi z dvema stolpoma (dokončan je bil le en stolp) sledi triladijski del, ki ga seka [[transept]] v [[križni kvadrat|križišču]], dvignjeno s kvadratnim laternskim stolpom. [[kor (arhitektura)|Kor]] in [[ambulatorij]] tvorita vzhodni konec. Kljub različnim gradbenim fazam se stavba zdi slogovno precej enotna – na primer v členitvi sten. Vendar je treba opozoriti na nekatere posebnosti: Vzdolžna os cerkve, ki jo določa ambulatorij, je bila v poznejših gradbenih fazah nekoliko premaknjena. Stolp križišča vsebuje dodatno [[triforij]]sko nadstropje nad ladijskimi oboki in laternsko [[svetlobno nadstropje]]. Križišče krona osemdelna dežnikasta [[kupola]]. Korni kvadrat ima štiridelni [[rebrasti obok]]. Oba kraka transepta sta pokrita z dvema takima obočnima poljema. Kljub temu se ladja začne z dvojnim poljem pod šestdelnim rebrastim obokom. Njena preostala polja so štiridelna in enake zasnove kot obok kornega štirikotnika. Primerljiva mešanica je prikazana tudi v obokih [[Stolnica sv. Petra, Bremen|bremenske stolnice]], zgrajene v drugi četrtini 13. stoletja, čeprav s štirikratnimi oboki le nad kraki transepta in križiščem, ki tam ni dvignjen. [[Arkada]] okoli notranjega kora ima okrogle stebre s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i, podobno kot stavbe francoskega zgodnjegotskega obdobja v [[Pariz]]u in na departmaju [[Île-de-France]]. Prehod, tako kot v stolnicah v Parizu in okolici, podpirajo gručasti stebri. Nosilci ladje so nenavadno nedosledni v zasnovi. Dva para stebrov sta gručasta, segajo od tal do kapitelov obokov. En par stebrov je sestavljen iz debelih okroglih stebrov po vzoru Notre-Dame de Paris, v Lozani pa ima vsak pred seboj debel steber, ki podpira ladijske oboke. Drug par stebrov je sestavljen iz dveh zaporednih stebrov, ki segata do kapitelov arkade in obokov stranskih ladij. V najzahodnejših parih stebrov konzole za ladijske oboke ležijo na arkadah, čeprav imajo sami arkadni stebri konzolo pred seboj. Ta najzahodnejši del ladje je širši od drugih. Njeni posebej robustni oporniki so bili prvotno namenjeni podpiranju enega samega stolpa, poravnanega z ladjo. Potem ko je bil ta načrt opuščen v korist fasade z dvema stolpoma, je zahodni del ladje služil kot prehod za cesto, ki je na tej točki prečkala cerkev. Ta prehod je bil zaprt šele v 16. stoletju pod škofom Aymonom de Montfalconom. Gradnja zahodnega portala v [[Flamboyant slog|flamboyant slogu]] (1515–1532) prav tako spada v mandat tega škofa, čeprav je bilo treba njegovo bogato kiparsko dekoracijo v 20. stoletju v celoti obnoviti. Okvir prvotnega portala je še vedno viden tik ob vhodu. Primerjava stavbe z, na primer, skoraj sočasno [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnico v Chartresu]] ali [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|Notre-Dame v Parizu]] (konec 12. stoletja) lahko ponazori njeno mesto v razvoju gotskega sloga. <gallery class="center"> File:Cathédrale, Lausanne.jpg|Stolnica iz Le Flona File:Lausanne Cathedral-05.JPG|Južna rozeta File:Wlm losanna 000.JPG|Notranjost, iz prezbiterija File:Panorama de lausanne.jpg|Pogled s stolpa File:Lausanne_Cathedral_1763.jpg|Stolnica leta 1793 </gallery> == Oprema == === Okno === Pomembna je rozeta v transeptu, ki je iz začetka 13. stoletja. Njen slikovni program, ki ga je ustvaril tako imenovani mojster lozanske vrtnice, vključuje nič manj kot upodobitev takrat znanega sveta: zemljo in morje, zrak in ogenj, letne čase, mesece in zodiakalna znamenja, pa tudi pošasti, ki prežijo na robu sveta. Preostale vitraže so ustvarili umetniki 19. (Alfred Gérente) in 20. stoletja (Ernest Biéler, Louis Rivier in Marcel Poncet).<ref>Sophie Donche Gay: ''Les vitraux du XXe siècle de la cathédrale de Lausanne.'' Payot, Lausanne 1994, ISBN 2-601-03155-7.</ref><ref>Claire Huguenin, Sophie Donche Gay: ''Le vitrail des années 1930 dans la cathédrale de Lausanne'' (= ''Schweizerische Kunstführer.'' Nr. 737, Serie 74). Hrsg. von der Gesellschaft für Schweizerische Kunstgeschichte GSK. Bern 2003, ISBN 978-3-85782-737-2.</ref> === Korne klopi in prižnica === Velike korne klopi iz 13. stoletja so bile le delno ohranjene in jih danes v stolnici ni več. Drugi kor, izdelan od leta 1509 pod vodstvom škofa Aymona de Montfalcona, se vidi v kapeli St-Maurice (v podkonstrukciji nedokončanega severnega stolpa). Iz 16. stoletja je tudi prižnica na enem od stebrov severne ladje. === Stenska poslikava === Ponekod (kapela pri rozeti, vhodni prostor) so barvne stenske poslikave. Barvna shema celotne notranjosti v sivih in oker tonih ustreza prvotnemu stanju objekta. === Orgle === [[Slika:Wlm losanna 017.JPG|thumb|Pogled na orgle]] Velike orgle so bile končane decembra 2003. Gre za edinstven instrument na svetu.<ref>{{Cite web |url=http://www.grandesorgues.ch/instrument-enbref.htm |title=A world-wide unique organ}}</ref> Njihova zasnova je trajala deset let, sestavljene pa so iz 7000 cevi, dveh konzol, petih manualov in enega pedala. So prve orgle, ki vsebujejo vse štiri glavne orgelske sloge (klasični, francoski simfonični, baročni, nemški romantični). So tudi prve orgle, ki jih je za evropsko stolnico izdelal ameriški izdelovalec orgel (Fisk). Stale so skupno 6 milijonov švicarskih frankov, za njihovo izdelavo je bilo potrebnih 150.000 delovnih ur, tehtajo pa 40 ton.<ref>{{Cite web |url=http://www.lausanne.ch/thematiques/culture-et-patrimoine/histoire-et-patrimoine/architecture-et-monuments/lausanne-medievale/cathedrale-de-lausanne.html |title=La Cathédrale de Lausanne}}</ref> Predhodne so bile Kuhnove orgle iz leta 1955, ki so bile od takrat preseljene v ''Poljsko Baltsko filharmonijo'' v [[Gdansk]]u na Poljskem. == Zvonovi == Stolnica ima skupno sedem zvonov, ki visijo na dveh nadstropjih zvonika.<ref>{{Cite web |url=http://www.vd.ch/fileadmin/user_upload/organisation/dinf/sipal/fichiers_pdf/71_cloches.pdf |title=Les Cloches de la Cathédrale de Lausanne}}</ref> Največja dva zvonova sta v spodnjem nadstropju, vsi ostali zvonovi pa v zgornjem. Najstarejši zvon izvira iz leta 1493, najnovejši pa iz leta 1898. == Opazovalnica == Od leta 1405 do danes ima mesto Lozana v zvoniku stolnice neprekinjeno opazovalnico.<ref>{{Cite web |url=http://www.patrimoine.vd.ch/traditions-vivantes/traditions-orales/guet-de-lausanne/ |title=Le Guet de la Cathédrale de Lausanne |access-date=29 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150615071628/http://www.patrimoine.vd.ch/traditions-vivantes/traditions-orales/guet-de-lausanne/ |archive-date=15 June 2015 |url-status=dead }}</ref> Opazovalnica oznani čas z vpitjem od 22. ure do 2. ure zjutraj, 365 dni v letu. Kliče uro v vsako smer sveta «C'est le guet, il a sonné [dix]» (»To je opazovalnica, odzvonilo je [deset]«). Prvotni namen opazovalnice je bil opozarjanje v primeru [[požar]]a, čeprav je to zdaj postala tradicionalna funkcija. Od leta 2002 je uradni opazovalec Renato Häusler, ki je premagal 58 drugih kandidatov za to delovno mesto. Prva opazovalka, Cassandre Berdoz, je bila leta 2021 izbrana za namestnico.<ref>{{Cite news|date=2021-08-26|title=Avec Cassandre Berdoz, Lausanne tient sa première guette|language=fr|work=Le Temps|url=https://www.letemps.ch/suisse/cassandre-berdoz-lausanne-tient-premiere-guette|access-date=2021-09-10|issn=1423-3967}}</ref><ref>{{Cite news|last=Minder|first=Raphael|date=2022-01-28|title=After 600 Years, Swiss City at Last Has a Woman on Night Watch|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/01/28/world/europe/lausanne-switzerland-night-watch.html|access-date=2022-01-28|issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cathédrale de Lausanne|Lausanne Cathedral}} * [https://web.archive.org/web/20120302174236/http://www.lausanne.ch/view.asp?docId=27741&domId=64349&language=E Page on the website of the City of Lausanne] [[Kategorija:Lozana]] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1235]] pmiww20myxx7v4nk1937w7i7ps92v48 0 605469 6709827 2026-07-11T17:15:04Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Jurij Paušek]] na [[Jurij Pavšek]] prek preusmeritve: Slovenjenje naslova: gl. https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Pav%C5%A1ek 6709827 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurij Pavšek]] 5uc0rlvxuqmebed58n8g61nj2ee0amq 1 605470 6709829 2026-07-11T17:15:04Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Pogovor:Jurij Paušek]] na [[Pogovor:Jurij Pavšek]]: Slovenjenje naslova: gl. https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Pav%C5%A1ek 6709829 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Jurij Pavšek]] 6fl7m99ljxcokyc7ll7uu8dcdu8kppu 0 605471 6709837 2026-07-11T17:45:38Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6709837 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Chillon<br/ >Château de Chillon | image = 001 Chateau de Chillon and Dents du Midi Photo by Giles Laurent.jpg | caption = Grad Chillon ob mraku z Dents du Midi v ozadju | coordinates = {{Coord|46|24|51|N|06|55|39|E|display=inline,title}} | location_town = [[Veytaux]], [[kanton Vaud]] | location_country = Švica | mapframe = yes | pushpin_map = Švica | map_caption = | construction_start_date = | completion_date = | architectural_style = srednjiu vek | classification = Zgodovinski spomenik | architect = Jacques de Saint-Georges | website = {{URL|chillon.ch/en}} }} '''Grad Chillon''' ({{langx|fr|Château de Chillon}}, {{IPA|fr|ʃɑto d(ə) ʃijɔ̃|pron}}) je srednjeveški [[otoški grad]] ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], južno od Veytauxa v švicarskem [[kanton Vaud|kantonu Vaud]]. Stoji na vzhodnem koncu jezera, na ozki obali med [[Montreux]]om in [[Villeneuv]]om, ki omogoča dostop do alpske doline [[Rona|Rone]]. Chillon je med najbolj obiskanimi srednjeveškimi gradovi v Evropi.<ref>{{cite news |last=Mc Currach |first=Ian |date=27 April 2003 |title=One Hour From: Geneva |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/one-hour-from-geneva-595993.html |newspaper=The Independent |location=London |access-date=2014-07-30}}</ref> Zaporedoma ga je zasedala [[Savojci|Savojska hiša]], nato pa Bernski od leta 1536 do 1798, zdaj pripada kantonu Vaud in je razvrščen kot švicarska kulturna dobrina nacionalnega pomena.<ref>{{cite web |url=http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |title=Swiss inventory of cultural property of national and regional significance |date=1 January 2018 |website=A-Objects |publisher=Federal Office for Cultural Protection (BABS) |access-date=16 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160902033944/http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |archive-date=2 September 2016 |url-status=dead}}</ref> == Etimologija == Po mnenju švicarskega etnologa Alberta Samuela Gatscheta ime ''Chillon'' izhaja iz valdenškega narečja in pomeni 'ploščat kamen, plošča, ploščad'. Ime ''Castrum Quilonis'', izpričano leta 1195, bi torej pomenilo 'grad, zgrajen na skalni ploščadi'.<ref>{{Cite book|last=Jaccard|first=Henri|title=Essai de Toponymie|publisher=La Société d'Histoire de la Suisse Romande|language=fr|year=1867|isbn=978-1-141-93817-9}}</ref> == Uvod == Grad Chillon je zgrajen na otoku Chillon,<ref>{{Cite web |last=Gil |first=Annika |date=December 13, 2006 |title=Combien d'îles sur le lac Léman |url=https://www.vd.ch/fileadmin/_migrated/content_uploads/Gazette-181-W-13-12-2006.pdf |website=La Gazette}}</ref> majhni, strmi ovalni apnenčasti skali, ki se med Montreuxom in Villeneuveom izliva v Ženevsko jezero. Postavitev gradu je strateška: varuje prehod med Vaudsko riviero, ki omogoča dostop na sever proti Nemčiji in Franciji in dolino [[Rona|Rone]], hitro pot v Italijo, ter ponuja razgled na savojsko obalo na nasprotni strani jezera. Garnizija bi tako lahko nadzorovala (tako vojaško kot komercialno) dostop do ceste v Italijo in zaračunavala cestnino. Chillon je vojaško območje že od srednjega veka, razvoj sedanjega gradu pa zajema tri obdobja: savojsko obdobje, bernsko obdobje in obdobje Vaudois.<ref>{{cite web |title=Château de Chillon - History overview |url=http://www.chillon.ch/en/index-La%2Bgrande%2Bhistoire-0-0.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090713060630/http://www.chillon.ch/en/index-La+grande+histoire-0-0.html |archive-date=2009-07-13 |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> == Zgodovina == [[File:ETH-BIB-Veytaux,_Schloss_Chillon-LBS_H1-011115.tif|thumb|274x274px|Pogled iz zraka (1948)]] === Savojsko obdobje === Na otoku je bil v 11. stoletju zgrajen kvadratni donjon ([[Bivalno-obrambni grad]]); identiteta naročnika del je trenutno vprašljiva. Zgrajen je bil za nadzor ceste iz Burgundije do prelaza [[Veliki Sveti Bernard]].<ref name="de Fabianis, p. 175">de Fabianis, p. 175.</ref> Listina iz leta 1150, s katero je grof Humbert III. [[cistercijani|cistercijanom]] iz Hautcrêta podelil prost prehod v Chillon, kaže, da je bil grad pod oblastjo [[Savojci|Savojcev]]. Od sredine 12. stoletja je bil grad poletna rezidenca savojskih grofov, ki so imeli floto ladij na Ženevskem jezeru. Grad je bil močno razširjen leta 1248 in 1266–7 pod vodstvom grofa Petra II.{{sfn|Cox|1967|p=20}} V tem času je mojster James iz Saint Georgea dodal značilna okna, za katerega velja, da je pozneje dodal podobna okna tudi na grad Harlech v Walesu.<ref>{{cite book|last=Taylor|first=Arnold|date=1985|title=Studies in Castles and Castle-Building|location=London|publisher=The Hambledon Press}}</ref> === Chillon kot zapor === Grofi in vojvode Savojski so grad uporabljali kot rezidenco, pa tudi za nastanitev zapornikov. Njegov najbolj znan zapornik je bil verjetno François Bonivard, ženevski menih, prior cerkve sv. Viktorja v Ženevi in ​​zgodovinar, ki je bil tam leta 1530 zaprt šest let. === Bernsko obdobje === Leta 1536 je grad zavzela bernska vojska in vsi zaporniki, vključno z Bonivardom, so bili izpuščeni. Grad je postal rezidenca bernskega sodnega izvršitelja. === Vaudsko obdobje === Leta 1798 je francosko govoreči kanton Vaud izgnal nemško govoreče bernske oblasti in razglasil Lemansko republiko. Vaudci so povabili francoske čete, da bi jim pomagale ohraniti avtonomijo od drugih Švicarjev. Ko so se Francozi preselili in zasedli grad, je bil Chillon uporabljen kot skladišče streliva in orožja. == Restavriranje == Konec 19. stoletja se je začela sistematična obnova spomenika, s katero se je razvila etika monumentalne obnove, kar je bil eden prvih primerov uporabe arheologije in zgodovine za zgodovinsko natančno obnovo strukture. To je bilo mogoče zaradi kombinacije štirih dejavnikov: * Sodelovanje pionirskih strokovnjakov za restavriranje, vključno z Johannom Rudolfom Rahnom, enim od ustanoviteljev Švicarskega društva zgodovinskih spomenikov leta 1880, in Henryjem de Geymüllerjem, specialistom za renesančno arhitekturo, ki je bil tesno povezan z obnovo stavb, kot so romanska cerkev Saint-Sulpice v Vaudu v Saint-Sulpiceu, cerkev Saint-François v Lozani in [[Lozanska stolnica]]. Prvotni vodilni arhitekt obnove v Chillonu je bil Ernest Burnat, ki je sodeloval z de Geymüllerjem pri obnovi Lozanske stolnice. Začel je splošni pregled trdnjave, ki ga je nadaljeval in okrepil Albert Naef, vodilni arhitekt in arheolog, ki je imel pomembno vlogo pri razvoju arheologije v kantonu Vaud. Naef je dvajset let posvetil preučevanju Chillona.<ref name=":1">{{Cite book |last1=Bertholet |first1=Denis |title=Autour de Chillon: Archéologie et Restauration au Début du Siècle |last2=Feihl |first2=Olivier |last3=Huguenin |first3=Claire |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne}}</ref> Estetiko je podredil zgodovinski natančnosti, zato se je lotil podrobnih raziskav zgodovinskih arhivov in izvedel obsežna arheološka izkopavanja. Postopek je bil vestno dokumentiran v načrtih, skicah, fotografijah in dnevniku, ki ga je vodil Naef. Do opustitve leta 1908 je obnova sledila mukotrpnemu postopku označevanja nadomestnih kamnov z napisi na obrezanem kamnu (R = Restavrirano; RFS = Restavracijski faksimile; RL = Brezplačna obnova) ali s spremembo barve ali rdeče črte na zidu. Naef je obnovil tudi notranjost gradu, vključno s [[tapiserija]]mi nekaterih prostorov, kot je velika soba sodnega upravitelja, imenovana tudi ''velika bernska kuhinja''. * Ustanovitev Združenja za obnovo Chillona leta 1887.<ref>{{Cite web |title=N 2 Château de Chillon, 0600-2003 (Fonds) |url=http://www.davel.vd.ch/detail.aspx?ID=14125 |access-date=2019-05-17 |website=www.davel.vd.ch |language=en}}</ref> Združenje si je že od samega začetka prizadevalo za 'umetniško' restavriranje z namenom, da bi »predmetom vrnilo značaj, s katerim so bili odeti, skoraj latentno življenje, življenjski odtis idej svojega časa«".<ref>{{Cite book |title=Lettre Circulaire, 1887 |publisher=Archives Cantonales Vaudoises |year=1887 |location=Lausanne |pages=131}}</ref> Načrtujejo tudi ustanovitev zgodovinskega muzeja na gradu.<ref>{{Cite book |last=Huguenin |first=Claire |title=Patrimoines en Stock: Les Collections de Chillon |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=2010 |location=Lausanne}}</ref> * Imenovanje tehnične komisije leta 1889, ki so jo sestavljali priznani umetnostni zgodovinarji in arhitekti, specializirani za restavriranje spomenikov. Poleg Rahna in de Geymüllerja so bili v njej še Théodore Fivel, arhitekt v [[Chambéry]]ju in poznavalec savojske grajske arhitekture, Léo Chatelain, restavrator kolegijske cerkve v Neuchâtelu, in državni arhitekt Henri Assinare. Komisija se je prvič sestala 27. oktobra 1890 in v naslednjih letih skrbno nadzorovala restavriranje. De Geymüller je imel ključno vlogo pri njenem uspehu. Na podlagi načel, ki jih je leta 1865 objavil in leta 1888 izboljšal Kraljevi inštitut britanskih arhitektov,<ref>{{Cite book |title=Conservation of Ancient Monuments and Remains. General Advice to Promoters of Restoration of Ancient Buildings |publisher=Sessional Papers of the Royal Institute of British Architects 1864-1865 |year=1865 |location=London |pages=29}}</ref> je postavil okvir v ''Mejnikih za program obnove'', natisnjenih v Lozani leta 1896. Naef se je po Fivelovi smrti leta 1895 pridružil tudi tehnični komisiji. * Sprejetje zakona o zgodovinskih spomenikih v kantonu Vaud leta 1898, prvega te vrste v Švici, ki je načrtoval ustanovitev kantonalne komisije za zgodovinske spomenike in ustanovitev kantonalnega arheološkega mesta. Naef, ki je sestavil zakon, je bil prvi imenovan na to funkcijo in je bil odgovoren za vzpostavitev varstva zgodovinskih spomenikov.<ref>{{Cite book |last=Bertholet |first=Denis |title=La Loi de 1898 |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne |pages=41–48}}</ref> Rezultat je bil ocenjen kot zgleden. V predavanju Züriškemu društvu za starine leta 1898 se je Johann Rudolf Rahn hvalil s tem,<ref>{{Cite journal |last=Bissegger |first=Paul |date=2010 |title=Henri de Geymüller versus E.-E. Viollet-le-Duc: le monument historique comme document et œuvre d'art. Avec un choix de textes relatifs à la conservation patrimoniale dans le canton de Vaud vers 1900 |url=http://wp.unil.ch/monumentsvaudois/ |journal=Monuments Vaudois |publisher=Association Edimento |pages=5–40}}</ref> medtem ko je nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] pri načrtovanju obnove trdnjave [[Grad Haut-Koenigsbourg|Haut-Königsbourg]] povprašal o Chillonskem modelu.<ref>{{Cite book |title=Autour de Chillon: Archéologie et Restauration au Début du Siècle |last1=Bertholet |first1=Denis |last2=Feihl |first2=Olivier |last3=Huguenin |first3=Claire |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne |pages=182}}</ref> Zaradi teh restavracij je grad v odličnem stanju in je dober vzor fevdalne arhitekture. == Turizem == Od konca 18. stoletja je grad privabljal romantične pisatelje in navdihoval pesnike z vsega sveta, vključno z [[Jean-Jacques Rousseau|Jean-Jacquesom Rousseaujem]], [[Victor Hugo|Victorjem Hugom]], [[Alexander Dumas|Alexandrom Dumasom]], [[Gustav Flaubert|Gustavom Flaubertom]], [[Mary Shelley]] in lordom [[George Noel Gordon Byron|Byronom]]. Do leta 1939 je grad zaradi bližine priljubljene turistične destinacije Montreux privabljal več kot 100.000 obiskovalcev na leto. Do leta 2005 se je to število povečalo na 300.000.<ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/007591/2005-07-15/ Chillon]</ref> Chillon ostaja, kot piše na spletni strani gradu, »najbolj obiskan zgodovinski spomenik v Švici«. Vstopnina za odrasle stane 15 CHF.<ref>{{cite web |title=Chillon Website - Main Page |url=http://www.chillon.ch/en/ |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> Na voljo so parkirna mesta in bližnja avtobusna postaja. V notranjosti gradu so upodobitve notranjosti nekaterih glavnih sob, vključno z veliko spalnico, dvorano in jamskimi shrambami. Obiskovalci si lahko ogledajo štiri velike dvorane, tri dvorišča in vrsto spalnic, vključno s Camera domini, ki jo je zasedal savojski vojvoda in je okrašena s freskami iz 14. stoletja.<ref>{{cite web |title=Chillon Website - Rooms |url=http://www.chillon.ch/en/index-%25C0%2Bvoir-0-0.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325154815/http://www.chillon.ch/en/index-%25C0%2Bvoir-0-0.html |url-status=dead |archive-date=March 25, 2008 |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> == V umetnosti in popularni kulturi == [[File:Le Prisonnier de Chillon - Eugène Delacroix - Musée du Louvre Peintures RF 1660.jpg|thumb|left|''Ujetnik iz Chillona'', ​​[[Eugène Delacroix]]]] Lord Byron, ki ga je po obisku gradu navdihnila zgodba Françoisa Bonivarda, je leta 1816 o Françoisu napisal pesem z naslovom ''Ujetnik iz Chillona''. Byron naj bi svoje ime vklesal na steber ječe. Francoski umetnik [[Eugène Delacroix]] se je za svojo sliko ''Ujetnik iz Chillona'', ​​ki je bila razstavljena v Salonu leta 1835, navdihnil iz Byronove pesmi. Letitia Elizabeth Landon je v knjigo izrezkov ''Fisher's Drawing Room Scrap Book'' iz leta 1838 vključila poetično ilustracijo k sliki gradu Samuela Prouta (vgraviral J. B. Allen), 'Grad iz Chillona'.<ref>{{cite book |last=Landon |first=Letitia Elizabeth |title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838 |url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA38 |section=picture |year=1837 |publisher=Fisher, Son & Co.}}{{cite book |last=Landon |first=Letitia Elizabeth |title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838 |url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA40 |section=poetical illustration |page=49|year=1837 |publisher=Fisher, Son & Co.}}</ref> [[Gustave Courbet]] je grad med svojim švicarskim izgnanstvom v bližnji La Tour-de-Peilz večkrat naslikal. Najbolj znana upodobitev je ''Grad Chillon'', olje na platnu, naslikano leta 1874 in trenutno v muzeju Courbet v Ornansu v Franciji.<ref>{{Cite web |url=http://www.musee-courbet.com/gustave-courbet.php?rub=31&oeuvre=9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016205607/http://www.musee-courbet.com/gustave-courbet.php?rub=31&oeuvre=9 |url-status=dead |title=Le château de Chillon (1874) |website=musee-courbet.com |access-date=2019-05-28 |archive-date=2007-10-16}}</ref> [[File:Helga von Cramm, chromolithograph, Chillon, with Havergal poem, C. Caswell publisher, 1870s.jpg|thumb|Kromolitografija Chillona, Helge von Cramm s Havergalovo molitvijo, himno ali pesmijo, ok. 1878]] V svojem romanu ''Daisy Miller'' iz leta 1878 Henry James svojo junakinjo in mladega ameriškega rojaka Winterbourna povabi na obisk gradu Chillon. Nekdanji zapor Françoisa Bonivarda ima za Daisy Miller simboličen in sluteč pomen, saj misli, da se lahko izogne ​​​​okovom družbenih konvencij. Leta 1890 je urar Edouard-GabrielWuthrich dokončal mehanski avtomat, katerega izdelava je trajala pet let. Izdelan je iz [[cink]]a, [[jeklo|jekla]] in [[medenina|medenine]], gre za model v merilu 1/100, ki prikazuje zavzetje gradu in osvoboditev Françoisa Bonivarda s strani Berncev leta 1536. Meri 100 cm × 67 cm × 42 cm, opremljen je z glasbeno skrinjico z originalnimi notnimi zapisi, ki jih je ročno napisal ženevski skladatelj E. Perrin, in vključuje sto gibljivih figuric, vključno s številnimi majhnimi vojaki in prizori mučenja v ječah, ki so vidni skozi okna z rešetkami. Avtomat je izginil za desetletja, na koncu pa so ga marca 2016 na dražbi v Parizu za 59.000 švicarskih frankov kupili Združenje prijateljev Chillona, ​​Kantonalni muzej arheologije in zgodovine (MCAH) in Fundacija gradu.<ref>{{Cite news |last=Béda |first=Claude |date=2016-06-21 |title=Disparu durant un siècle, un automate fait revivre l'illustre prisonnier de Chillon |language=fr |work=VQH |url=https://www.24heures.ch/vaud-regions/disparu-siecle-automate-revivre-illustre-prisonnier-chillon/story/24939821 |access-date=2019-05-16 |issn=1424-4039}}</ref><ref>{{Cite web |title=Couleurs locales - Vidéo |url=https://www.rts.ch/play/tv/couleurs-locales/video/couleurs-locales?id=7822273 |access-date=2019-05-16 |website=Play RTS |language=fr}}</ref><ref>{{Cite web |title=VD: l'automate d'exception du château de Chillon se remet en marche - Vidéo |url=https://www.rts.ch/play/tv/couleurs-locales/video/vd-lautomate-dexception-du-chateau-de-chillon-se-remet-en-marche?id=7824819 |access-date=2019-05-17 |website=Play RTS |language=fr}}</ref> Slikar E. Lapierre je grad leta 1896 upodobil v olju na platnu. Chillon je bil uporabljen kot naslovnica Billovega albuma v živo Bill Evans iz leta 1968 na Montreux Jazz Festivalu in je navdihnil grad princa Erica v Disneyjevem animiranem filmu ''Mala morska deklica'' iz leta 1989. Slika Patricka Caulfielda ''Po kosilu'' (1975)<ref>{{Cite web |last=Tate |title='After Lunch', Patrick Caulfield, 1975 |url=https://www.tate.org.uk/art/artworks/caulfield-after-lunch-t02033 |access-date=2023-09-19 |website=Tate |language=en-GB}}</ref> vključuje fotofresko gradu Chillon. Grad je dvakrat gostil gledališko skupino Compagnie du Graal s sedežem v Thonon-les-Bainsu, leta 2009 za zvočno in svetlobno adaptacijo Shakespearovega ''Kralja Leara'' in ponovno leta 2012 za ustvarjanje epske freske, ki jo je navdihnil titan grške mitologije, Hiperion. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140"> File:Château de Chillon mit Autobahn-IMG 0823.jpg|Grad Chillon in cesta File:Schweiz Schloss Chillon Gesamtansicht.jpg|Z juga File:Château de Chillon - Montreux .jpg|Od zgoraj File:Chillon HPS DSC03744.JPG|Spredaj File:Basement-of-chillon-castle.jpg|Kripta File:Grand Hall of the Count.jpg|Velika grofovska dvorana File:Château de Chillon Innenhof 2008.jpg|Grajsko dvorišče File:Chillon mg 4915-b.jpg|Byronov podpis v ječi File:Chateau du Chillon.jpg|''Chateau du Chillon'', Gustave Courbet, 1875 File:Chillon-Castle.JPG|Chillon Castle, pogled iz zraka File:Château de Chillon video.webm </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{ cite book |last=Cox |first=Eugene L. |title=The Green Count of Savoy |url=https://archive.org/details/greencountofsavo0000coxe |url-access=registration |location=Princeton, New Jersey |publisher=Princeton University Press |year=1967 |lccn=67-11030}} * {{ cite book |editor-last=de Fabianis |editor-first=Valeria |title=Castles of the World |location=New York |publisher=Metro Books |year=2013}} {{ISBN|978-1-4351-4845-1}} * <nowiki>Fonds : Château de Chillon (600-2013) [Archives de l'Association du château de Chillon (antérieurement Association pour la restauration du château de Chillon) et archives provenant du Secrétariat général du Département de l'instruction publique et des cultes et du Service des bâtiments concernant le château de Chillon : photographies, plans, inventaires, journaux de fouilles, écrits non publiés, contrats, règlements, procès-verbaux, rapports, correspondance, comptabilité, imprimés, publicité, registres des visiteurs du château, dossiers divers, archives de l'architecte Otto Schmid. 172,20 mètres linéaires]. Cote : </nowiki><small>[[:fr:ISO 15511|CH-000053-1]]</small> N 2. [[:fr:Archives cantonales vaudoises|Archives cantonales vaudoises]]. <small>([http://www.davel.vd.ch/detail.aspx?ID=14125 présentation en ligne] <small>[archive]</small>)</small> * Denis Bertholet, Olivier Feihl, Claire Huguenin, ''Autour de Chillon. Archéologie et restauration au début du siècle'', Lausanne 1998. * Claire Huguenin, ''Patrimoines en stock. Les collections de Chillon'', Lausanne 2010. * Paul Bissegger, «Henri de Geymüller versus E.-E. Viollet-le-Duc: le monument historique comme document et œuvre d'art. Avec un choix de textes relatifs à la conservation patrimoniale dans le canton de Vaud vers 1900», ''Monuments vaudois'' 2010, <abbr>p.</abbr> 5-40. == Zunanje povezave == {{Commons category|Château de Chillon}} * {{Official website|http://www.chillon.ch/en/}} [[Kategorija:Gradovi v Švici]] [[Kategorija:Muzeji v Švici]] 9bmlztxp9jsug82y3yscdghv2g0ni4b 6709997 6709837 2026-07-12T07:53:33Z Pinky sl 2932 pp ref 6709997 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Chillon<br/ >Château de Chillon | image = 001 Chateau de Chillon and Dents du Midi Photo by Giles Laurent.jpg | caption = Grad Chillon ob mraku z Dents du Midi v ozadju | coordinates = {{Coord|46|24|51|N|06|55|39|E|display=inline,title}} | location_town = [[Veytaux]], [[kanton Vaud]] | location_country = Švica | mapframe = yes | pushpin_map = Švica | map_caption = | construction_start_date = | completion_date = | architectural_style = srednjiu vek | classification = Zgodovinski spomenik | architect = Jacques de Saint-Georges | website = {{URL|chillon.ch/en}} }} '''Grad Chillon''' ({{langx|fr|Château de Chillon}}, {{IPA|fr|ʃɑto d(ə) ʃijɔ̃|pron}}) je srednjeveški [[otoški grad]] ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], južno od Veytauxa v švicarskem [[kanton Vaud|kantonu Vaud]]. Stoji na vzhodnem koncu jezera, na ozki obali med [[Montreux]]om in [[Villeneuv]]om, ki omogoča dostop do alpske doline [[Rona|Rone]]. Chillon je med najbolj obiskanimi srednjeveškimi gradovi v Evropi.<ref>{{cite news |last=Mc Currach |first=Ian |date=27 April 2003 |title=One Hour From: Geneva |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/one-hour-from-geneva-595993.html |newspaper=The Independent |location=London |access-date=2014-07-30}}</ref> Zaporedoma ga je zasedala [[Savojci|Savojska hiša]], nato pa Bernski od leta 1536 do 1798, zdaj pripada kantonu Vaud in je razvrščen kot švicarska kulturna dobrina nacionalnega pomena.<ref>{{cite web |url=http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |title=Swiss inventory of cultural property of national and regional significance |date=1 January 2018 |website=A-Objects |publisher=Federal Office for Cultural Protection (BABS) |access-date=16 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160902033944/http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |archive-date=2 September 2016 |url-status=dead}}</ref> == Etimologija == Po mnenju švicarskega etnologa Alberta Samuela Gatscheta ime ''Chillon'' izhaja iz valdenškega narečja in pomeni 'ploščat kamen, plošča, ploščad'. Ime ''Castrum Quilonis'', izpričano leta 1195, bi torej pomenilo 'grad, zgrajen na skalni ploščadi'.<ref>{{Cite book|last=Jaccard|first=Henri|title=Essai de Toponymie|publisher=La Société d'Histoire de la Suisse Romande|language=fr|orig-date=1867|isbn=978-1-141-93817-9}}</ref> == Uvod == Grad Chillon je zgrajen na otoku Chillon,<ref>{{Cite web |last=Gil |first=Annika |date=December 13, 2006 |title=Combien d'îles sur le lac Léman |url=https://www.vd.ch/fileadmin/_migrated/content_uploads/Gazette-181-W-13-12-2006.pdf |website=La Gazette}}</ref> majhni, strmi ovalni apnenčasti skali, ki se med Montreuxom in Villeneuveom izliva v Ženevsko jezero. Postavitev gradu je strateška: varuje prehod med Vaudsko riviero, ki omogoča dostop na sever proti Nemčiji in Franciji in dolino [[Rona|Rone]], hitro pot v Italijo, ter ponuja razgled na savojsko obalo na nasprotni strani jezera. Garnizija bi tako lahko nadzorovala (tako vojaško kot komercialno) dostop do ceste v Italijo in zaračunavala cestnino. Chillon je vojaško območje že od srednjega veka, razvoj sedanjega gradu pa zajema tri obdobja: savojsko obdobje, bernsko obdobje in obdobje Vaudois.<ref>{{cite web |title=Château de Chillon - History overview |url=http://www.chillon.ch/en/index-La%2Bgrande%2Bhistoire-0-0.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090713060630/http://www.chillon.ch/en/index-La+grande+histoire-0-0.html |archive-date=2009-07-13 |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> == Zgodovina == [[File:ETH-BIB-Veytaux,_Schloss_Chillon-LBS_H1-011115.tif|thumb|274x274px|Pogled iz zraka (1948)]] === Savojsko obdobje === Na otoku je bil v 11. stoletju zgrajen kvadratni donjon ([[Bivalno-obrambni grad]]); identiteta naročnika del je trenutno vprašljiva. Zgrajen je bil za nadzor ceste iz Burgundije do prelaza [[Veliki Sveti Bernard]].<ref name="de Fabianis, p. 175">de Fabianis, p. 175.</ref> Listina iz leta 1150, s katero je grof Humbert III. [[cistercijani|cistercijanom]] iz Hautcrêta podelil prost prehod v Chillon, kaže, da je bil grad pod oblastjo [[Savojci|Savojcev]]. Od sredine 12. stoletja je bil grad poletna rezidenca savojskih grofov, ki so imeli floto ladij na Ženevskem jezeru. Grad je bil močno razširjen leta 1248 in 1266–7 pod vodstvom grofa Petra II.{{sfn|Cox|1967|p=20}} V tem času je mojster James iz Saint Georgea dodal značilna okna, za katerega velja, da je pozneje dodal podobna okna tudi na grad Harlech v Walesu.<ref>{{cite book|last=Taylor|first=Arnold|date=1985|title=Studies in Castles and Castle-Building|location=London|publisher=The Hambledon Press}}</ref> === Chillon kot zapor === Grofi in vojvode Savojski so grad uporabljali kot rezidenco, pa tudi za nastanitev zapornikov. Njegov najbolj znan zapornik je bil verjetno François Bonivard, ženevski menih, prior cerkve sv. Viktorja v Ženevi in ​​zgodovinar, ki je bil tam leta 1530 zaprt šest let. === Bernsko obdobje === Leta 1536 je grad zavzela bernska vojska in vsi zaporniki, vključno z Bonivardom, so bili izpuščeni. Grad je postal rezidenca bernskega sodnega izvršitelja. === Vaudsko obdobje === Leta 1798 je francosko govoreči kanton Vaud izgnal nemško govoreče bernske oblasti in razglasil Lemansko republiko. Vaudci so povabili francoske čete, da bi jim pomagale ohraniti avtonomijo od drugih Švicarjev. Ko so se Francozi preselili in zasedli grad, je bil Chillon uporabljen kot skladišče streliva in orožja. == Restavriranje == Konec 19. stoletja se je začela sistematična obnova spomenika, s katero se je razvila etika monumentalne obnove, kar je bil eden prvih primerov uporabe arheologije in zgodovine za zgodovinsko natančno obnovo strukture. To je bilo mogoče zaradi kombinacije štirih dejavnikov: * Sodelovanje pionirskih strokovnjakov za restavriranje, vključno z Johannom Rudolfom Rahnom, enim od ustanoviteljev Švicarskega društva zgodovinskih spomenikov leta 1880, in Henryjem de Geymüllerjem, specialistom za renesančno arhitekturo, ki je bil tesno povezan z obnovo stavb, kot so romanska cerkev Saint-Sulpice v Vaudu v Saint-Sulpiceu, cerkev Saint-François v Lozani in [[Lozanska stolnica]]. Prvotni vodilni arhitekt obnove v Chillonu je bil Ernest Burnat, ki je sodeloval z de Geymüllerjem pri obnovi Lozanske stolnice. Začel je splošni pregled trdnjave, ki ga je nadaljeval in okrepil Albert Naef, vodilni arhitekt in arheolog, ki je imel pomembno vlogo pri razvoju arheologije v kantonu Vaud. Naef je dvajset let posvetil preučevanju Chillona.<ref name=":1">{{Cite book |last1=Bertholet |first1=Denis |title=Autour de Chillon: Archéologie et Restauration au Début du Siècle |last2=Feihl |first2=Olivier |last3=Huguenin |first3=Claire |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne}}</ref> Estetiko je podredil zgodovinski natančnosti, zato se je lotil podrobnih raziskav zgodovinskih arhivov in izvedel obsežna arheološka izkopavanja. Postopek je bil vestno dokumentiran v načrtih, skicah, fotografijah in dnevniku, ki ga je vodil Naef. Do opustitve leta 1908 je obnova sledila mukotrpnemu postopku označevanja nadomestnih kamnov z napisi na obrezanem kamnu (R = Restavrirano; RFS = Restavracijski faksimile; RL = Brezplačna obnova) ali s spremembo barve ali rdeče črte na zidu. Naef je obnovil tudi notranjost gradu, vključno s [[tapiserija]]mi nekaterih prostorov, kot je velika soba sodnega upravitelja, imenovana tudi ''velika bernska kuhinja''. * Ustanovitev Združenja za obnovo Chillona leta 1887.<ref>{{Cite web |title=N 2 Château de Chillon, 0600-2003 (Fonds) |url=http://www.davel.vd.ch/detail.aspx?ID=14125 |access-date=2019-05-17 |website=www.davel.vd.ch |language=en}}</ref> Združenje si je že od samega začetka prizadevalo za 'umetniško' restavriranje z namenom, da bi »predmetom vrnilo značaj, s katerim so bili odeti, skoraj latentno življenje, življenjski odtis idej svojega časa«".<ref>{{Cite book |title=Lettre Circulaire, 1887 |publisher=Archives Cantonales Vaudoises |year=1887 |location=Lausanne |pages=131}}</ref> Načrtujejo tudi ustanovitev zgodovinskega muzeja na gradu.<ref>{{Cite book |last=Huguenin |first=Claire |title=Patrimoines en Stock: Les Collections de Chillon |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=2010 |location=Lausanne}}</ref> * Imenovanje tehnične komisije leta 1889, ki so jo sestavljali priznani umetnostni zgodovinarji in arhitekti, specializirani za restavriranje spomenikov. Poleg Rahna in de Geymüllerja so bili v njej še Théodore Fivel, arhitekt v [[Chambéry]]ju in poznavalec savojske grajske arhitekture, Léo Chatelain, restavrator kolegijske cerkve v Neuchâtelu, in državni arhitekt Henri Assinare. Komisija se je prvič sestala 27. oktobra 1890 in v naslednjih letih skrbno nadzorovala restavriranje. De Geymüller je imel ključno vlogo pri njenem uspehu. Na podlagi načel, ki jih je leta 1865 objavil in leta 1888 izboljšal Kraljevi inštitut britanskih arhitektov,<ref>{{Cite book |title=Conservation of Ancient Monuments and Remains. General Advice to Promoters of Restoration of Ancient Buildings |publisher=Sessional Papers of the Royal Institute of British Architects 1864-1865 |year=1865 |location=London |pages=29}}</ref> je postavil okvir v ''Mejnikih za program obnove'', natisnjenih v Lozani leta 1896. Naef se je po Fivelovi smrti leta 1895 pridružil tudi tehnični komisiji. * Sprejetje zakona o zgodovinskih spomenikih v kantonu Vaud leta 1898, prvega te vrste v Švici, ki je načrtoval ustanovitev kantonalne komisije za zgodovinske spomenike in ustanovitev kantonalnega arheološkega mesta. Naef, ki je sestavil zakon, je bil prvi imenovan na to funkcijo in je bil odgovoren za vzpostavitev varstva zgodovinskih spomenikov.<ref>{{Cite book |last=Bertholet |first=Denis |title=La Loi de 1898 |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne |pages=41–48}}</ref> Rezultat je bil ocenjen kot zgleden. V predavanju Züriškemu društvu za starine leta 1898 se je Johann Rudolf Rahn hvalil s tem,<ref>{{Cite journal |last=Bissegger |first=Paul |date=2010 |title=Henri de Geymüller versus E.-E. Viollet-le-Duc: le monument historique comme document et œuvre d'art. Avec un choix de textes relatifs à la conservation patrimoniale dans le canton de Vaud vers 1900 |url=http://wp.unil.ch/monumentsvaudois/ |journal=Monuments Vaudois |publisher=Association Edimento |pages=5–40}}</ref> medtem ko je nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] pri načrtovanju obnove trdnjave [[Grad Haut-Koenigsbourg|Haut-Königsbourg]] povprašal o Chillonskem modelu.<ref>{{Cite book |title=Autour de Chillon: Archéologie et Restauration au Début du Siècle |last1=Bertholet |first1=Denis |last2=Feihl |first2=Olivier |last3=Huguenin |first3=Claire |publisher=Musée Cantonal d'Archéologie et d'Histoire |year=1998 |location=Lausanne |pages=182}}</ref> Zaradi teh restavracij je grad v odličnem stanju in je dober vzor fevdalne arhitekture. == Turizem == Od konca 18. stoletja je grad privabljal romantične pisatelje in navdihoval pesnike z vsega sveta, vključno z [[Jean-Jacques Rousseau|Jean-Jacquesom Rousseaujem]], [[Victor Hugo|Victorjem Hugom]], [[Alexander Dumas|Alexandrom Dumasom]], [[Gustav Flaubert|Gustavom Flaubertom]], [[Mary Shelley]] in lordom [[George Noel Gordon Byron|Byronom]]. Do leta 1939 je grad zaradi bližine priljubljene turistične destinacije Montreux privabljal več kot 100.000 obiskovalcev na leto. Do leta 2005 se je to število povečalo na 300.000.<ref name="HDS">[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/007591/2005-07-15/ Chillon]</ref> Chillon ostaja, kot piše na spletni strani gradu, »najbolj obiskan zgodovinski spomenik v Švici«. Vstopnina za odrasle stane 15 CHF.<ref>{{cite web |title=Chillon Website - Main Page |url=http://www.chillon.ch/en/ |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> Na voljo so parkirna mesta in bližnja avtobusna postaja. V notranjosti gradu so upodobitve notranjosti nekaterih glavnih sob, vključno z veliko spalnico, dvorano in jamskimi shrambami. Obiskovalci si lahko ogledajo štiri velike dvorane, tri dvorišča in vrsto spalnic, vključno s Camera domini, ki jo je zasedal savojski vojvoda in je okrašena s freskami iz 14. stoletja.<ref>{{cite web |title=Chillon Website - Rooms |url=http://www.chillon.ch/en/index-%25C0%2Bvoir-0-0.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325154815/http://www.chillon.ch/en/index-%25C0%2Bvoir-0-0.html |url-status=dead |archive-date=March 25, 2008 |access-date=2013-01-13 |publisher=Chillon.ch}}</ref> == V umetnosti in popularni kulturi == [[File:Le Prisonnier de Chillon - Eugène Delacroix - Musée du Louvre Peintures RF 1660.jpg|thumb|left|''Ujetnik iz Chillona'', ​​[[Eugène Delacroix]]]] Lord Byron, ki ga je po obisku gradu navdihnila zgodba Françoisa Bonivarda, je leta 1816 o Françoisu napisal pesem z naslovom ''Ujetnik iz Chillona''. Byron naj bi svoje ime vklesal na steber ječe. Francoski umetnik [[Eugène Delacroix]] se je za svojo sliko ''Ujetnik iz Chillona'', ​​ki je bila razstavljena v Salonu leta 1835, navdihnil iz Byronove pesmi. Letitia Elizabeth Landon je v knjigo izrezkov ''Fisher's Drawing Room Scrap Book'' iz leta 1838 vključila poetično ilustracijo k sliki gradu Samuela Prouta (vgraviral J. B. Allen), 'Grad iz Chillona'.<ref>{{cite book |last=Landon |first=Letitia Elizabeth |title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838 |url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA38 |section=picture |year=1837 |publisher=Fisher, Son & Co.}}{{cite book |last=Landon |first=Letitia Elizabeth |title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838 |url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA40 |section=poetical illustration |page=49|year=1837 |publisher=Fisher, Son & Co.}}</ref> [[Gustave Courbet]] je grad med svojim švicarskim izgnanstvom v bližnji La Tour-de-Peilz večkrat naslikal. Najbolj znana upodobitev je ''Grad Chillon'', olje na platnu, naslikano leta 1874 in trenutno v muzeju Courbet v Ornansu v Franciji.<ref>{{Cite web |url=http://www.musee-courbet.com/gustave-courbet.php?rub=31&oeuvre=9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016205607/http://www.musee-courbet.com/gustave-courbet.php?rub=31&oeuvre=9 |url-status=dead |title=Le château de Chillon (1874) |website=musee-courbet.com |access-date=2019-05-28 |archive-date=2007-10-16}}</ref> [[File:Helga von Cramm, chromolithograph, Chillon, with Havergal poem, C. Caswell publisher, 1870s.jpg|thumb|Kromolitografija Chillona, Helge von Cramm s Havergalovo molitvijo, himno ali pesmijo, ok. 1878]] V svojem romanu ''Daisy Miller'' iz leta 1878 Henry James svojo junakinjo in mladega ameriškega rojaka Winterbourna povabi na obisk gradu Chillon. Nekdanji zapor Françoisa Bonivarda ima za Daisy Miller simboličen in sluteč pomen, saj misli, da se lahko izogne ​​​​okovom družbenih konvencij. Leta 1890 je urar Edouard-GabrielWuthrich dokončal mehanski avtomat, katerega izdelava je trajala pet let. Izdelan je iz [[cink]]a, [[jeklo|jekla]] in [[medenina|medenine]], gre za model v merilu 1/100, ki prikazuje zavzetje gradu in osvoboditev Françoisa Bonivarda s strani Berncev leta 1536. Meri 100 cm × 67 cm × 42 cm, opremljen je z glasbeno skrinjico z originalnimi notnimi zapisi, ki jih je ročno napisal ženevski skladatelj E. Perrin, in vključuje sto gibljivih figuric, vključno s številnimi majhnimi vojaki in prizori mučenja v ječah, ki so vidni skozi okna z rešetkami. Avtomat je izginil za desetletja, na koncu pa so ga marca 2016 na dražbi v Parizu za 59.000 švicarskih frankov kupili Združenje prijateljev Chillona, ​​Kantonalni muzej arheologije in zgodovine (MCAH) in Fundacija gradu.<ref>{{Cite news |last=Béda |first=Claude |date=2016-06-21 |title=Disparu durant un siècle, un automate fait revivre l'illustre prisonnier de Chillon |language=fr |work=VQH |url=https://www.24heures.ch/vaud-regions/disparu-siecle-automate-revivre-illustre-prisonnier-chillon/story/24939821 |access-date=2019-05-16 |issn=1424-4039}}</ref><ref>{{Cite web |title=Couleurs locales - Vidéo |url=https://www.rts.ch/play/tv/couleurs-locales/video/couleurs-locales?id=7822273 |access-date=2019-05-16 |website=Play RTS |language=fr}}</ref><ref>{{Cite web |title=VD: l'automate d'exception du château de Chillon se remet en marche - Vidéo |url=https://www.rts.ch/play/tv/couleurs-locales/video/vd-lautomate-dexception-du-chateau-de-chillon-se-remet-en-marche?id=7824819 |access-date=2019-05-17 |website=Play RTS |language=fr}}</ref> Slikar E. Lapierre je grad leta 1896 upodobil v olju na platnu. Chillon je bil uporabljen kot naslovnica Billovega albuma v živo Bill Evans iz leta 1968 na Montreux Jazz Festivalu in je navdihnil grad princa Erica v Disneyjevem animiranem filmu ''Mala morska deklica'' iz leta 1989. Slika Patricka Caulfielda ''Po kosilu'' (1975)<ref>{{Cite web |last=Tate |title='After Lunch', Patrick Caulfield, 1975 |url=https://www.tate.org.uk/art/artworks/caulfield-after-lunch-t02033 |access-date=2023-09-19 |website=Tate |language=en-GB}}</ref> vključuje fotofresko gradu Chillon. Grad je dvakrat gostil gledališko skupino Compagnie du Graal s sedežem v Thonon-les-Bainsu, leta 2009 za zvočno in svetlobno adaptacijo Shakespearovega ''Kralja Leara'' in ponovno leta 2012 za ustvarjanje epske freske, ki jo je navdihnil titan grške mitologije, Hiperion. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140"> File:Château de Chillon mit Autobahn-IMG 0823.jpg|Grad Chillon in cesta File:Schweiz Schloss Chillon Gesamtansicht.jpg|Z juga File:Château de Chillon - Montreux .jpg|Od zgoraj File:Chillon HPS DSC03744.JPG|Spredaj File:Basement-of-chillon-castle.jpg|Kripta File:Grand Hall of the Count.jpg|Velika grofovska dvorana File:Château de Chillon Innenhof 2008.jpg|Grajsko dvorišče File:Chillon mg 4915-b.jpg|Byronov podpis v ječi File:Chateau du Chillon.jpg|''Chateau du Chillon'', Gustave Courbet, 1875 File:Chillon-Castle.JPG|Chillon Castle, pogled iz zraka File:Château de Chillon video.webm </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{ cite book |last=Cox |first=Eugene L. |title=The Green Count of Savoy |url=https://archive.org/details/greencountofsavo0000coxe |url-access=registration |location=Princeton, New Jersey |publisher=Princeton University Press |year=1967 |lccn=67-11030}} * {{ cite book |editor-last=de Fabianis |editor-first=Valeria |title=Castles of the World |location=New York |publisher=Metro Books |year=2013}} {{ISBN|978-1-4351-4845-1}} * <nowiki>Fonds : Château de Chillon (600-2013) [Archives de l'Association du château de Chillon (antérieurement Association pour la restauration du château de Chillon) et archives provenant du Secrétariat général du Département de l'instruction publique et des cultes et du Service des bâtiments concernant le château de Chillon : photographies, plans, inventaires, journaux de fouilles, écrits non publiés, contrats, règlements, procès-verbaux, rapports, correspondance, comptabilité, imprimés, publicité, registres des visiteurs du château, dossiers divers, archives de l'architecte Otto Schmid. 172,20 mètres linéaires]. Cote : </nowiki><small>[[:fr:ISO 15511|CH-000053-1]]</small> N 2. [[:fr:Archives cantonales vaudoises|Archives cantonales vaudoises]]. <small>([http://www.davel.vd.ch/detail.aspx?ID=14125 présentation en ligne] <small>[archive]</small>)</small> * Denis Bertholet, Olivier Feihl, Claire Huguenin, ''Autour de Chillon. Archéologie et restauration au début du siècle'', Lausanne 1998. * Claire Huguenin, ''Patrimoines en stock. Les collections de Chillon'', Lausanne 2010. * Paul Bissegger, «Henri de Geymüller versus E.-E. Viollet-le-Duc: le monument historique comme document et œuvre d'art. Avec un choix de textes relatifs à la conservation patrimoniale dans le canton de Vaud vers 1900», ''Monuments vaudois'' 2010, <abbr>p.</abbr> 5-40. == Zunanje povezave == {{Commons category|Château de Chillon}} * {{Official website|http://www.chillon.ch/en/}} [[Kategorija:Gradovi v Švici]] [[Kategorija:Muzeji v Švici]] bkmt0gmefenzq61kmm5levfxnrcsi6a 0 605472 6709843 2026-07-11T17:57:48Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Fribourška stolnica]] na [[Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg]] 6709843 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg]] am0s5w3282j76gckxu5ufke6vqr108k 0 605473 6709853 2026-07-11T18:22:56Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6709853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Müstair |native_name = |settlement_type = |nickname = |image_skyline = Picswiss GR-80-08 Müstair (Münster) im Val Müstair (Münstertal).jpg |image_caption = |image_flag = Flag of Müstair.gif |flag_size = 80px |image_shield = CHE Müstair COA.png |shield_size = 80px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=37 |lats=0 |latNS=N |longd=10 |longm=27 |longs=0 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[kanton Graubünden]] |subdivision_type3 = Upravno okrožje |subdivision_name3 = Inn |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |elevation_m = 1273 |area_total_km2 = 77,71 |area_footnotes = |population_total = 748 |population_as_of = December 2008 |population_footnotes = <ref name=Population>[http://www.gr.ch/DE/institutionen/verwaltung/dvs/awt/dienstleistungen/volkswirtschaftlichegrundlagen/Seiten/Bevoelkerung.aspx Graubunden Population Statistics] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827132227/http://www.gr.ch/DE/institutionen/verwaltung/dvs/awt/dienstleistungen/volkswirtschaftlichegrundlagen/Seiten/Bevoelkerung.aspx |date=2009-08-27 }} {{in lang|de}} accessed 21 September 2009</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 7537 |area_code = | iso-code-region = CH-GR |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Müstair''' [myʃtɐir] je vas v občini [[Val Müstair]] v okrožju Inn v švicarskem [[kanton Graubünden|kantonu Graubünden]]. Leta 2009 se je Müstair združil s Fuldero, Lü, Santa Maria Val Müstair, Tschiervom in Valchavo v Val Müstair.<ref name=Fusion>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/03.html Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] published by the Swiss Federal Statistical Office {{in lang|de}} accessed 23 September 2009</ref> V občini je najvzhodnejša točka Švice, Piz Chavalatsch. Glavna turistična znamenitost območja je [[Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair|benediktinski samostan sv. Janeza.]] == Zgodovina == Pod severnim hlevom samostana so odkrili temelje stavbe, ki verjetno izvirajo iz pozne [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Benediktinski samostan s [[karolinška arhitektura|karolinško]] triapsidno cerkvijo iz zadnje četrtine 8. stoletja je bil odločilna značilnost zgodovine vasi. Na začetku 9. stoletja se najdišče omenja kot ''monasterium Tuberis''. Okoli samostana so se gnetle kmetije, dvorec iz 10. stoletja pa je bil verjetno otonska donacija škofu iz Chura. Do 13. stoletja je bila ločitev naselja Müstair od ozemlja Taufers verjetno končana. Tržnica, kjer so prodajali in izvažali predvsem sivo blago, je prvič dokumentirana leta 1239. Leta 1367 se je münstertalski dvor pridružil Ligi Božje hiše. Pred bitko pri Calvenu leta 1499 je Müstair služil kot zbirališče za graubundske čete; nato so avstrijske čete uničile vas.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/001567/2016-12-09/ Müstair]</ref> Za razliko od drugih dolinskih skupnosti v Müstairju reformirana doktrina ni bila uvedena. Med Bündner Wirren (Graubundskimi vojnami) je bila vas ponovno opustošena. Leta 1696 so kapucinski menihi prevzeli pastoralno oskrbo v vasi, kapucinski hospic pa je bil zgrajen leta 1709. Leta 1728 je škof iz Chura prodal dolino avstrijski nadvojvodini, ki jo je leta 1762 odkupila. Müstair je leta 1854 postal samostojna občina. Od 1970-ih so se v obmejni vasi ustanovila različna trgovska in industrijska podjetja; razvila se je tudi nežnejša oblika turizma, deloma zaradi prisotnosti narodnega parka. Do leta 1943, ko je kanton Graubünden v povezavi s priznanjem retoromanske jezika kot nacionalnega jezika preimenoval več občin, je bilo uradno ime ''Münster'',<ref>{{navedi knjigo |title=Änderung der Namen politischer Gemeinden des Kantons Graubünden |year=1943 |pages=27-29 |DOI=10.5169/seals-355564}}</ref> v italijanščini pa nekaj časa ''Monastero''. == Geografija == [[Image:Muestair.jpg|thumb|left|Müstair]] [[File:ETH-BIB-Münstertal, Blick nach Nordost, Vinschgau-LBS H1-018069.tif|thumb|Pogled iz zraka (1954)]] Müstair ima od leta 2006 površino 77,7 km². Od tega območja se 24,1 % uporablja za kmetijske namene, 21,1 % pa za gozd. Preostalega zemljišča je 0,6 % naseljenega (stavbe ali ceste), preostanek (54,1 %) pa je neproizvodnega (reke, ledeniki ali gore).<ref name=SFSO/> Vas je v podokrožju [[Val Müstair]] (zdaj občina Val Müstair) okrožja Inn. Je dolga linearna vas in je najnižja in največja vas v dolini Val Müstair. Je tudi najvzhodnejša vas v Švici. Do leta 1943 je bil Müstair znan kot Münster (GR). === Podnebje === Müstair ima povprečno 86,7 dni dežja na leto in v povprečju prejme 690 mm padavin. Najbolj namočen mesec je avgust, v katerem Müstair prejme povprečno 86 mm padavin. V tem mesecu je padavin povprečno 9,3 dni. Mesec z največ padavinskimi dnevi je maj, v povprečju 10, vendar z le 80 mm padavin. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 33 mm padavin v 9,3 dneh.<ref name=MeteoSchweiz>{{cite web | url =http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | title =Temperature and Precipitation Average Values-Table, 1961-1990 | accessdate =8 May 2009 | publisher =Federal Office of Meteorology and Climatology - MeteoSwiss | language =German, French, Italian | url-status =dead | archiveurl =https://web.archive.org/web/20090627163841/http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | archivedate =27 June 2009 }}, the weather station elevation is 1248 meters above sea level.</ref> == Demografija == Müstair ima (podatki iz leta 2008) 748 prebivalcev, od tega je 5,9 % tujih državljanov. V zadnjih 10 letih se je število prebivalcev zmanjšalo za -9,4 %.<ref name=SFSO>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/regionalportraets/gemeindesuche.html Swiss Federal Statistical Office] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110904041839/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/regionalportraets/gemeindesuche.html |date=2011-09-04 }} accessed 13-Oct-2009</ref> === Jeziki === Večina prebivalstva (od leta 2000) govori [[retoromanščina|retoromanščino]] (72,9 %), [[nemščina]] je druga najpogostejša (24,7 %), [[portugalščina]] pa tretja (0,7 %). Večina prebivalstva govori jauersko narečje retoromanščine. Leta 1880 je približno 87 % govorilo retoromanščino kot prvi jezik, leta 1910 88 % retoromanščine, leta 1941 pa 89 %. Leta 1990 je približno 88 % razumelo retoromanščino kot prvi ali drugi jezik, leta 2000 pa 86 %. == Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena == [[File:Benediktinerkloster St. Johann retouched.jpg|thumb|Benediktinski samostan sv. Janeza]] {{glavni|Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair}} Benediktinski samostan sv. Janeza je uvrščen na seznam švicarske kulturne dediščine nacionalnega pomena in na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref>[http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html Swiss inventory of cultural property of national and regional significance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160902033944/http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |date=2016-09-02 }}, {{in lang|de}} accessed 17 August 2016</ref> Tu so še: *Dvojna kapela sv. Urha in sv. Nikolaja<ref>[https://web.archive.org/web/20220809084120/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/doppelkapelle_st_ulrich_und_nikolaus.24603 Kantonsbibliothek Graubünden. Doppelkapelle St. Ulrich und Nikolaus (Foto)]</ref> *Kapela sv. Križa<ref>[https://web.archive.org/web/20220118154001/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/heiligkreuzkapelle.24621 Kantonsbibliothek Graubünden. Heiligkreuzkapelle (Foto)]</ref> *Samostanska cerkev *Stolp Planta<ref>[https://web.archive.org/web/20220118154045/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/klosterkirche.24605 Kantonsbibliothek Graubünden. Plantaturm (Foto)]</ref> *Kapela sv. Sebastijana v zgornji vasi<ref>[https://web.archive.org/web/20231002145841/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/kapelle_st_sebastian.31492 Kantonsbibliothek Graubünden. Kapelle St. Sebastian (Foto)]</ref> *Chasa Chalavaina, hiša iz srednjega veka (13. stoletje), obnovljena v 15./16. stoletju, danes hotel<ref>[https://web.archive.org/web/20220217091020/http://baukultur.gr.ch/de_DE/address/hotel_chasa_chalavaina.31491 Kantonsbibliothek Graubünden. Hotel Chasa Chalavaina (Foto)]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/001567/2016-12-09/ Müstair (občina)] *[https://www.muestair.ch/ Samostan Müstair] *[https://www.flickr.com/photos/renzodionigi/albums/72157622723293705/ Slike in freske v samostanu] [[Kategorija:Naselja v Švici]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Švici]] 6lj132tv4b449u3qbmeb67yf8j3k459 6709995 6709853 2026-07-12T07:52:00Z Pinky sl 2932 pp ref, -neobstoječ parameter 6709995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Müstair |native_name = |settlement_type = |nickname = |image_skyline = Picswiss GR-80-08 Müstair (Münster) im Val Müstair (Münstertal).jpg |image_caption = |image_flag = Flag of Müstair.gif |flag_size = 80px |image_shield = CHE Müstair COA.png |shield_size = 80px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=37 |lats=0 |latNS=N |longd=10 |longm=27 |longs=0 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[kanton Graubünden]] |subdivision_type3 = Upravno okrožje |subdivision_name3 = Inn |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |elevation_m = 1273 |area_total_km2 = 77,71 |area_footnotes = |population_total = 748 |population_as_of = December 2008 |population_footnotes = <ref name=Population>[http://www.gr.ch/DE/institutionen/verwaltung/dvs/awt/dienstleistungen/volkswirtschaftlichegrundlagen/Seiten/Bevoelkerung.aspx Graubunden Population Statistics] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827132227/http://www.gr.ch/DE/institutionen/verwaltung/dvs/awt/dienstleistungen/volkswirtschaftlichegrundlagen/Seiten/Bevoelkerung.aspx |date=2009-08-27 }} {{in lang|de}} accessed 21 September 2009</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 7537 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Müstair''' [myʃtɐir] je vas v občini [[Val Müstair]] v okrožju Inn v švicarskem [[kanton Graubünden|kantonu Graubünden]]. Leta 2009 se je Müstair združil s Fuldero, Lü, Santa Maria Val Müstair, Tschiervom in Valchavo v Val Müstair.<ref name=Fusion>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/nomenklaturen/blank/blank/gem_liste/03.html Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz] published by the Swiss Federal Statistical Office {{in lang|de}} accessed 23 September 2009</ref> V občini je najvzhodnejša točka Švice, Piz Chavalatsch. Glavna turistična znamenitost območja je [[Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair|benediktinski samostan sv. Janeza.]] == Zgodovina == Pod severnim hlevom samostana so odkrili temelje stavbe, ki verjetno izvirajo iz pozne [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Benediktinski samostan s [[karolinška arhitektura|karolinško]] triapsidno cerkvijo iz zadnje četrtine 8. stoletja je bil odločilna značilnost zgodovine vasi. Na začetku 9. stoletja se najdišče omenja kot ''monasterium Tuberis''. Okoli samostana so se gnetle kmetije, dvorec iz 10. stoletja pa je bil verjetno otonska donacija škofu iz Chura. Do 13. stoletja je bila ločitev naselja Müstair od ozemlja Taufers verjetno končana. Tržnica, kjer so prodajali in izvažali predvsem sivo blago, je prvič dokumentirana leta 1239. Leta 1367 se je münstertalski dvor pridružil Ligi Božje hiše. Pred bitko pri Calvenu leta 1499 je Müstair služil kot zbirališče za graubundske čete; nato so avstrijske čete uničile vas.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/001567/2016-12-09/ Müstair]</ref> Za razliko od drugih dolinskih skupnosti v Müstairju reformirana doktrina ni bila uvedena. Med Bündner Wirren (Graubundskimi vojnami) je bila vas ponovno opustošena. Leta 1696 so kapucinski menihi prevzeli pastoralno oskrbo v vasi, kapucinski hospic pa je bil zgrajen leta 1709. Leta 1728 je škof iz Chura prodal dolino avstrijski nadvojvodini, ki jo je leta 1762 odkupila. Müstair je leta 1854 postal samostojna občina. Od 1970-ih so se v obmejni vasi ustanovila različna trgovska in industrijska podjetja; razvila se je tudi nežnejša oblika turizma, deloma zaradi prisotnosti narodnega parka. Do leta 1943, ko je kanton Graubünden v povezavi s priznanjem retoromanske jezika kot nacionalnega jezika preimenoval več občin, je bilo uradno ime ''Münster'',<ref>{{navedi knjigo |title=Änderung der Namen politischer Gemeinden des Kantons Graubünden |year=1943 |pages=27-29 |DOI=10.5169/seals-355564}}</ref> v italijanščini pa nekaj časa ''Monastero''. == Geografija == [[Image:Muestair.jpg|thumb|left|Müstair]] [[File:ETH-BIB-Münstertal, Blick nach Nordost, Vinschgau-LBS H1-018069.tif|thumb|Pogled iz zraka (1954)]] Müstair ima od leta 2006 površino 77,7 km². Od tega območja se 24,1 % uporablja za kmetijske namene, 21,1 % pa za gozd. Preostalega zemljišča je 0,6 % naseljenega (stavbe ali ceste), preostanek (54,1 %) pa je neproizvodnega (reke, ledeniki ali gore).<ref name=SFSO/> Vas je v podokrožju [[Val Müstair]] (zdaj občina Val Müstair) okrožja Inn. Je dolga linearna vas in je najnižja in največja vas v dolini Val Müstair. Je tudi najvzhodnejša vas v Švici. Do leta 1943 je bil Müstair znan kot Münster (GR). === Podnebje === Müstair ima povprečno 86,7 dni dežja na leto in v povprečju prejme 690 mm padavin. Najbolj namočen mesec je avgust, v katerem Müstair prejme povprečno 86 mm padavin. V tem mesecu je padavin povprečno 9,3 dni. Mesec z največ padavinskimi dnevi je maj, v povprečju 10, vendar z le 80 mm padavin. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 33 mm padavin v 9,3 dneh.<ref name=MeteoSchweiz>{{cite web | url =http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | title =Temperature and Precipitation Average Values-Table, 1961-1990 | accessdate =8 May 2009 | publisher =Federal Office of Meteorology and Climatology - MeteoSwiss | language =de, fr, it | url-status =dead | archiveurl =https://web.archive.org/web/20090627163841/http://www.meteoswiss.admin.ch/web/de/klima/klima_schweiz/tabellen.html | archivedate =27 June 2009 }}, the weather station elevation is 1248 meters above sea level.</ref> == Demografija == Müstair ima (podatki iz leta 2008) 748 prebivalcev, od tega je 5,9 % tujih državljanov. V zadnjih 10 letih se je število prebivalcev zmanjšalo za -9,4 %.<ref name=SFSO>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/regionalportraets/gemeindesuche.html Swiss Federal Statistical Office] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110904041839/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/regionalportraets/gemeindesuche.html |date=2011-09-04 }} accessed 13-Oct-2009</ref> === Jeziki === Večina prebivalstva (od leta 2000) govori [[retoromanščina|retoromanščino]] (72,9 %), [[nemščina]] je druga najpogostejša (24,7 %), [[portugalščina]] pa tretja (0,7 %). Večina prebivalstva govori jauersko narečje retoromanščine. Leta 1880 je približno 87 % govorilo retoromanščino kot prvi jezik, leta 1910 88 % retoromanščine, leta 1941 pa 89 %. Leta 1990 je približno 88 % razumelo retoromanščino kot prvi ali drugi jezik, leta 2000 pa 86 %. == Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena == [[File:Benediktinerkloster St. Johann retouched.jpg|thumb|Benediktinski samostan sv. Janeza]] {{glavni|Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair}} Benediktinski samostan sv. Janeza je uvrščen na seznam švicarske kulturne dediščine nacionalnega pomena in na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref>[http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html Swiss inventory of cultural property of national and regional significance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160902033944/http://www.babs.admin.ch/de/aufgabenbabs/kgs/inventar/a-objekte.html |date=2016-09-02 }}, {{in lang|de}} accessed 17 August 2016</ref> Tu so še: *Dvojna kapela sv. Urha in sv. Nikolaja<ref>[https://web.archive.org/web/20220809084120/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/doppelkapelle_st_ulrich_und_nikolaus.24603 Kantonsbibliothek Graubünden. Doppelkapelle St. Ulrich und Nikolaus (Foto)]</ref> *Kapela sv. Križa<ref>[https://web.archive.org/web/20220118154001/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/heiligkreuzkapelle.24621 Kantonsbibliothek Graubünden. Heiligkreuzkapelle (Foto)]</ref> *Samostanska cerkev *Stolp Planta<ref>[https://web.archive.org/web/20220118154045/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/klosterkirche.24605 Kantonsbibliothek Graubünden. Plantaturm (Foto)]</ref> *Kapela sv. Sebastijana v zgornji vasi<ref>[https://web.archive.org/web/20231002145841/http://www.baukultur.gr.ch/de_DE/address/kapelle_st_sebastian.31492 Kantonsbibliothek Graubünden. Kapelle St. Sebastian (Foto)]</ref> *Chasa Chalavaina, hiša iz srednjega veka (13. stoletje), obnovljena v 15./16. stoletju, danes hotel<ref>[https://web.archive.org/web/20220217091020/http://baukultur.gr.ch/de_DE/address/hotel_chasa_chalavaina.31491 Kantonsbibliothek Graubünden. Hotel Chasa Chalavaina (Foto)]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/001567/2016-12-09/ Müstair (občina)] *[https://www.muestair.ch/ Samostan Müstair] *[https://www.flickr.com/photos/renzodionigi/albums/72157622723293705/ Slike in freske v samostanu] [[Kategorija:Naselja v Švici]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Švici]] r96o3t73hutanpbk7eu0bzfvw4fe5x5 0 605474 6709857 2026-07-11T18:25:41Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Belmonte de Miranda */ 6709857 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Parres]] in [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Tudi so zasledili pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se pozno objavili tukaj, le v 1. stoletju ter so začeli izkopati [[zlato]] in so postavili strateško pomembne postaje. Gradili so tudi cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, so postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili [[Arabci|arabskih]] napadov. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] je dal zidati palačo v občini.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> v [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je bil kriv (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se imenuje danes ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] ni prizanašala Belmonteja de Mirande s svojimi borbami. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi. Predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki Pigüeña, ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je Narcea, ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V Sielvielli deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je Horru (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija kantabrijskega dvijega petelina, ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo 8575 prebivalcev v občini. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 2vsdbjrlta45aqj75xjiq7vrrgih50i 6709858 6709857 2026-07-11T18:26:41Z Doncsecz~slwiki 9581 6709858 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Parres]] in [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Tudi so zasledili pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se pozno objavili tukaj, le v 1. stoletju ter so začeli izkopati [[zlato]] in so postavili strateško pomembne postaje. Gradili so tudi cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, so postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili [[Arabci|arabskih]] napadov. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] je dal zidati palačo v občini.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> v [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je bil kriv (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se imenuje danes ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] ni prizanašala Belmonteja de Mirande s svojimi borbami. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi. Predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki Pigüeña, ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je Narcea, ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V Sielvielli deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je Horru (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija kantabrijskega dvijega petelina, ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo 8575 prebivalcev v občini. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 41julcgfz2pksf39r5ref5y3e94mhyg 6709872 6709858 2026-07-11T19:18:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pr., pov. 6709872 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Parres]] in [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Zasledili so tudi pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se tukaj pozno pojavili, le v 1. stoletju so tu začeli izkopavati [[zlato]] in postavili strateško pomembne postaje ter zgradili cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili pred [[Arabci|arabskimi]] napadi. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]], je v občini dal zidati palačo.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je povzročil (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se danes imenuje ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] Belmonteju de Mirande ni prizanašala. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi, predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki [[Pigüeña]], ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je [[Narcea]], ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V [[Sielvielli]] deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je [[Horru (gora)|Horru]] (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija [[kantabrijskega dvijega petelina]], ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo v občini 8575 prebivalcev. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] kecakaux06bg8hbxw99efwwhfwxelor 6709974 6709872 2026-07-12T05:55:24Z Doncsecz~slwiki 9581 Sielviella 6709974 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Parres]] in [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Zasledili so tudi pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se tukaj pozno pojavili, le v 1. stoletju so tu začeli izkopavati [[zlato]] in postavili strateško pomembne postaje ter zgradili cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili pred [[Arabci|arabskimi]] napadi. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]], je v občini dal zidati palačo.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je povzročil (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se danes imenuje ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] Belmonteju de Mirande ni prizanašala. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi, predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki [[Pigüeña]], ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je [[Narcea]], ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V [[Sielviella|Sielvielli]] deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je [[Horru (gora)|Horru]] (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija [[kantabrijskega dvijega petelina]], ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo v občini 8575 prebivalcev. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] ptwx1o5xfbwold5trhh57c6zwrq15i5 6709980 6709974 2026-07-12T06:31:10Z Doncsecz~enwiki 134482 /* Geografija */ 6709980 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Parres]] in [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Zasledili so tudi pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se tukaj pozno pojavili, le v 1. stoletju so tu začeli izkopavati [[zlato]] in postavili strateško pomembne postaje ter zgradili cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili pred [[Arabci|arabskimi]] napadi. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]], je v občini dal zidati palačo.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je povzročil (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se danes imenuje ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] Belmonteju de Mirande ni prizanašala. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi, predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki [[Pigüeña]], ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je [[Narcea]], ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V [[Sielviella|Sielvielli]] deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je [[Horru (gora)|Horru]] (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija kantabrijskega dvijega petelina, ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo v občini 8575 prebivalcev. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 49x50y95osjv6k0ea9qw58ggdoyrfbb 0 605475 6709894 2026-07-11T19:57:16Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1997/98]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98]]: Slovenjenje naslova 6709894 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98]] kgr8o9oy4xwue97zc2om5t4oyaauox8 0 605476 6709900 2026-07-11T20:00:17Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1998/99]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99]]: Slovenjenje naslova 6709900 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1998/99]] aaepn08kf2m731p0f2n1fx2zlufkolc 0 605477 6709906 2026-07-11T20:02:50Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1999/00]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00]]: Slovenjenje naslova 6709906 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1999/00]] ehvxyy8dhzu0qiiyd7kildatvxasvd7 1 605478 6709956 2026-07-11T23:42:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Vir */ nov razdelek 6709956 wikitext text/x-wiki == Vir == @[[Posebno:Prispevki/~2026-39166-08|<bdi>~2026-39166-08</bdi>]], prosim, navedi vir za svoje urejanje. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 01:42, 12. julij 2026 (CEST) 925nbzw45ep9kg8o276dt4cv3okz521 10 605479 6710017 2026-07-12T08:39:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly><span style="font-size:100%" class="error">Napaka: {{{1|napaka se pojavi}}}{{#if:{{{2|}}}|&#32;pri uporabi {{tl|{{{2}}}}}}}</span>{{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{Namespace detect showall |1={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|{{PAGENAME}}]]}} |2={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|τ{{PAGENAME}}]] |main=1 |category=2 |file=2 |help=2 |template=2}}}}</...« 6710017 wikitext text/x-wiki <includeonly><span style="font-size:100%" class="error">Napaka: {{{1|napaka se pojavi}}}{{#if:{{{2|}}}|&#32;pri uporabi {{tl|{{{2}}}}}}}</span>{{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{Namespace detect showall |1={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|{{PAGENAME}}]]}} |2={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|τ{{PAGENAME}}]] |main=1 |category=2 |file=2 |help=2 |template=2}}}}</includeonly><noinclude>{{Documentation}}</noinclude> dpp6ejm18vkgfeo8gq9o7u8ljrhdh9z 6710018 6710017 2026-07-12T08:41:01Z Pinky sl 2932 6710018 wikitext text/x-wiki <includeonly><span style="font-size:100%" class="error">Napaka: {{{1|napaka se pojavi}}}{{#if:{{{2|}}}|&#32;pri uporabi {{tl|{{{2}}}}}}}</span>{{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{Namespace detect showall |1={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|{{PAGENAME}}]]}} |2={{#if: {{{cat|}}}|[[Kategorija:{{{cat}}}]]|[[Kategorija:Članki z okvarjenimi navedki|τ{{PAGENAME}}]]}} |main=1 |category=2 |file=2 |help=2 |template=2}}}}</includeonly><noinclude>{{Documentation}}</noinclude> ltditd6b6lbp026v7y07nne8wuv9y98 0 605480 6710033 2026-07-12T09:08:37Z Doncsecz~enwiki 134482 /* Bimenes */ 6710033 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bimenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ilesia de Santuyano, Bimenes 3.png | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Bimenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Bimenes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Aitor García Corte ([[Asturijska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 32,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1639 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|19|31|N|5|34|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.bimenes.es/ | footnotes = }} '''Bimenes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Osrednje Asturije, približno 31 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Nava (Asturija)|Navo]] in [[San Martín del Rey Aurelio]] ter na jugu [[Laviana|Laviano]]. Središče občine je v [[Martimporra|Martimporri]]. Prebivalci imajo vzdevek ''yerbatos'' (''yerba'' pomeni [[trava]] v [[asturijščina|asturijščini]]), ker so nekoč na tukajšnjih travnikih kosili travo oslom, ki so delali v bližnjih rudnikih.<ref>{{navedi novice|last=Leyre |first=Iglesia |title=En la aldea de los 'yerbatus', el único lugar donde el bable ya es oficial |work=El Mundo |url=https://www.elmundo.es/cronica/2021/11/20/6197be3821efa065478b45ee.html |date=20.11.2021 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Etimologija == Ime ''Bimenes'' izvira iz [[latinščina|latinskega]] izraza ''vinies'' (grozdje).<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/historia |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Zgodovina == V okolici so odkrili grobišča iz [[neolitik]]a. Verjetno so poznejša naselja iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]] tudi neolitskega izvora. Malo [[srednji vek|srednjeveških]] listin omenja današnjo občino. Na koncu srednjega veka je družina Noreña podedovala zemljišča. Leta 1583 so krajani kupili pravico za 800 tisoč maravedijev, da bi ustanovili novo občino. V drugi polovici 19. stoletja so izgradili železniško progo, ki je omogočila razvoj rudarstva, čeprav ta razvoj ni bil znaten kot v [[Caudal]]u ali [[Nalón]]u, zato narava ni bila precej poškodovana. Gospodarski razmah je povzročal tudi spremembe v družbi, zato so se močno zakoreninila delavska gibanja in je bil Bimenes močno oporišče republikancev v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. [[Francisco Franco|Francoisti]] so 1937 zavzeli občino. == Asturijski jezik v občini == Bimenes je zavezen za [[asturijščina|asturijski jezik]],<ref>{{navedi novice|title=ACTIVIDAES N'ASTURIANU PA LA RECIELLA DE BIMENES |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/noticias/-/asset_publisher/272ab466d9e4/content/pasatiempos-actividaes-n-asturianu-pa-la-reciella-de-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=ast }}</ref> zato so 4. julija 1997 razglasili asturijščino za souradni jezik v občini.<ref name="fusion">{{navedi novice|title=Bimenes ye asturiano |work=Fusion Asturias |url=https://fusionasturias.com/concejos/bimenes/bimenes-ye-asturiano.htm |date=4.5.2009 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> Odločitev je ustvarila precedenco, ki so ji sledile druge asturijske občine kot [[Morcín]], [[Castrillón]], [[Caso (Asturija)|Caso]], [[Teverga]], Laviana, [[Langreo]] in [[Llanera (Asturija)|Llanera]].<ref>{{navedi novice|last=Lucas |first=Blanco |title=La llingua se habla en voz alta en Bimenes |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2015/07/05/llingua-habla-voz-alta-bimenes-19770015.html |date=5.7.2015 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> 2. decembra 2005 so zamenjali dvojezične table skoraj v vseh naseljih občine, od takrat uporabijo ta naselja le asturijsko poimenovanje, razen San Juliána (Santuyano), kjer so ohranili dvojezičnost.<ref name="fusion" /> V Bimenesu vsako leto prvo soboto julija imajo praznik ''Fiesta de la Oficialidá'', ki je praznik uradnega statusa asturijskega jezika.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Oficialidá de la Llingua Asturiana en Bimenes |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/pasaporte-cultural/eventos/resultados/-/calendarsuite/event/fiesta-de-la-oficialida-de-la-llingua-asturiana-en-bimenes/8119923/jr0cMeS144cd |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Geografija == Občina se nahaja v gorovju [[Sierra de Peña]] ter leži ob reki Fuensanta in njenih pritokih. Najvišji vrh je [[Peña Mayor]] (1144 m). [[Apnenec]] in druge metamorfne [[sedimentne kamnine]] so prevladujoče skale na gorah. == Gospodarstvo == Danes je glavna pomembna gospodarska dejavnost dejavnost blaga in storitev, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva. Izdelava [[sidra|sidre]] (asturijsko jabolčno vino) ima veliko tradicijo, ki je privlačna ponudba za turiste. == Politika == V tej občini je zelo močna podprtost asturijskih in [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] ter [[politična levica|levičarskih]] strank. == Prebivalstvo == Število prebivalcev se je v veliki meri zmanjšalo v Bimenesu od šestdesetih let 20. stoletja zaradi gospodarskega padca v rudarstvu in kmetijstvu. Leta 1960 je živelo še 4549 ljudi v občini. V rudnikih zato ne morejo delati, ker je zaloga premoga večinoma izčrpana. == Kultura == Bimenes ima veliko kulturnih dediščin kot cerkve, kapele, palače in stare hiše. * Cerkev sv. Julijana (zgrajena v 19. stoletju) * Kapela sv. Barbare, so jo gradili zato, ker je [[Sveta Barbara]] zavetnica rudarjev * Palača v Martimporri (zgrajena v 17. stoletju) * Kapela Careaga * Stolp v San Juliánu (zgrajen v 14. ali 15. stoletju) * Mestna hiša V Bimenesu imajo veliko praznikov in druge dogodke na prostem kot na primer konjski sejem ''Recimuru'', ki ga imajo vsako leto tretjo nedeljo junija.<ref>{{navedi novice|title=Recimuro |work=Bimenes. Visit Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/58577236/recimuro |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Znane osebnosti == * [[Blanca Fernández Quintana]] (1994-), pisateljica, avtorica asturijščine == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Mercedes |first=Arboleya Nava |title=Conceyu de Bimenes. Parroquia de Suares |year=1990 |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |language=ast |isbn=978-84-86936-30-3 |page= }} == Zunanje povezave == {{Commons|Bimenes}} * {{navedi novice|title=Bimenes |work=Where is Asturias |url=https://whereisasturias.com/tag/bimenes/ |date= |accessdate=12.7.2026 |language=en }} * {{navedi novice|title=Historia de Bimenes |work=Vivir Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58578337/historia-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 8zr8wxz1awf1vw3y34e46bq1o8vnwyu 0 605481 6710034 2026-07-12T09:30:04Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, kostnini podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref>. Je del parodoncija, ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehre...« 6710034 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, kostnini podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref>. Je del parodoncija, ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Sklici == {{sklici}} qtsas3qmyh32nxs5gwoorfiltcabl6o 6710035 6710034 2026-07-12T09:31:42Z Marko3 1829 6710035 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Sklici == {{sklici}} g5z69xtyfkt70uq0l1vj84ihm9cb0tp 6710038 6710035 2026-07-12T09:42:37Z Marko3 1829 6710038 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Celice cementa so ujeti [[Cementoblast|cementoblasti]], [[Cementocit|cementociti]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot cementociti v kostnino. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti periodontalnemu ligamentu in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice periodontalnega ligamenta. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} 04iqh59624753z4nn70suk9ckuof3x5 6710042 6710038 2026-07-12T09:47:56Z Marko3 1829 6710042 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Celice cementa so ujeti [[Cementoblast|cementoblasti]], [[Cementocit|cementociti]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot cementociti v kostnino. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice (alveolarne membrane). Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} 4b94uulluqtcnz96tv6ii1r9d7vtxvv 6710045 6710042 2026-07-12T10:00:16Z Marko3 1829 6710045 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Celice cementa so ujeti [[Cementoblast|cementoblasti]], [[Cementocit|cementociti]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot cementociti v kostnino. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] (alveolarni membrani oziroma periodontalnem ligamentu) in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} eqcy7y2hfmgjokx4qe6lapm68e4wcof 6710073 6710045 2026-07-12T11:11:48Z Marko3 1829 6710073 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Zobni cement je sestavljen iz 60 % mineralnih snovi, 28 % organskih snovi in 12 % vode. Izdelujejo ga celice, imenovane nta so ujeti [[Cementoblast|cementoblasti]].<ref>Hitij, T. Histologija zobnega organa in anatomija zob za zobne asistente. Ljubljana : Srednja zdravstvena šola, 2011.</ref> Ko se tvori cement, se nekateri cementoblasti ujamejo vanj in se pretvorijo v [[Cementocit|cementocite]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot cementociti v kostnini. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] (alveolarni membrani oziroma periodontalnem ligamentu) in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} m9n2i5jcqmhkeyndos2fkn5mx7zt3t5 6710075 6710073 2026-07-12T11:13:55Z Marko3 1829 6710075 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Zobni cement je sestavljen iz 60 % mineralnih snovi, 28 % organskih snovi in 12 % vode. Izdelujejo ga celice, imenovane [[Cementoblast|cementoblasti]].<ref>Hitij, T. Histologija zobnega organa in anatomija zob za zobne asistente. Ljubljana : Srednja zdravstvena šola, 2011.</ref> Ko se tvori cement, se nekateri cementoblasti ujamejo vanj in se pretvorijo v [[Cementocit|cementocite]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot [[Osteocit|osteociti]] v kostnini. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] (alveolarni membrani oziroma periodontalnem ligamentu) in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} n6qqqxfoctoucl7skm1okoreueeivcn 6710103 6710075 2026-07-12T11:52:58Z Marko3 1829 6710103 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Zobni cement je sestavljen iz 60 % mineralnih snovi, 28 % organskih snovi in 12 % vode. Izdelujejo ga celice, imenovane [[Cementoblast|cementoblasti]].<ref>Hitij, T. Histologija zobnega organa in anatomija zob za zobne asistente. Ljubljana : Srednja zdravstvena šola, 2011.</ref> Ko se tvori cement, se nekateri cementoblasti ujamejo vanj in se pretvorijo v [[Cementocit|cementocite]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot [[Osteocit|osteociti]] v kostnini. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] (alveolarni membrani oziroma periodontalnem ligamentu) in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zobje]] 390seka6pferw2tchht8xtlxqlkzawu 6710104 6710103 2026-07-12T11:53:11Z Marko3 1829 6710104 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Zobni cement | Latin = caementum | Image = Basic anatomy tooth.jpg | Caption = Anatomija zoba, ki prikazuje tudi zobni cement. | Image2 = | Caption2 = | System = }} '''Zobni cement''' je specializirano kalcificirano, [[Kostnina|kostnini]] podobno tkivo, ki pokriva [[Zobovina|zobovino]] na zobnem vratu in [[Zobna korenina|korenini]].<ref name= Fehrenbach/><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509446/cement?page=2&query=Cement&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 7. 2026.</ref> Je del [[Parodoncij|parodoncija]], ki pričvrsti zob v [[Alveolarna kost|alveolarno kost]].<ref name= Fehrenbach>Fehrenbach, MJ and Popowics, T. (2026) ''Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy'', 6th edition. Elsevier, page 191.</ref> == Zgradba == Zobni cement je sestavljen iz 60 % mineralnih snovi, 28 % organskih snovi in 12 % vode. Izdelujejo ga celice, imenovane [[Cementoblast|cementoblasti]].<ref>Hitij, T. Histologija zobnega organa in anatomija zob za zobne asistente. Ljubljana : Srednja zdravstvena šola, 2011.</ref> Ko se tvori cement, se nekateri cementoblasti ujamejo vanj in se pretvorijo v [[Cementocit|cementocite]]. Vsak cementocit leži v svoji lakuni, podobno kot [[Osteocit|osteociti]] v kostnini. Tudi te lakune imajo kanalikule ali kanalčke. Za razliko od tistih v kosti pa ti kanalčki v cementu ne vsebujejo živcev niti se ne raztezajo navzven. Namesto tega so kanalčki usmerjeni proti [[Pozobnica|pozobnici]] (alveolarni membrani oziroma periodontalnem ligamentu) in vsebujejo cementocitne odrastke, ki omogočajo difuzijo hranil iz ligamenta, ker je ta ožiljen. Po tvorbi plasti zobnega cementa se cementoblasti, ki se niso ujeli v cement in se spremenili v cementocite, poravnajo na površini cementa vzdolž zunanje ovojnice pozobnice. Ti cementoblasti lahko tvorijo nadaljnje plasti cementa, če se zob poškoduje. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zobje]] 9ndd5llrf9ue3xn67p1tfa7b21c0url 0 605482 6710057 2026-07-12T10:40:38Z Sporti 5955 n 6710057 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sven Šunta | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | clubnumber = 41 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Krško]] | youthyears2 = 2020–2025 | youthclubs2 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 2025– | clubs1 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = | goals1 = | years2 = | clubs2 = | caps2 = | goals2 = | nationalyears1 = 2022–2023 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2023–2024 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2025– | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = | nationalteam4 = | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | nationalyears5 = | nationalteam5 = | nationalcaps5 = | nationalgoals5 = }} '''Sven Šunta''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. maj]] [[2007]], [[Celje]]. Šunta je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član hrvaškega kluba [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]], s katerim je igral v [[Evropska liga|Evropski ligi]] in tudi osvojil naslov hrvaškega državnega prvaka v sezoni 2025/26.<ref>{{Cite web |date=2026-04-26 |title=Dinamo Zagreb crowned Croatian champions for 26th time |url=https://www.croatiaweek.com/dinamo-zagreb-26th-croatian-title-confirmed/ |access-date=2026-05-06 |website=Croatia Week |language=en}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šunta, Sven}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] empat1orglnod99iesmmyh1nron6bvg 6710058 6710057 2026-07-12T10:40:54Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Celjski športniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710058 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sven Šunta | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | clubnumber = 41 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Krško]] | youthyears2 = 2020–2025 | youthclubs2 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 2025– | clubs1 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = | goals1 = | years2 = | clubs2 = | caps2 = | goals2 = | nationalyears1 = 2022–2023 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2023–2024 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2025– | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = | nationalteam4 = | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | nationalyears5 = | nationalteam5 = | nationalcaps5 = | nationalgoals5 = }} '''Sven Šunta''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. maj]] [[2007]], [[Celje]]. Šunta je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član hrvaškega kluba [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]], s katerim je igral v [[Evropska liga|Evropski ligi]] in tudi osvojil naslov hrvaškega državnega prvaka v sezoni 2025/26.<ref>{{Cite web |date=2026-04-26 |title=Dinamo Zagreb crowned Croatian champions for 26th time |url=https://www.croatiaweek.com/dinamo-zagreb-26th-croatian-title-confirmed/ |access-date=2026-05-06 |website=Croatia Week |language=en}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šunta, Sven}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Celjski športniki]] qz1e3g4telb8ktq9s5syyiz4km36l4s 0 605483 6710062 2026-07-12T10:51:18Z Sporti 5955 n 6710062 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Lovro Golič | full_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 193 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[K.V. Mechelen|KV Mechelen]] | clubnumber = 22 | youthyears1 = {{0|0000}}–2022 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears2 = 2022–2025 | youthclubs2 = [[AS Roma Youth Sector|Roma]] | years1 = 2022 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2023–2025 | clubs2 = [[AS Roma|Roma]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2025– | clubs3 = [[K.V. Mechelen|KV Mechelen]] | caps3 = | goals3 = | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2022–2023 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2023–2024 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2025– | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 }} '''Lovro Golič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. marec]] [[2006]], [[Celje]]. Golič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član belgijskega kluba [[K.V. Mechelen|KV Mechelen]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Domžale|Domžale]] in italijansko [[AS Roma|Romo]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Golič, Lovro}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Y.R. K.V. Mechelena]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 2bfwbyvxvljndliaadqa9a3x5vc7a81 0 605484 6710067 2026-07-12T11:00:21Z Sporti 5955 n 6710067 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gašper Trdin | image = <!-- WD --> | full_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]] | clubnumber = 18 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | years1 = 2017–2021 | clubs1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps1 = 86 | goals1 = 5 | years2 = 2021–2025 | clubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps2 = 112 | goals2 = 8 | years3 = 2025– | clubs3 = [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]] | caps3 = 39 | goals3 = 1 }} '''Gašper Trdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. marec]] [[1998]], [[Ljubljana]]. Trdin je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član bolgarskega kluba [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Bravo|Bravo]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel 8 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 86 tekem in 5 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Trdin, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Levskega Sofija]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] enpk5rr9r6gngxrwf7syllk3mv2cirm 0 605485 6710072 2026-07-12T11:11:44Z Sporti 5955 n 6710072 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = David Pejičić | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="besoccer">{{cite news |title=Profile of David Pejičić |url=https://www.besoccer.com/player/david-peji-ic-3269099 |access-date=8 September 2025 |agency=BeSoccer}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje]]<ref name="planetnogomet"/> | youthyears2 = {{0|0000}}–2021 | youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | youthyears3 = 2021–2025 | youthclubs3 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | years1 = 2023– | clubs1 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2025–2026 | clubs2 = → [[NK Maribor|Maribor]] (pos.) | caps2 = 22 | goals2 = 5 | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2022–2024 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 21 | nationalgoals2 = 5 | nationalyears3 = 2024–2025 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 15 | nationalgoals3 = 4 | nationalyears4 = 2025– | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 4 | nationalgoals4 = 1 }} '''David Pejičić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. junij]] [[2007]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref name="planetnogomet">{{cite web |title=Mladi upi – David Pejičić (Udinese): Pri petnajstih trenira s člani in igra z mladinci, s kadeti pa se je uvrstil na evropsko prvenstvo |url=https://planetnogomet.si/intervjuji/mladi-upi-david-pejicic-udinese/ |website=Planet Nogomet |access-date=8 September 2025 |date=1 April 2023}}</ref> Pejičić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[Udinese Calcio|Udinese]]. Med letoma 2025 in 2026 je bil posojen v slovenski [[NK Maribor|Maribor]], za katerega je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 22 tekem in dosegel 5 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pejičić, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] gtordywkkfj9och2ash65wsec61hukc 0 605486 6710079 2026-07-12T11:22:21Z Sporti 5955 n 6710079 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Gašper Černe |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |currentclub = [[ND Beltinci|Beltinci]] |clubnumber = |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |youthyears1 = {{0|0000}}–2019 |youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] |youthyears2 = 2019–2021 |youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] |years1 = 2020–2025 |clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] |caps1 = 16 |goals1 = 1 |years2 = 2022–2023 |clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps2 = 36 |goals2 = 13 |years3 = 2024 |clubs3 = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.) |caps3 = 10 |goals3 = 3 |years4 = 2025 |clubs4 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |caps4 = 14 |goals4 = 4 |years5 = 2025–2026 |clubs5 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |caps5 = 18 |goals5 = 5 |years6 = 2026– |clubs6 = [[ND Beltinci|Beltinci]] |caps6 = 0 |goals6 = 0 |nationalyears1 = 2018–2019 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 4 |nationalyears2 = 2019 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2020 |nationalteam3 = Slovenija do 17 let |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2021–2022 |nationalteam4 = Slovenija do 18 let |nationalcaps4 = 9 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2021–2023 |nationalteam5 = Slovenija do 19 let |nationalcaps5 = 15 |nationalgoals5 = 5 }} '''Gašper Černe''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. februar]] [[2004]].<ref>{{cite web |title=Gašper Černe |url=https://www.worldfootball.net/person/pe608556/gasper-cerne/ |website=worldfootball.net |access-date=26 August 2022 |language=en}}</ref>- Černe je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[ND Beltinci|Beltinci]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Dob|Dob]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]] in [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 78 tekem in 25 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Černe, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] oyfrt28xssw3d761awmd6iypz608b70 6710080 6710079 2026-07-12T11:23:21Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6710080 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Gašper Černe |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |currentclub = [[ND Beltinci|Beltinci]] |clubnumber = |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |youthyears1 = {{0|0000}}–2019 |youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] |youthyears2 = 2019–2021 |youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] |years1 = 2020–2025 |clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] |caps1 = 16 |goals1 = 1 |years2 = 2022–2023 |clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps2 = 36 |goals2 = 13 |years3 = 2024 |clubs3 = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.) |caps3 = 10 |goals3 = 3 |years4 = 2025 |clubs4 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |caps4 = 14 |goals4 = 4 |years5 = 2025–2026 |clubs5 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |caps5 = 18 |goals5 = 5 |years6 = 2026– |clubs6 = [[ND Beltinci|Beltinci]] |caps6 = |goals6 = |nationalyears1 = 2018–2019 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 4 |nationalyears2 = 2019 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2020 |nationalteam3 = Slovenija do 17 let |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2021–2022 |nationalteam4 = Slovenija do 18 let |nationalcaps4 = 9 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2021–2023 |nationalteam5 = Slovenija do 19 let |nationalcaps5 = 15 |nationalgoals5 = 5 }} '''Gašper Černe''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. februar]] [[2004]].<ref>{{cite web |title=Gašper Černe |url=https://www.worldfootball.net/person/pe608556/gasper-cerne/ |website=worldfootball.net |access-date=26 August 2022 |language=en}}</ref>- Černe je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[ND Beltinci|Beltinci]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Dob|Dob]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]] in [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 78 tekem in 25 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Černe, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] rsa8hsegqa1ojfl447342z9cp8be872 6710082 6710080 2026-07-12T11:24:10Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6710082 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Gašper Černe |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = |currentclub = [[ND Beltinci|Beltinci]] |clubnumber = |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |youthyears1 = {{0|0000}}–2019 |youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] |youthyears2 = 2019–2021 |youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] |years1 = 2020–2025 |clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] |caps1 = 16 |goals1 = 1 |years2 = 2022–2023 |clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps2 = 36 |goals2 = 13 |years3 = 2024 |clubs3 = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.) |caps3 = 10 |goals3 = 3 |years4 = 2025 |clubs4 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |caps4 = 14 |goals4 = 4 |years5 = 2025–2026 |clubs5 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |caps5 = 18 |goals5 = 5 |years6 = 2026– |clubs6 = [[ND Beltinci|Beltinci]] |caps6 = |goals6 = |nationalyears1 = 2018–2019 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 4 |nationalyears2 = 2019 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2020 |nationalteam3 = Slovenija do 17 let |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2021–2022 |nationalteam4 = Slovenija do 18 let |nationalcaps4 = 9 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2021–2023 |nationalteam5 = Slovenija do 19 let |nationalcaps5 = 15 |nationalgoals5 = 5 }} '''Gašper Černe''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. februar]] [[2004]].<ref>{{cite web |title=Gašper Černe |url=https://www.worldfootball.net/person/pe608556/gasper-cerne/ |website=worldfootball.net |access-date=26 August 2022 |language=en}}</ref> Černe je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[ND Beltinci|Beltinci]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Dob|Dob]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]] in [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 78 tekem in 25 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Černe, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] acp9k2v3u66sxpevaifmc69sriqcea3 0 605487 6710086 2026-07-12T11:31:59Z Sporti 5955 n 6710086 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tomaž Stopajnik | image = <!-- WD --> | fullname = <!-- If different--> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[ASK Voitsberg]] | clubnumber = 1 | youthyears1 = 2013–2015 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2015–2018 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2018–2019 | youthclubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2018–2021 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2023 | clubs2 = [[CD Alcoyano|Alcoyano]] | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2023–2024 | clubs3 = [[AD Ceuta FC|Ceuta]] | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 2024–2025 | clubs4 = [[Bergantiños FC|Bergantiños]] | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2025 | clubs5 = [[CD Atlético Paso|Atlético Paso]] | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2025– | clubs6 = [[ASK Voitsberg]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2019 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Tomaž Stopajnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. januar]] [[2001]], [[Slovenj Gradec]]. Stopajnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[ASK Voitsberg]]. Pred tem je branil za slovenski [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter španske [[CD Alcoyano|Alcoyana]], [[AD Ceuta FC|Ceute]], [[Bergantiños FC|Bergantiñosa]] in [[CD Atlético Paso|Atlética Paso]].. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 19 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Stopajnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši CD Alcoyana]] [[Kategorija:Nogometaši AD Ceute FC]] [[Kategorija:Nogometaši Bergantiñosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši CD Atlética Paso]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] [[Kategorija:Nogometaši Y.R. K.V. Mechelena]] [[Kategorija:Celjski športniki]] d28pwei7rgisxek9o1c0q25q85ov1ez 6710087 6710086 2026-07-12T11:32:19Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Celjski športniki]]; dodal [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6710087 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tomaž Stopajnik | image = <!-- WD --> | fullname = <!-- If different--> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[ASK Voitsberg]] | clubnumber = 1 | youthyears1 = 2013–2015 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2015–2018 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2018–2019 | youthclubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2018–2021 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2023 | clubs2 = [[CD Alcoyano|Alcoyano]] | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2023–2024 | clubs3 = [[AD Ceuta FC|Ceuta]] | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 2024–2025 | clubs4 = [[Bergantiños FC|Bergantiños]] | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2025 | clubs5 = [[CD Atlético Paso|Atlético Paso]] | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2025– | clubs6 = [[ASK Voitsberg]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2019 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Tomaž Stopajnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. januar]] [[2001]], [[Slovenj Gradec]]. Stopajnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[ASK Voitsberg]]. Pred tem je branil za slovenski [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter španske [[CD Alcoyano|Alcoyana]], [[AD Ceuta FC|Ceute]], [[Bergantiños FC|Bergantiñosa]] in [[CD Atlético Paso|Atlética Paso]].. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 19 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Stopajnik, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši CD Alcoyana]] [[Kategorija:Nogometaši AD Ceute FC]] [[Kategorija:Nogometaši Bergantiñosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši CD Atlética Paso]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] [[Kategorija:Nogometaši Y.R. K.V. Mechelena]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] bz9pfern75miuisppkeovx9st5gtpuz 14 605488 6710089 2026-07-12T11:34:57Z Sporti 5955 n 6710089 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Bergantiños FC|Bergantiñosa FC]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Španiji|Bergantiños]] 8zd644vz2gqi9phmx2uplb4brp6yb4o 0 605489 6710092 2026-07-12T11:36:52Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Jakob Peregrin Paulič]] na [[Jakob Peregrin Pavlič]] prek preusmeritve: slovenjenje po [[Pogovor:Jurij Pavšek#Ime]] 6710092 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jakob Peregrin Pavlič]] cnoqqvmdyzkkisv8zrdkqhgjwnyj53h